29.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/1

(1)

Direktiva 2002/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. februarja 2002 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo iz njih (4), določa, da morajo države članice sprejeti nekatere standardizirane obrazce (obrazci FAL) za olajšanje prometa, kakor so določeni v Konvenciji Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (konvencija FAL), sprejeti 9. aprila 1965, kakor je bila spremenjena.

(2)

Za olajšanje pomorskega prevoza in zmanjšanje upravne obremenitve ladijskih družb bi bilo treba v največji možni meri poenostaviti in uskladiti formalnosti poročanja, ki jih določajo pravni akti Unije in držav članic. Vendar ta direktiva ne bi smela posegati v naravo in vsebino zahtevanih informacij in ne bi smela uvajati dodatnih zahtev poročanja za ladje, za katere v skladu z zakonodajo, ki se uporablja v državah članicah, ta obveznost še ne velja. Obravnavati bi morala samo načine za poenostavitev in uskladitev postopkov obveščanja ter za učinkovitejše zbiranje informacij.

(3)

Prenos podatkov, ki priplujejo v pristanišča in/ali izplujejo iz njih zahtevajo na podlagi Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (5), Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (6), Uredbe (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (7), Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (prenovitev) (8) ter po potrebi Mednarodnega kodeksa o prevozu nevarnega blaga po morju, sprejetega leta 1965, z njegovimi spremembami, ki so bile sprejete in so začele veljati, se nanaša na informacije, ki se zahtevajo z obrazci FAL. Kadar navedene informacije ustrezajo zahtevam iz navedenih pravnih aktov, bi se obrazci FAL morali sprejeti, ker jih vsebujejo.

(4)

Če se želi zagotoviti poenostavitev, morajo pravni akti Unije glede na svetovno razsežnost pomorskega prometa upoštevati zahteve IMO.

(5)

Države članice bi morale poglobiti sodelovanje med pristojnimi organi, kot so carinski organi ter organi za nadzor meja, javno zdravje in promet, da bi omogočili nadaljnje poenostavljanje in usklajevanje formalnosti poročanja znotraj Unije ter čim bolj učinkovito uporabili elektronski prenos podatkov in sisteme izmenjave informacij, da bi kolikor je to mogoče sočasno odpravili ovire v pomorskem prometu in vzpostavili evropski prostor za pomorski prevoz brez meja.

(6)

Za oceno učinkovitosti političnih ukrepov za lajšanje pomorskega prometa v Uniji in potrebe po njih bi morali biti na voljo podrobni statistični podatki, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da se s tem ne ustvarijo nepotrebne dodatne zahteve v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov s strani držav članic, in da se v celoti izkoristijo zmogljivosti Eurostata. Za namene te direktive bi bilo pomembno zbrati ustrezne podatke o prometu ladij znotraj Unije in/ali o ladjah, ki imajo postanek v pristaniščih tretjih držav ali v prostih conah.

(7)

V skladu s ciljem sporočila Komisije z dne 21. januarja 2009 z naslovom „Sporočilo in akcijski načrt o vzpostavitvi evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja“ bi bilo treba ladijskim podjetjem zagotoviti enostavnejše uživanje prednosti, ki izhajajo iz statusa „pooblaščene redne službe za pomorski prevoz“.

(8)

Elektronska sredstva za pošiljanje podatkov bi se morala čim prej, najpozneje pa 1. junija 2015, splošno uporabljati za vse formalnosti poročanja, če je to izvedljivo, pa bi se morali pri tem opreti na mednarodne standarde, ki jih je oblikovala konvencija FAL. Za poenostavitev in pospešitev prenosa potencialno zelo velike količine informacij bi bilo treba za formalnosti poročanja uporabiti elektronsko obliko, če je to izvedljivo. Znotraj Unije bi moralo biti posredovanje informacij na obrazcih FAL v papirni obliki le izjema, ki bi jo bilo treba odobriti le za omejeno obdobje. Države članice se spodbuja, naj uporabijo upravna sredstva, vključno z ekonomskimi spodbudami, da pospešijo uporabo elektronskih oblik. Zaradi navedenih razlogov bi morale tudi izmenjave informacij med pristojnimi organi držav članic potekati v elektronski obliki. Da bi to omogočili, bi morali biti elektronski sistemi čim bolj in kolikor se da tehnično interoperabilni do istega roka, da se zagotovi nemoteno delovanje evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

(9)

Vsi, ki sodelujejo v trgovini in prometu, bi morali imeti možnost, da za izpolnitev formalnosti poročanja vložijo vse standardizirane informacije in dokumente prek elektronskega enotnega okenca. Treba bi bilo zagotoviti, da se posamezni podatki predložijo samo enkrat.

(10)

Sistemi SafeSeaNet, vzpostavljeni na nacionalni ravni in na ravni Unije, bi morali olajšati sprejem, izmenjavo in razširjanje informacij med informacijskimi sistemi držav članic o pomorskih dejavnostih. Za olajšanje pomorskega prometa in zmanjšanje upravne obremenitve pomorskega prevoza bi moral biti sistem SafeSeaNet interoperabilen z drugimi sistemi Unije za formalnosti poročanja. Sistem SafeSeaNet bi bilo treba uporabljati za dodatno izmenjavo informacij za olajševanje pomorskega prevoza. V sistem SafeSeaNet naj ne bi bilo treba vnašati formalnosti poročanja, ki imajo izključno nacionalne namene.

(11)

Pri sprejemanju novih ukrepov Unije bi bilo treba zagotoviti, da lahko države članice ohranijo elektronski prenos podatkov in jim ni treba uporabljati papirne oblike.

(12)

Celotno korist elektronskega prenosa podatkov je mogoče doseči le z neovirano in učinkovito komunikacijo med omrežjem SafeSeaNet, e-carinami in elektronskimi sistemi za vnos ali pridobivanje podatkov. Za zmanjšanje upravnih bremen bi se bilo treba najprej opreti na veljavne standarde.

(13)

Obrazci FAL se redno posodabljajo. Ta direktiva bi zato morala navajati veljavno različico teh obrazcev. Vse informacije, ki jih zahteva zakonodaja držav članic in presegajo zahteve konvencije FAL, bi bilo treba sporočiti v obliki, ki bo pripravljena na podlagi standardov konvencije FAL.

(14)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (9), Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (10), Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (11) ali na nacionalno zakonodajo na področju nadzora meja za tiste države članice, ki ne uporabljajo schengenskega pravnega reda za nadzor meja, in Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (12).

(15)

Da bi elektronski prenos informacij postal standarden in zaradi olajševanja pomorskega prometa, bi morale države članice razširiti uporabo elektronskih sredstev prenosa podatkov v skladu z ustreznim časovnim razporedom, v sodelovanju s Komisijo pa bi morale razpravljati o možnosti uskladitve uporabe elektronskih sredstev za prenos podatkov. V ta namen bi bilo treba razmisliti o delu usmerjevalne skupine na visoki ravni za sistem SafeSeaNet glede časovnega načrta SafeSeaNet, ko bo sprejet, in o konkretnih zahtevah po financiranju ter ustrezni dodelitvi finančnih sredstev Unije za razvoj elektronskega prenosa podatkov.

(16)

Obveznosti pošiljanja informacij iz obrazcev FAL bi bilo treba oprostiti ladje, ki plujejo med pristanišči, ki so na carinskem ozemlju Unije, kadar te ladje ne prihajajo iz pristanišča, ki je izven tega ozemlja, in v takem pristanišču nimajo postanka oziroma niso vanj namenjena, ali iz proste cone nadzornega tipa I v smislu carinske zakonodaje, ne glede na veljavne pravne akte Unije in informacije, ki jih države članice lahko zahtevajo za varstvo notranjega reda in varnosti ter izvrševanje zakonodaje s področja carine, davkov, priseljevanja, okolja ali zdravja.

(17)

Oprostitve iz upravnih postopkov bi bilo treba omogočiti tudi na podlagi tovora ladje in ne samo na podlagi ciljnega in/ali odhodnega pristanišča. Tak ukrep je nujen zato, da se zagotovi zmanjšanje dodatnih formalnosti za ladje, ki imajo postanek v pristanišču v tretji državi ali v prosti coni. Komisija bi morala preučiti to vprašanje v okviru poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju te direktive.

(18)

Treba bi bilo uvesti nov začasni obrazec, da se uskladijo informacije, zahtevane v predhodni izjavi o zaščitnih ukrepih, ki jo določa Uredba (ES) št. 725/2004.

(19)

Zahteve po uporabi nacionalnih jezikov so pogosto ovira za razvoj omrežja plovnih poti. Države članice bi si morale na vsak način prizadevati olajšati pisno in ustno komunikacijo v pomorskem prometu med državami članicami, v skladu z mednarodno prakso, z namenom najti skupna komunikacijska sredstva.

(20)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s Prilogo k tej direktivi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(21)

Različni pravni akti Unije, ki zahtevajo na primer formalnosti sporočanja pred vplutjem v pristanišča, kot je Direktiva 2009/16/ES, lahko naložijo različne roke za izpolnitev teh formalnosti predhodnega sporočanja. Komisija bi morala v okviru poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju te direktive, ki naj bi, če je to ustrezno, vseboval zakonodajni predlog, preučiti možnost skrajšanja in uskladitve teh rokov, pri tem pa bi morala izkoristiti sedanji napredek pri elektronski obdelavi podatkov.

(22)

V okviru poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju te direktive bi morala Komisija preučiti, v kolikšni meri bi bilo treba namen te direktive, tj. poenostavitev upravnih postopkov za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic ali izplujejo iz njih, razširiti na zaledje teh pristanišč, zlasti na rečni promet, s ciljem zagotoviti hitrejši in bolj tekoči pomorski promet v notranjosti in trajno rešitev zasičenosti v pristaniščih in okrog njih.

(23)

Ker ciljev te direktive, zlasti usklajenega olajšanja pomorskega prevoza po Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(24)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije ta prenos ni obvezen, če je zaradi geografskih značilnosti nesmotrn. Zaradi tega zahteve iz te direktive niso zavezujoče za države članice, ki nimajo pristanišč, kjer bi lahko ladje iz področja uporabe te direktive imele postanek.

(25)

Ukrepi, predvideni v tej direktivi, pomagajo doseči cilje lizbonske agende.

(26)

Dostop do sistema SafeSeaNet in drugih elektronskih sistemov bi bilo treba urediti, da se zaščitijo poslovni in zaupni podatki, in bi moral biti omogočen brez poseganja v zakonodajo o varstvu poslovnih podatkov ter, glede osebnih podatkov, brez poseganja v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (13) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (14). Države članice ter institucije in organi Unije bi morali nameniti posebno pozornost potrebi po varovanju trgovskih in zaupnih podatkov z ustreznimi sistemi za nadzor dostopa.

(27)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (15) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

(28)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Direktivo 2002/6/ES nadomestiti s to direktivo –

(a)

„formalnosti poročanja“ pomeni informacije, navedene v Prilogi, ki se morajo, v skladu z veljavno zakonodajo države članice, zagotoviti v upravne in postopkovne namene, ko ladja pripluje v pristanišče te države članice ali izpluje iz njega;

(b)

„konvencija FAL“ pomeni Konvencijo IMO o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu, sprejeto 9. aprila 1965, kakor je bila spremenjena;

(c)

„obrazci FAL“ pomeni standardizirane obrazce, kakor jih predvideva konvencija FAL;

(d)

„ladja“ pomeni kakršno koli plovilo ali morsko plovilo;

(e)

„SafeSeaNet“ pomeni sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij, kakor je opredeljen v Direktivi 2002/59/ES;

(f)

„elektronski prenos podatkov“ pomeni postopek prenosa digitalno kodiranih podatkov z uporabo prilagodljivega strukturiranega formata, ki se lahko neposredno uporabi za računalniško shranjevanje in obdelavo.

(a)

najmanj 24 ur vnaprej; ali

(b)

najpozneje v času, ko ladja izpluje iz prejšnjega pristanišča, če je čas potovanja krajši od 24 ur; ali

(c)

takoj ko so te informacije na voljo, če pristanišče postanka ni znano ali je spremenjeno med plovbo.

(a)

možnostih za razširitev poenostavitve, ki jo uvaja ta direktiva, na celinske plovne poti;

(b)

združljivosti rečnih informacijskih storitev s procesom elektronskega prenosa informacij iz te direktive;

(c)

napredku pri usklajevanju in koordinaciji formalnosti poročanja, doseženem v skladu s členom 3;

(d)

izvedljivosti izogibanja formalnostim ali njihovemu poenostavljanju za ladje, ki imajo postanek v pristanišču v tretji državi ali v prosti coni;

(e)

razpoložljivih podatkih o prometu/gibanju ladij znotraj Unije in/ali postankih v pristaniščih tretjih držav ali v prostih conah.