EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010R0995

Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode Besedilo velja za EGP

OJ L 295, 12.11.2010, p. 23–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 007 P. 290 - 301

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/01/2020

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/995/oj

12.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/23


UREDBA (EU) št. 995/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. oktobra 2010

o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih funkcij ter varovanje podnebnega sistema.

(2)

Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu in lesnih proizvodih po svetu ter institucionalnih in upravnih pomanjkljivosti v gozdarskem sektorju v številnih državah, ki pridobivajo les, nezakonita sečnja in z njo povezano trgovanje zbujata vse večjo skrb.

(3)

Nezakonita sečnja je zelo razširjen in zaskrbljujoč mednarodni problem. Za gozdove pomeni veliko grožnjo, saj povečuje njihovo krčenje in degradacijo, to pa povzroča približno 20 % svetovnih emisij CO2, ogroža biotsko raznovrstnost in trajnostno upravljanje gozdov ter razvoj, pa tudi gospodarsko preživetje subjektov, ki ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako prispeva k dezertifikaciji in eroziji prsti ter lahko zaostri ekstremne vremenske pojave in poplave. Poleg tega ima tudi družbene, politične in gospodarske posledice, ki pogosto izpodkopavajo napredovanje na poti k dobremu upravljanju in ogroža preživetje lokalnih skupnosti, ki so odvisne od gozda, in je lahko povezana z oboroženimi spopadi. Pričakuje se, da boj proti problemu nezakonite sečnje v okviru te uredbe na stroškovno učinkovit način prispeva k prizadevanjem Unije za blažitev podnebnih sprememb, razumeti pa bi ga bilo treba kot dopolnitev ukrepov in zavez Unije v povezavi z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja.

(4)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu (3) kot prednostna ukrepa določa preučitev možnosti za dejavne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje lesa in boj proti njej ter nadaljevanje dejavne udeležbe Unije in držav članic pri izvajanju svetovnih ter regionalnih resolucij in sporazumov o vprašanjih, povezanih z gozdovi.

(5)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 21. maja 2003 z naslovom „Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT): Predlog akcijskega načrta EU“ predlagala sveženj ukrepov za podporo mednarodnim prizadevanjem za rešitev problema nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja v okviru splošnih prizadevanj Unije za uresničitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(6)

Evropski parlament in Svet se zavedata, da bi morala Unija prispevati k svetovnim prizadevanjem za reševanje problema nezakonite sečnje, in sta pozdravila navedeno sporočilo.

(7)

V skladu z namenom navedenega sporočila, tj. zagotoviti, da v Unijo vstopijo samo lesni proizvodi, ki so bili proizvedeni v skladu z nacionalno zakonodajo države proizvajalke lesa, se Unija pogaja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT) z državami proizvajalkami lesa (v nadaljnjem besedilu: države partnerice), ki pogodbenicam nalagajo zakonsko zavezujoče obveznosti glede izvajanja sheme izdajanja dovoljenj in ureditve trgovanja z lesom in lesnimi proizvodi, ki so zajeti v teh prostovoljnih sporazumih o partnerstvu FLEGT.

(8)

Zaradi razsežnosti in nujnosti problema bi bilo treba dejavno podpirati preprečevanje nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja, dopolniti in okrepiti pobudo za prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT in izboljšati usklajenost med politikami za ohranjanje gozdov in doseganje visoke ravni varovanja okolja, vključno s preprečevanjem podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti.

(9)

Priznati bi bilo treba prizadevanja držav, ki so sklenile prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT z Unijo, in načela, vključena vanje, zlasti v zvezi z opredelitvijo zakonitega pridobivanja lesa, ter nadalje spodbujati države, naj sprejmejo prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT. Upoštevati bi bilo treba tudi, da se na podlagi sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT v Unijo izvažajo samo les, pridobljen v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, in lesni proizvodi, pridobljeni iz takega lesa. V ta namen bi bilo treba šteti, da je les, ki je sestavni del lesnih proizvodov, navedenih v prilogah II in III k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (4), ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, pridobljen zakonito, če so ti proizvodi v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(10)

Upoštevati bi bilo tudi treba, da Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) od pogodbenic CITES zahteva, da dovoljenje CITES za izvoz izdajo samo za vrste, navedene na seznamu CITES, ki so bile odvzete v skladu z nacionalno zakonodajo države izvoznice. V ta namen bi bilo treba šteti, da je bil les iz vrst, navedenih v prilogah A, B ali C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (5), pridobljen zakonito, če je v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(11)

Ob upoštevanju, da bi bilo treba spodbujati uporabo recikliranega lesa in lesnih proizvodov in da bi vključitev teh proizvodov v področje uporabe te uredbe pomenila nesorazmerno obremenitev za gospodarske subjekte, bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti uporabljen les in lesne proizvode, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki.

(12)

Dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov iz takega lesa prvič na notranji trg bi bilo treba prepovedati v obliki enega od ukrepov te uredbe. Glede na kompleksnost vprašanja nezakonite sečnje, njenih temeljnih vzrokov ter njenih učinkov, bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, usmerjene na ravnanje gospodarskih subjektov.

(13)

V okviru akcijskega načrta v zvezi s FLEGT lahko Komisija in po potrebi države članice podpirajo in izvajajo študije in raziskave o obsegu in vrstah nezakonite sečnje v različnih državah ter takšne informacije javno objavljajo, prav tako pa podpirajo praktično usmerjanje gospodarskih subjektov pri izvajanju zakonodaje v državah, ki pridobivajo les.

(14)

Ker ni ustrezne mednarodno sprejete opredelitve, bi se morala kot podlaga za opredelitev nezakonite sečnje uporabljati zakonodaja države, v kateri je bil les pridobljen, vključno z ureditvami ter akti za izvajanje ustreznih mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je ta država.

(15)

Mnogi lesni proizvodi so obdelani v številnih postopkih, preden in potem ko so prvič dani na notranji trg. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam, bi moral sistem potrebne skrbnosti veljati le za tiste gospodarske subjekte, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, medtem ko bi bilo treba od trgovca v dobavni verigi zahtevati, da zagotovi osnovne informacije o svojem dobavitelju in kupcu, da bi omogočili sledljivost lesa in lesnih proizvodov.

(16)

Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti, ki les in lesne proizvode iz takega lesa dajo prvič na notranji trg, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se na notranji trg ne daje nezakonito pridobljen les in lesni proizvodi, pridobljeni iz takega lesa. Gospodarski subjekti bi si morali v ta namen z uporabo sistema ukrepov in postopkov z vso potrebno skrbnostjo prizadevati za zmanjšanje tveganja dajanja na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(17)

Sistem potrebne skrbnosti zajema tri elemente, ki so neločljivo povezani z obvladovanjem tveganja: dostop do informacij, oceno tveganja in zmanjšanje ugotovljenega tveganja. Sistem potrebne skrbnosti bi moral omogočiti dostop do informacij o virih in dobaviteljih lesa in lesnih proizvodov, ki se prvič dajejo na notranji trg, ter do ustreznih informacij, kot so skladnost z veljavno zakonodajo, država poseka, vrsta in količina ter po potrebi lokalno področje in dovoljenje za posek. Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij oceniti tveganje. Ugotovljeno tveganje bi morali gospodarski subjekti zmanjšati na način, ki je sorazmeren s tem tveganjem, da bi preprečili dajanje na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(18)

Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev, bi bilo treba določiti, da gospodarskim subjektom, ki že uporabljajo sisteme ali postopke, ki so v skladu z zahtevami te uredbe, ni treba vzpostaviti novih sistemov.

(19)

Zaradi prepoznavanja dobre prakse v gozdarskem sektorju se lahko pri ocenjevanju tveganja uporablja certificiranje ali druge preverjene sheme tretjih strani, ki vključujejo preverjanje usklajenosti z veljavno zakonodajo.

(20)

Gozdarski sektor je zelo pomemben za gospodarstvo Unije. Organizacije gospodarskih subjektov so v tem sektorju pomembni akterji, saj zastopajo interese subjektov v velikem obsegu in sodelujejo z različnimi zainteresiranimi stranmi. Te organizacije imajo tudi strokovno znanje in zmogljivosti, da lahko preučujejo zadevno zakonodajo ter svojim članom olajšajo njeno izpolnjevanje, vendar ne bi smele teh zmožnosti uporabiti za prevlado na trgu. Za lažje izvajanje te uredbe in za spodbujanje razvoja dobre prakse bi bilo treba ustrezno priznati organizacije, ki so oblikovale sisteme potrebne skrbnosti v skladu z zahtevami te uredbe. Priznanje nadzornih organizacij ali njihov preklic bi morala potekati pošteno in pregledno. Seznam takšnih priznanih organizacij bi moral biti objavljen, da bi gospodarskim subjektom omogočili, da jih uporabijo.

(21)

Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede nadzornih organizacij, da bi preverili, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi si pristojni organi morali prizadevati za opravljanje pregledov, kadar posedujejo zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani.

(22)

Pristojni organi bi morali nadzorovati dejansko izpolnjevanje obveznosti, ki jih za gospodarske subjekte predpisuje ta uredba. V ta namen bi morali pristojni organi po potrebi v skladu z načrtom izvajati uradne preglede, ki lahko vključujejo preglede prostorov gospodarskih subjektov in revizije na kraju samem, in bi jim moralo biti omogočeno, da od gospodarskih subjektov zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, kadar je to potrebno. Poleg tega bi si pristojni organi morali prizadevati za opravljanje pregledov, kadar posedujejo zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani.

(23)

Pristojni organi bi morali hraniti podatke o pregledih, ustrezne informacije pa bi morale biti na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (6).

(24)

Ob upoštevanju mednarodnega značaja nezakonite sečnje in s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj ter z upravnimi organi tretjih držav in Komisijo.

(25)

Da bi izboljšali zmožnost gospodarskih subjektov, ki dajejo na notranji trg les in lesne proizvode, izpolnjevati zahteve iz te uredbe, ob upoštevanju položaja majhnih in srednje velikih podjetij, lahko države članice, ki bi jim po potrebi pomagala Komisija, gospodarskim subjektom zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter spodbujajo izmenjavo informacij. Takšna pomoč gospodarskih subjektov ne bi smela odvezovati od njihove obveznosti do potrebne skrbnosti.

(26)

Trgovci in nadzorne organizacije ne bi smeli sprejeti ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te uredbe.

(27)

Države članice bi morale zagotoviti, da se kršenje te uredbe, vključno z gospodarskimi subjekti, trgovci in nadzornimi organizacijami, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Z nacionalnimi predpisi je lahko določeno, da po uporabi učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za kršitve prepovedi dajanja nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov iz takega lesa na notranji trg, tega lesa in lesnih proizvodov ne bi bilo treba nujno uničiti, pač pa bi se jih lahko namesto tega uporabljalo ali z njimi razpolagalo za namene v javnem interesu.

(28)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme delegirane akte v zvezi s postopki za priznanje nadzornih organizacij ali njihovo zavrnitev, nadaljnjimi ustreznimi merili ocenjevanja tveganja, ki bi lahko bila potrebna za dopolnitev tistih, ki so že določena s to uredbo, ter seznami lesa in lesnih proizvodov, za katere se uporablja ta uredba. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(29)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje podrobnih pravil v zvezi s pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, ki jih opravijo pristojni organi, ter v zvezi s sistemi potrebne skrbnosti razen glede nadaljnjih ustreznih meril za ocenjevanje tveganja. V skladu s členom 291 PDEU je treba pravila in splošna načela v zvezi z mehanizmi, s katerimi države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, določiti vnaprej z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku. Do sprejetja te nove uredbe se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7), razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja.

(30)

Gospodarskim subjektom in pristojnim organom bi bilo potrebno omogočiti zadosti časa, da bi se lahko pripravili na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

(31)

Ker cilja te uredbe, in sicer boja proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, in ga je zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, ter obveznost trgovcev.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„les in lesni proizvodi“ pomeni les in lesne proizvode, določene v Prilogi, z izjemo lesnih proizvodov ali delov takšnih proizvodov, proizvedenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki, kakor je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (8);

(b)

„dajanje na trg“ pomeni vsako prvo dobavo lesa in lesnih proizvodov za distribucijo ali uporabo na notranjem trgu v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno. To vključuje tudi dobavo na osnovi komuniciranja na daljavo, kakor je opredeljeno v Direktivi 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (9). Dobava na notranji trg lesnih proizvodov, pridobljenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so že bili dani na notranji trg, ne pomeni „dajanja na trg“;

(c)

„gospodarski subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki daje na trg les ali lesne proizvode;

(d)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti na notranjem trgu prodaja ali kupuje les ali lesne proizvode, ki so že bili dani na notranji trg;

(e)

„država pridobivanja“ pomeni državo ali ozemlje, na katerem je bil les ali les, iz katerega so izdelani lesni proizvodi, pridobljen;

(f)

„zakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(g)

„nezakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v nasprotju z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(h)

„veljavna zakonodaja“ pomeni veljavno zakonodajo države pridobivanja, vključuje pa naslednje:

pravice za zakonito pridobivanje lesa v okviru uradno razglašenih območij,

plačila za pravice za pridobivanje lesa in les, vključno s pristojbinami, povezanimi s pridobivanjem lesa,

pridobivanje lesa, vključno z okoljsko zakonodajo in zakonodajo o gozdovih, vključno z upravljanjem gozdov in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, kadar gre za neposredno povezavo s pridobivanjem lesa,

pravice tretjih oseb do uporabe in posesti zemljišč, na katere lahko vpliva pridobivanje lesa, ter

trgovinsko in carinsko zakonodajo, kolikor se nanašata na gozdarski sektor.

Člen 3

Status lesa in lesnih proizvodov, zajetih v načrtu FLEGT in konvenciji CITES

Za les, ki je sestavni del lesnih proizvodov, navedenih v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 2173/2005, ki izvira iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, in so v skladu z navedeno uredbo ter njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu te uredbe.

Za les iz vrst, navedenih v Prilogi A, B ali C k Uredbi (ES) št. 338/97, in ki je v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu te uredbe.

Člen 4

Obveznosti gospodarskih subjektov

1.   Dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg je prepovedano.

2.   Gospodarski subjekti pri dajanju lesa ali lesnih proizvodov na trg ravnajo s potrebno skrbnostjo. V ta namen uporabljajo sveženj postopkov in ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sistem potrebne skrbnosti), kakor je opredeljen v členu 6.

3.   Vsi gospodarski subjekti vzdržujejo in redno ocenjujejo sistem potrebne skrbnosti, ki ga uporabljajo, razen v primerih, ko uporabljajo sistem potrebne skrbnosti, ki ga vzpostavi nadzorna organizacija iz člena 8. Obstoječ sistem nadzora po nacionalni zakonodaji in vsaka prostovoljna veriga nadzornih mehanizmov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, se lahko uporabita za podlago za sistem potrebne skrbnosti.

Člen 5

Obveznosti sledljivosti

Trgovci so v celotni dobavni verigi sposobni navesti:

(a)

gospodarske subjekte ali trgovce, ki so dobavili les in lesne proizvode; in

(b)

po potrebi, trgovce, ki so jim dobavili les in lesne proizvode.

Trgovci hranijo informacije iz prvega odstavka najmanj pet let in jih na zahtevo predložijo pristojnim organom.

Člen 6

Sistemi potrebne skrbnosti

1.   Sistem potrebne skrbnosti iz člena 4(2) vsebuje naslednje elemente:

(a)

ukrepi in postopki, ki omogočajo dostop do naslednjih informacij o dobavi lesa in lesnih proizvodov, danih na trg s strani gospodarskega subjekta:

opis, vključno s trgovskim imenom, vrsto proizvoda in splošnim imenom drevesne vrste, po potrebi pa z njegovim polnim znanstvenim imenom,

država pridobivanja, in kadar je to ustrezno:

(i)

lokalno področje pridobivanja v tej državi, ter

(ii)

dovoljenje za posek,

količina (izražena v prostornini, teži ali številu enot),

ime in naslov dobavitelja gospodarskega subjekta,

ime in naslov trgovca, ki so mu bili les in lesni proizvodi dobavljeni,

dokumentacija ali druge informacije, ki dokazujejo usklajenost tega lesa in lesnih proizvodov z veljavno zakonodajo;

(b)

postopki ocenjevanja tveganja gospodarskemu subjektu omogočijo, da analizira in oceni tveganje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov, pridobljenih iz takega lesa, ki se dajejo na trg.

Pri takšnih postopkih se upoštevajo informacije iz točke (a) ter ustrezna merila ocenjevanja tveganja, vključno z:

zagotavljanjem skladnosti z veljavno zakonodajo, ki lahko vključuje certificiranje ali druge sheme tretjih strani, ki vključujejo preverjanje usklajenosti z veljavno zakonodajo,

razširjenostjo nezakonitega pridobivanja določenih drevesnih vrst,

razširjenostjo nezakonitega pridobivanja ali postopkov v državi in/ali na lokalnem področju, kjer je bil les pridobljen, vključno z upoštevanjem razširjenosti oboroženih konfliktov,

sankcijami, ki jih Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije naloži za uvoz in izvoz lesa,

zapletenostjo dobavne verige lesa in lesnih proizvodov;

(c)

razen kadar je bilo med postopki ocenjevanja tveganja, kakor je navedeno v točki (b), ugotovljeno, da je tveganje zanemarljivo, postopki za zmanjševanje tveganja pomenijo sveženj ukrepov in postopkov, ki so zadostni in sorazmerni za učinkovito zmanjšanje tveganja in lahko vključujejo zahtevo po dodatnih informacijah ali dokumentih ter/ali zahtevo po preverjanju, ki ga opravi tretja stran.

2.   Podrobna pravila, s katerimi bi zagotovili enotno izvajanje odstavka 1, razen tistih, ki zadevajo dodatna ustrezna merila ocenjevanja tveganja iz drugega stavka točke (b) odstavka 1 tega člena, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2). Ta pravila se sprejmejo do 3. junija 2012.

3.   Ob upoštevanju sprememb na trgu in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju te uredbe, zlasti kakor so bile ugotovljene na podlagi izmenjave informacij iz člena 13 in poročanja iz člena 20(3), lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte v zvezi z nadaljnjimi ustreznimi merili ocenjevanja tveganja, ki bi lahko bila potrebna za dopolnitev tistih iz drugega stavka točke (b) odstavka 1 tega člena, da bi zagotovili učinkovitost sistema potrebne skrbnosti.

Za delegirane akte iz tega odstavka se uporabljajo postopki iz členov 15, 16 in 17.

Člen 7

Pristojni organi

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo te uredbe.

Države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih pristojnih organov najpozneje do 3. junija 2011. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah imen ali naslovov pristojnih organov.

2.   Komisija objavi, tudi na internetu, seznam pristojnih organov. Seznam se redno posodablja.

Člen 8

Nadzorne organizacije

1.   Nadzorna organizacija:

(a)

vzdržuje in redno ocenjuje sistem potrebne skrbnosti, določen v členu 6, ter gospodarskim subjektom dodeli pravico do njegove uporabe;

(b)

preverja pravilno uporabo svojega sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskih subjektov;

(c)

sprejme ustrezne ukrepe, če gospodarski subjekt njenega sistema potrebne skrbnosti ne uporablja pravilno, vključno z obvestilom pristojnim organom v primeru znatne ali ponavljajoče se kršitve s strani gospodarskega subjekta.

2.   Organizacija lahko zaprosi, da se prizna kot nadzorna organizacija, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

je pravna oseba s sedežem v Uniji;

(b)

ima ustrezno strokovno znanje in je zmožna opravljati dejavnosti iz odstavka 1; ter

(c)

zagotovi, da ni navzkrižja interesov pri izvajanju njenih dejavnosti.

3.   Komisija po posvetovanju z zadevno(-imi) državo(-ami) članico(-ami) za nadzorno organizacijo prizna prosilca, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 2.

Komisija odločitev o priznanju nadzorne organizacije sporoči pristojnim organom vseh držav članic.

4.   Pristojni organi izvajajo redne preglede, ali nadzorne organizacije, ki delujejo v skladu s pooblastili pristojnega organa, še naprej opravljajo dejavnosti iz odstavka 1 in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2. Pregledi se prav tako lahko opravijo, ko pristojni organ države članice poseduje zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani, ali ko ugotovi, da gospodarski subjekti pomanjkljivo izvajajo sistem potrebne skrbnosti, ki ga vzpostavi nadzorna organizacija. Poročilo o pregledih je na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

5.   Če pristojni organ odloči, da nadzorna organizacija bodisi ne opravlja več dejavnosti iz odstavka 1 bodisi ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 2, o tem nemudoma obvesti Komisijo.

6.   Komisija prekliče priznanje nadzorne organizacije, če – zlasti na podlagi informacij iz odstavka 5 – odloči, da nadzorna organizacija ne opravlja več dejavnosti iz odstavka 1 ali izpolnjuje zahtev iz odstavka 2. Pred preklicem priznanja nadzorne organizacije Komisija o tem obvesti zadevne države članice.

Komisija odločitev o preklicu priznanja nadzorne organizacije sporoči pristojnim organom vseh držav članic.

7.   Da bi dopolnili postopkovna pravila glede priznanja nadzornih organizacij ali njihovega preklica ter jih spremenili, če to zahtevajo izkušnje, lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte, pri tem pa zagotavlja, da priznanje in preklic priznanja potekata pošteno in pregledno.

Za delegirane akte iz tega odstavka se uporabljajo postopki iz členov 15, 16 in 17. Ti akti se sprejmejo do 3. marca 2012.

8.   Podrobna pravila glede pogostosti in vrste pregledov iz odstavka 4, s katerimi bi zagotovili učinkovit pregled nad nadzornimi organizacijami in enotno izvajanje navedenega odstavka, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2). Ta pravila se sprejmejo do 3. junija 2012.

Člen 9

Seznam nadzornih organizacij

Komisija objavi seznam nadzornih organizacij v seriji C Uradnega lista Evropske unije in omogoči dostop do njega na svoji spletni strani. Seznam se redno posodablja.

Člen 10

Pregledi gospodarskih subjektov

1.   Pristojni organi izvajajo preglede, da preverijo, ali gospodarski subjekti izpolnjujejo zahteve iz členov 4 in 6.

2.   Pregledi iz odstavka 1 se opravijo v skladu z občasno pregledanim načrtom in v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju. Poleg tega se pregledi lahko opravijo, ko pristojni organ poseduje potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o upoštevanju te uredbe s strani gospodarskih subjektov.

3.   Pregledi iz odstavka 1 lahko med drugim zajemajo:

(a)

pregled sistema potrebne skrbnosti, vključno s postopki za ocenjevanje in zmanjševanje tveganja;

(b)

pregled dokumentacije in evidenc, ki kažejo ustrezno delovanje sistema potrebne skrbnosti in postopkov;

(c)

naključne preglede, vključno z revizijami na kraju samem.

4.   Gospodarski subjekti nudijo vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz odstavka 1, predvsem v zvezi z dostopom do prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.

5.   Brez poseganja v člen 19 lahko pristojni organi od operaterjev zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, če so pri pregledu iz odstavka 1 ugotovljene pomanjkljivosti. Države članice lahko nemudoma sprejmejo začasne ukrepe, odvisno od vrste ugotovljenih pomanjkljivosti, med drugim:

(a)

zaseg lesa in lesnih proizvodov;

(b)

prepoved trženja lesa in lesnih proizvodov.

Člen 11

Evidence pregledov

1.   Pristojni organi hranijo evidence o pregledih iz člena 10(1), v katerih so navedeni zlasti njihova vrsta in rezultati, vključno z obvestilom o vseh sprejetih sanacijskih ukrepih iz člena 10(5). Evidenca vseh pregledov se hrani vsaj pet let.

2.   Informacije iz odstavka 1 so na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

Člen 12

Sodelovanje

1.   Pristojni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2.   Pristojni organi si s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije glede hujših pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi iz členov 8(4) in 10(1), in o vrstah izrečenih kazni v skladu s členom 19.

Člen 13

Tehnična pomoč, usmerjanje in izmenjava informacij

1.   Brez poseganja v obveznost operaterjev glede ravnanja s potrebno skrbnostjo v skladu s členom 4(2) države članice, ki jim po potrebi pomaga Komisija, gospodarskim subjektom lahko zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter usmerjanje, pri čemer upoštevajo položaj malih in srednje velikih podjetij, da olajšajo izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, zlasti kar zadeva izvajanje sistema potrebne skrbnosti v skladu s členom 6.

2.   Države članice, ki jim po potrebi pomaga Komisija, lahko olajšajo izmenjavo in širjenje ustreznih informacij o nezakoniti sečnji, zlasti za to, da gospodarskim subjektom pomagajo pri ocenjevanju tveganja, kot je opredeljeno v točki (b) člena 6(1), in o dobri praksi v zvezi z izvajanjem te uredbe.

3.   Pomoč se zagotavlja tako, da se prepreči zmanjšanje odgovornosti pristojnih organov in se ohranja njihova neodvisnost pri izvrševanju te uredbe.

Člen 14

Spremembe Priloge

Z namenom upoštevanja na eni strani izkušenj, pridobljenih z izvajanjem te uredbe, zlasti izkušenj pridobljenih s poročanjem iz člena 20(3) in (4) ter z izmenjavo informacij v skladu s členom 13, in na drugi strani razvoja glede tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov in postopkov proizvodnje zadevnega lesa in lesnih proizvodov, lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte, ki spreminjajo in dopolnjujejo seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge. Ti akti ne smejo povzročati nesorazmernega bremena za gospodarske subjekte.

Za delegirane akte iz tega člena se uporabljajo postopki iz členov 15, 16 in 17.

Člen 15

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3), člena 8(7) in člena 14 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let z začetkom 2. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje tri mesece pred koncem triletnega obdobja po začetku uporabe te uredbe. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 16.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 16 in 17.

Člen 16

Preklic pooblastila

1.   Pooblastilo iz člena 6(3), člena 8(7) in člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

2.   Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

Člen 18

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), ustanovljen v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 2173/2005.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 19

Kazni

1.   Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja.

2.   Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko med drugim vključujejo:

(a)

denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo, vrednostjo zadevnega lesa ali zadevnih lesnih proizvodov ter davčnimi izgubami in gospodarsko škodo, ki jo je povzročila kršitev; raven kazni se izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, ki so si jih pridobili s hudimi kršitvami, in sicer brez poseganja v njihovo legitimno pravico do opravljanja poklica, in raven denarne kazni se v primeru ponavljajočih se hudih kršitev postopno zvišuje;

(b)

zaseg zadevnega lesa in zadevnih lesnih proizvodov;

(c)

takojšen začasni odvzem dovoljenja za trgovanje.

3.   Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo in ji nemudoma sporočijo kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.

Člen 20

Poročanje

1.   Države članice Komisiji do 30. aprila vsako drugo leto po 3. marcu 2013 pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklih dveh koledarskih letih.

2.   Na podlagi teh poročil Komisija pripravi poročilo, ki ga vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija pri pripravi tega poročila upošteva napredek pri sklepanju in delovanju prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT, v skladu z Uredbo (ES) št. 2173/2005, in njihov prispevek k zmanjševanju navzočnosti nezakonito pridobljenega lesa in lesnih izdelkov iz takega lesa na notranjem trgu.

3.   Komisija do 3. decembra 2015 in potem vsakih šest let na podlagi poročanja in izkušenj z uporabo te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost te uredbe, med drugim v zvezi s preprečevanjem dajanja nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov na notranji trg. Pri tem zlasti upošteva upravne posledice za mala in srednje velika podjetja ter obseg proizvodov. Če je potrebno, se lahko poročilom priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

4.   Prvo od poročil iz odstavka 3 vključuje oceno sedanjega gospodarskega in trgovinskega položaja Unije za proizvode, navedene v poglavju 49 kombinirane nomenklature, pri čemer se zlasti upošteva konkurenčnost zadevnih sektorjev, da bi preučili njihovo morebitno vključitev na seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge k tej uredbi.

Poročilo iz prvega pododstavka vključuje tudi oceno učinkovitosti prepovedi dajanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz takega lesa na trg, kakor je določena v členu 4(1), ter sistemov potrebne skrbnosti, določenih v členu 6.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. marca 2013. Členi 6(2), 7(1), 8(7) in 8(8) pa se uporabljajo od 2. decembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 20. oktobra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL


(1)  UL C 318, 23.12.2009, str. 88.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (UL C 184 E, 8.7.2010, str. 145), stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 1. marca 2010 (UL C 114 E, 4.5.2010, str. 17) in stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 347, 30.12.2005, str. 1.

(5)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(6)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(9)  UL L 144, 4.6.1997, str. 19.


PRILOGA

Les in lesni proizvodi, kot so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87  (1) , za katere se uporablja ta uredba

4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; lesni sekanci ali iveri; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm

4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali drug podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm

4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne

4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les

4413 00 00 Zgoščen les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih

4414 00 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete

4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa; krste

(Ne material za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg.)

4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge

4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle

Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov

9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30 Leseno pohištvo

9406 00 20 Montažne zgradbe


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).


Top