17.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 625/2009

z dne 7. julija 2009

o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, in instrumentov v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi, sprejetih po členu 308 Pogodbe, zlasti predpisov tistih instrumentov, ki dovoljujejo odstopanje od splošnega načela, da lahko količinske omejitve ali ukrepe z enakim učinkom nadomestijo samo ukrepi, ki jih predvidevajo ti isti instrumenti,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 519/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (1) je bila večkrat (2) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Skupna trgovinska politika bi morala temeljiti na enotnih načelih.

(3)	Po členu 14 Pogodbe notranji trg od 1. januarja 1993 zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

(4)	Dokončno oblikovanje skupne trgovinske politike na področju uvoznih pravil je edino sredstvo zagotavljanja, da pravila, ki se uporabljajo pri trgovini Skupnosti s tretjimi državami, pravilno odražajo združevanje trgov.

(5)	Večje poenotenje uvoznih pravil bi bilo treba doseči z določitvijo določb, podobnih tistim, ki se v okviru skupnih pravil uporabljajo za druge tretje države, kolikor je to mogoče ob upoštevanju posebnosti gospodarskih sistemov v zadevnih tretjih državah.

(6)	Skupna pravila, ki veljajo za uvoz, se uporabljajo tudi za izdelke iz premoga in jekla, brez poseganja v kakršne koli ukrepe za izvajanje sporazuma, ki velja posebej za take izdelke.

(7)	Zato bi morala liberalizacija uvoza, namreč odsotnost kakršnih koli količinskih omejitev, predstavljati izhodiščno točko za pravila Skupnosti.

(8)	Komisija bi morala v primeru nekaterih izdelkov pregledati uvozne pogoje, uvozne trende in različne vidike gospodarske in trgovinske razmere ter sprejeti morebitne ukrepe.

(9)	Za te izdelke se lahko izkaže, da je za nekatere izmed njih treba pri uvozu izvajati nadzor Skupnosti.

(10)	Komisija in Svet morata ob upoštevanju obstoječih mednarodnih obveznosti sprejeti zaščitne ukrepe, ki jih zahtevajo interesi Skupnosti.

(11)

Lahko se izkaže, da so nadzorni ali zaščitni ukrepi, omejeni na eno regijo Skupnosti ali več, primernejši od ukrepov, ki veljajo za celotno Skupnost. Take ukrepe pa bi bilo treba odobriti le izjemoma in če ni nobene druge možnosti. Treba je zagotoviti, da so taki ukrepi začasni in povzročajo čim manj motenj v delovanju notranjega trga.

(12)

V primeru nadzora Skupnosti bi morala biti sprostitev zadevnega izdelka v prosti promet pogojena s predložitvijo listine o nadzoru, ki mora izpolnjevati enotna merila. Ta dokument bi morali na podlagi enostavne vloge uvoznika v določenem roku izdati organi držav članic, ne da bi uvoznik s tem pridobil pravico do uvoza. Listina o nadzoru bi morala zato veljati samo toliko časa, dokler se uvozna pravila ne spremenijo.

(13)

V interesu dobrega upravnega poslovanja in pomoči bi subjektom Skupnosti bilo treba vsebino in izgled z listine o nadzoru čimbolj prilagoditi skupnim obrazcem uvoznih dovoljenj, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 738/94 z dne 30. marca 1994 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 520/94 o določitvi postopka Skupnosti za upravljanje s količinskimi kvotami (3), Uredbi Komisije (ES) št. 3168/94 z dne 21. decembra 1994 o uvedbi uvoznega dovoljenja Skupnosti na področju uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti, in o spremembi nekaterih določb Uredbe (4) in Uredbi Komisije (ES) št. 3169/94 z dne 21. decembra 1994 o spremembi Priloge III Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav in uvedbi uvoznega dovoljenja za področje uporabe Uredbe (5) in ob upoštevanju tehničnih značilnosti listine o nadzoru.

(14)	V interesu Skupnosti je, da si države članice in Komisija v čim večjem obsegu izmenjujejo rezultate, ki izhajajo iz nadzora Skupnosti.

(15)	Treba je sprejeti podrobna merila za ugotavljanje morebitne škode in uvesti preiskavo v času, ki Komisiji omogoča, da v nujnih primerih sprejme ustrezne ukrepe.

(16)	V ta namen bi bilo treba sprejeti podrobne predpise o začetku preiskav, potrebnih preverjanjih in pregledih, zasliševanju udeležencev, ravnanju s pridobljenimi informacijami in merilih za ocenjevanje škode.

(17)	Določbe te uredbe o preiskavah ne posegajo v predpise Skupnosti ali nacionalne predpise v zvezi s poslovno tajnostjo.

(18)	Prav tako je treba določiti roke za začetek preiskav in zaradi sprejemanja hitrih odločitev tudi roke za ugotavljanje smotrnosti ukrepov, da bi se povečala pravna varnost zadevnih gospodarskih subjektov.

(19)	Zaradi enotnosti uvoznih pravil je treba formalnosti, ki jih morajo izpolniti uvozniki, poenostaviti in bi morale biti med seboj enake, ne glede na kraj carinjenja. Zato je zaželeno predvideti, da se vse formalnosti izpolnijo z uporabo obrazcev, ki ustrezajo vzorcem, priloženim k tej uredbi.

(20)	Listine o nadzoru, izdane v zvezi z nadzornimi ukrepi Skupnosti, naj veljajo po vsej Skupnosti, ne glede na državo članico izdajateljico.

(21)

Tekstilni izdelki, ki spadajo pod Uredbo Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (6), so predmet posebnega obravnavanja na ravni Skupnosti in mednarodni ravni. Zato jih je treba v celoti izvzeti s področja uporabe te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

1.   Ta uredba se uporablja za uvoz izdelkov s poreklom iz tretjih držav, navedenih v Prilogi I, razen tekstilnih izdelkov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 517/94.

2.   Uvoz izdelkov iz odstavka 1 v Skupnost je prost in zato ni podvržen nobenim količinskim omejitvam, brez poseganja v ukrepe, ki se lahko sprejmejo po Poglavju V.

POGLAVJE II

POSTOPEK OBVEŠČANJA IN POSVETOVANJA V SKUPNOSTI

Člen 2

Države članice obvestijo Komisijo, če bi uvozni trendi zahtevali sprejem nadzornih ali zaščitnih ukrepov. To obvestilo vsebuje razpoložljive dokaze na podlagi meril iz člena 9. Komisija takoj posreduje to obvestilo vsem državam članicam.

Člen 3

1.   Posvetovanja lahko potekajo bodisi na zahtevo države članice bodisi na pobudo Komisije.

2.   Posvetovanja se začnejo v osmih delovnih dnevih po tem, ko Komisija prejme obvestilo iz člena 2, in v vsakem primeru, preden Skupnost uvede kakršne koli nadzorne ali zaščitne ukrepe.

Člen 4

1.   Posvetovanja potekajo v okviru svetovalnega odbora, v nadaljnjem besedilu: odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in predstavnik Komisije kot predsednik.

2.   Odbor se sestane, ko ga skliče predsednik. Predsednik priskrbi državam članicam vse potrebne informacije v najkrajšem možnem času.

3.   Posvetovanja zadevajo zlasti:

(a)	pogoje uvoza, uvozne trende ter različne vidike gospodarskih in trgovinskih razmer v zvezi z zadevnim izdelkom;

(b)	vprašanja glede izvajanja trgovinskih sporazumov med Skupnostjo in tretjimi državami, navedenimi v Prilogi I;

(c)	morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

4.   Po potrebi lahko posvetovanja potekajo v pisni obliki. V tem primeru Komisija obvesti države članice, ki lahko v roku, ki ga določi Komisija in znaša pet do osem delovnih dni, izrazijo svoje mnenje ali zahtevajo ustna posvetovanja.

POGLAVJE III

PREISKOVALNI POSTOPEK SKUPNOSTI

Člen 5

1.   Kadar Komisija po posvetovanjih iz člena 3 in 4 meni, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo preiskavo, sproži preiskavo v enem mesecu po prejemu obvestila od države članice in objavi sporočilo v Uradnem listu Evropske unije. To sporočilo vsebuje:

(a)	povzetek prejetega obvestila in navodilo, naj se vse ustrezne informacije predložijo Komisiji;

(b)	rok, v katerem lahko zainteresirane stranke pisno sporočijo svoja stališča in predložijo informacije, če je taka stališča in informacije treba upoštevati med preiskavo;

(c)	prav tako rok, v katerem lahko zainteresirane stranke zaprosijo za zaslišanje pri Komisiji v skladu s členom 4.

Komisija začne preiskavo, pri čemer sodeluje z državami članicami.

2.   Komisija si prizadeva dobiti vse informacije, za katere meni, da so potrebne, in jih poskuša preveriti pri uvoznikih, trgovcih, posrednikih, proizvajalcih, trgovinskih združenjih in organizacijah, če po posvetovanju z odborom meni, da je to smiselno.

Komisiji pri tej nalogi pomagajo uslužbenci države članice, na katere ozemlju se ta preverjanja izvajajo, če ta država članica to želi.

Zainteresirane stranke, ki so se javile v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, pa tudi predstavniki države izvoznice, lahko pregledajo vse informacije, ki jih je Komisija pridobila v okviru preiskave, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Skupnosti ali njenih držav članic, če so te informacije pomembne za zaščito njihovih interesov in niso zaupni v smislu člena 7 ter jih Komisija uporablja pri preiskavi. V ta namen na Komisijo naslovijo pisno zahtevo, v kateri navedejo zahtevane informacije.

3.   Države članice predložijo Komisiji na njeno zahtevo in po postopkih, ki jih določi Komisija, razpoložljive informacije o razvoju na trgu preiskovanega izdelka.

4.   Komisija lahko zasliši zainteresirane stranke. Te stranke morajo biti zaslišane, če so pisno zahtevo vložile v roku, določenem v sporočilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer morajo dokazati, da bo izid preiskave dejansko vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje.

5.   Kadar informacije niso predložene v rokih, ki jih določa ta uredba ali Komisija v okviru te uredbe, ali je preiskava znatno ovirana, je ugotovitve preiskave mogoče sprejeti na podlagi razpoložljivih dejstev. Če Komisija ugotovi, da je kakšna zainteresirana stranka ali tretja stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, teh informacij ne upošteva in lahko uporabi razpoložljiva dejstva.

6.   Če Komisija po posvetovanjih iz odstavka 1 oceni, da ni zadostnih dokazov, ki bi upravičevali preiskavo, sporoči svojo odločitev državam članicam v enem mesecu po prejemu informacij od držav članic.

Člen 6

1.   Po koncu preiskave Komisija predloži odboru poročilo o izsledkih.

2.   Če Komisija v devetih mesecih po začetku preiskave oceni, da nadzorni ali zaščitni ukrepi Skupnosti niso potrebni, se po posvetovanju z odborom preiskava zaključi v roku enega meseca. Odločitev o zaključku preiskave z navedbo glavnih sklepov preiskave in povzetkom razlogov zanje se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Če Komisija oceni, da so potrebni nadzorni ali zaščitni ukrepi Skupnosti, sprejme potrebne odločitve v skladu s Poglavjema IV in V najpozneje devet mesecev po začetku preiskave. V izjemnih okoliščinah se lahko ta rok podaljša za nadaljnje obdobje dveh mesecev. Komisija nato v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o trajanju podaljšanja in navede povzetek razlogov zanj.

4.   Določbe tega poglavja v nobenem primeru ne preprečujejo uporabe nadzornih ukrepov v skladu s členi 9 do 14 ali, kadar kritične razmere, v katerih bi vsako odlašanje povzročilo težko popravljivo škodo, zahtevajo takojšnje ukrepanje, zaščitnih ukrepov v skladu s členi 15, 16 in 17.

Komisija nemudoma sprejme vse preiskovalne ukrepe, za katere oceni, da so še potrebni. Rezultati preiskave se uporabijo za ponovno preučitev sprejetih ukrepov.

Člen 7

1.   Na podlagi te uredbe prejete informacije se uporabljajo samo za namen, zaradi katerega so bile zahtevane.

2.   Svet, Komisija, države članice ali njihovi uradniki ne smejo razkriti nobene informacije zaupne narave, prejete na podlagi te uredbe, ali informacije, ki so jim bile zaupno predložene, brez izrecnega dovoljenja osebe, ki je te informacije predložila.

3.   Vsak zahtevek po zaupnosti navaja razloge zaupnosti informacij.

Vendar, če se izkaže, da je zahtevek po zaupnosti neupravičen, in če oseba, ki je informacije predložila, teh niti ne želi objaviti niti ne dovoli njihovega razkritja na splošno ali v obliki povzetka, zadevnih informacij ni treba upoštevati.

4.   Informacije se v vsakem primeru obravnavajo kot zaupne, če bi njihovo razkritje po vsej verjetnosti imelo znaten škodljiv učinek na osebo, ki je te informacije predložila, ali na vir teh informacij.

5.   Odstavki 1 do 4 ne preprečujejo možnosti sklicevanja organov Skupnosti na splošne informacije in zlasti na razloge, na katerih temeljijo odločbe, sprejete na podlagi te uredbe. Vendar morajo navedeni organi upoštevati zakonite interese zadevnih pravnih in fizičnih oseb, da se ne razkrijejo njihove poslovne tajnosti.

Člen 8

1.   Pregled uvoznih trendov, pogojev, pod katerimi ta uvoz poteka, in iz tega uvoza izhajajoče že povzročene resne škode ali grožnje resne škode za proizvajalce Skupnosti zajema zlasti naslednje dejavnike:

(a)	obseg uvoza, zlasti pri znatnem povečanju, bodisi v absolutnem smislu bodisi v sorazmernem glede na proizvodnjo ali potrošnjo v Skupnosti;

(b)	ceno uvoza, zlasti ob ponudbi po znatno nižjih cenah za istovrstni izdelek v Skupnosti;

(c)

posledični vpliv na proizvajalce Skupnosti podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, ki se kaže s trendi nekaterih gospodarskih indikatorjev, kot so: — proizvodnja, — izkoriščenost zmogljivosti, — zaloge, — prodaja, — tržni delež, — cene (tj. znižanje cen ali preprečitev zvišanja cen, do katerega bi običajno prišlo), — dobički, — donos investiranega kapitala, — denarni tok, — zaposlenost.

2.   Pri vodenju preiskave Komisija upošteva posebni gospodarski sistem držav, navedenih v Prilogi I.

3.   Če se domneva nevarnost resne škode, Komisija prav tako preuči, ali je jasno predvidljivo, da se bo določena situacija po vsej verjetnosti povzročila dejansko škodo. Pri tem se lahko upoštevajo dejavniki, kot so:

(a)	stopnja rasti izvoza v Skupnost;

(b)	izvozna zmogljivost v državi porekla ali izvoza, kakršna je ali kakršna bo v predvidljivi prihodnosti, in verjetnost, da se bo zadevni izvoz stekal v Skupnost.

POGLAVJE IV

NADZOR

Člen 9

1.   Če tako zahtevajo interesi Skupnosti, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo:

(a)	odloči, da se za nekatere uvoze uvede naknadni nadzor Skupnosti po postopku, ki ga določi Komisija;

(b)	odloči, da se zaradi spremljanja trenda teh uvozov za nekatere uvoze uvede predhodni nadzor Skupnosti v skladu s členom 10.

2.   Nadzorni ukrepi veljajo samo omejen čas. Če ni drugače določeno, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi šestmesečnemu obdobju, v katerem so bili uvedeni.

Člen 10

1.   Izdelki, ki so predmet predhodnega nadzora Skupnosti, se lahko sprostijo v prosti promet samo ob predložitvi listine o nadzoru. To listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najkasneje v petih delovnih dneh po tem, ko je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek katerega koli uvoznika Skupnosti, ne glede na to, kje v Skupnosti ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da so pristojni nacionalni organi prejeli ta zahtevek najkasneje v treh delovnih dneh po njeni oddaji, razen če se dokaže drugače.

2.   Listina o nadzoru se izpolni na obrazcu, ki ustreza vzorcu v Prilogi II.

Razen kjer odločitev o uvedbi nadzora določa drugače, mora uvoznikov zahtevek za listino o nadzoru vsebovati le naslednje:

(a)	polno ime in naslov vlagatelja (vključno s številkami telefona in faksa in številko, s katero se vlagatelj identificira pri pristojnem nacionalnem organu) ter vlagateljevo registracijsko številko DDV, če je zavezanec zanj;

(b)	kjer je ustrezno, polno ime in naslov deklaranta ali zastopnika, ki ga je imenoval vlagatelj (vključno s telefonsko in faks številko);

(c)	opis blaga z naslednjimi podatki: — trgovsko ime, — oznako kombinirane nomenklature, — kraj porekla in kraj odpreme;

(d)	deklarirano količino v kg, in kjer je ustrezno v drugi dodatni enoti (pari, kosi itd.);

(e)	vrednost blaga cif na meji Skupnosti v eurih;

(f)	spodaj navedeno izjavo, ki jo podpiše in datira vlagatelj, z vlagateljevim imenom, izpisanim z velikimi tiskanimi črkami: „Spodaj podpisani potrjujem, da so informacije v tem zahtevku resnične in dane v dobri veri, in da imam sedež v Skupnosti.“

3.   Listina o nadzoru velja v celotni Skupnosti, ne glede na državo članico, ki jo je izdala.

4.   Ugotovitev, da cena na enoto, pri kateri je izvedena transakcija, presega ceno, navedeno v listini o nadzoru, za manj kakor 5 % ali da skupna vrednost ali količina izdelkov, predložena za uvoz, presega vrednost ali količino, navedeno v listini o nadzoru, za manj kakor 5 %, ne preprečuje sprostitve zadevnega izdelka v prosti promet. Komisija lahko po seznanitvi s stališči, izraženimi v odboru, ter upoštevanju kakovosti izdelkov in drugih posebnih značilnosti zadevnih transakcij, določi drugačen odstotek, ki pa običajno ne bi smel presegati 10 %.

5.   Listine o nadzoru se lahko uporabljajo le tako dolgo, dokler veljajo dogovori glede liberalizacije uvoza za zadevne transakcije. Te listine o nadzoru se v nobenem primeru ne smejo uporabljati po izteku obdobja, ki je določeno istočasno in po istem postopku kakor sama uvedba nadzora, pri čemer se upoštevajo kakovost izdelkov in druge posebne značilnosti transakcij.

6.   Če tako zahteva odločitev, sprejeta po členu 9, je treba dokazati poreklo izdelkov, ki so pod nadzorom Skupnosti, s potrdilom o poreklu. Ta odstavek ne posega v druge določbe v zvezi s predložitvijo katerega koli takega potrdila.

7.   Kadar za izdelek, ki je pod predhodnim nadzorom Skupnosti, veljajo regionalni zaščitni ukrepi v državi članici, se lahko listina o nadzoru nadomesti z uvoznim dovoljenjem, ki ga izda ta država članica.

8.   Obrazci listin o nadzoru in delne listine o nadzoru se izdajo v dvojniku, pri čemer se en izvod označi kot „Izvod za imetnika“, ki nosi številko 1 izda vlagatelju, drugi izvod, ki je označen kot „Izvod za pristojni organ“, ki nosi številko 2, pa zadrži organ izdaje. Za upravne namene lahko pristojni organ pripne dodatne izvode k obrazcu 2.

9.   Obrazci se natisnejo na bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta med 55 in 65 gramov na kvadratni meter. Merijo 210 X 297 mm. Razmak med vrsticami pa je 4,24 mm (šestino palca). Oblikovanju obrazca je potrebno natančno slediti. Obe strani obrazca morata imeti ozadje s tiskanim vzorcem „guilloche“ v rumeni barvi, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

10.   Države članice so odgovorne za tiskanje obrazcev. Obrazce lahko natisnejo tiskarji, ki jih imenuje država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno imenovanje. Vsak obrazec mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, na podlagi katere se ga lahko identificira.

Člen 11

Kadar tako zahtevajo interesi Skupnosti, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo, če bo po vsej verjetnosti nastopila situacija, navedena v členu 15(1):

—	omeji čas veljavnosti katere koli zahtevane listine o nadzoru;

—	postavi določene pogoje za izdajo tega dokumenta in, kot izjemen ukrep, zanj uvede vstavitev razveljavitvene klavzule ali postopek predhodnega obveščanja in posvetovanja iz člena 3, katerega pogostost in trajanje sama določi.

Člen 12

Če se v osmih delovnih dnevih po koncu posvetovanj iz člena 3 za uvoz izdelka ne uvede predhodni nadzor Skupnosti, lahko Komisija v skladu s členom 17 uvede nadzor, ki je omejen na uvoz v eno regijo Skupnosti ali več.

Člen 13

1.   Izdelki pod regionalnim nadzorom se lahko sprostijo v prosti promet v zadevni regiji samo po predložitvi listine o nadzoru. To listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najkasneje v petih delovnih dneh po tem, ko pristojni nacionalni organ prejme zahtevek katerega koli uvoznika Skupnosti, ne glede na to, kje v Skupnosti ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek najkasneje v treh delovnih dneh po oddaji, razen če ni drugače dokazano. Listine o nadzoru se lahko uporablja samo dokler ostanejo dogovori o uvozu liberalizirani glede zadevnih poslov.

2.   Uporablja se člen 10(2).

Člen 14

1.   Države članice predložijo Komisiji v primeru nadzora Skupnosti ali regionalnega nadzora v prvih desetih dneh vsakega meseca:

(a)	v primeru predhodnega nadzora, podrobnosti glede vsot denarja (računano na podlagi cen cif) in količin blaga, za katerega so bile v preteklem obdobju izdane ali potrjene listine o nadzoru;

(b)	v vsakem primeru, podrobnosti o uvozu v obdobju pred obdobjem iz točke (a).

Podatki, ki jih predložijo države članice, so razvrščeni po izdelkih in po državah.

Istočasno in po istem postopku kot nadzorni ukrepi se lahko določijo tudi drugačne določbe.

2.   Kadar kakovost izdelkov ali posebne okoliščine tako zahtevajo, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni časovne razporede za predložitev teh podatkov.

3.   Komisija obvesti države članice.

POGLAVJE V

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 15

1.   Če se izdelek uvaža v Skupnost v tako izrazito povečanih količinah ali pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil, resno škodo proizvajalcem enakovrstnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Skupnosti, lahko Komisija, da bi zaščitila interese Skupnosti, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni uvozna pravila za ta izdelek, tako da ga je mogoče sprostiti v prosti promet samo ob predložitvi uvoznega dovoljenja, katerega izdajo urejajo določbe in omejitve, ki jih določi Komisija.

2.   Sprejeti ukrepi se nemudoma sporočijo Svetu in državam članicam ter začnejo takoj uporabljati.

3.   Ukrepi iz tega člena veljajo za vsak izdelek, ki se sprosti v prosti promet po začetku njihove veljavnosti. V skladu s členom 17 so lahko omejeni na eno regijo Skupnosti ali več.

Vendar pa ti ukrepi ne preprečujejo sprostitve izdelkov v prosti promet, ki že potujejo v Skupnost, če destinacije teh izdelkov ni mogoče spremeniti in te izdelke, ki se lahko po členih 10 in 13 sprostijo v prosti promet samo ob predložitvi listine o nadzoru, dejansko spremlja tak dokument.

4.   Kadar je posredovanje Komisije zahtevala država članica, Komisija sprejme odločitev v roku največ petih delovnih dni po prejemu takega zahtevka.

5.   Vsaka odločitev, ki jo sprejme Komisija po tem členu, se sporoči Svetu in državam članicam. Vsaka država članica lahko v enem mesecu po dnevu sporočila predloži tako odločitev Svetu.

6.   Če država članica predloži odločitev Komisije Svetu, lahko Svet s kvalificirano večino potrdi, spremeni ali zavrne odločitev Komisije.

Če Svet v treh mesecih po predložitvi zadeve ne odloči, se šteje, da je odločitev Komisije zavrnjena.

Člen 16

1.   Svet lahko zlasti v situaciji iz člena 15(1) sprejme ustrezne ukrepe. Odloča s kvalificirano večino na predlog Komisije.

2.   Uporablja se člen 15(3).

Člen 17

Če se izkaže, zlasti na podlagi dejavnikov iz člena 8, da so pogoji, določeni za sprejem ukrepov po poglavju IV in členu 15, izpolnjeni v eni regiji Skupnosti ali več, lahko Komisija po preučitvi drugih možnih rešitev izjemoma dovoli izvajanje nadzornih ali zaščitnih ukrepov, omejenih na zadevno(-e) regijo(-e), če meni, da so taki ukrepi, ki se izvajajo na tej ravni, primernejši od ukrepov, ki bi se izvajali na ravni Skupnosti.

Ti ukrepi morajo biti začasni in povzročati čim manj motenj v delovanju notranjega trga.

Ti ukrepi se sprejmejo po postopkih iz členov 9 in 15.

Člen 18

1.   Med izvajanjem kakršnega koli nadzornega ali zaščitnega ukrepa v skladu s poglavjema IV in V potekajo v okviru odbora posvetovanja, predvidena v členu 3, bodisi na zahtevo države članice bodisi na pobudo Komisije. Namen takih posvetovanj je:

(a)	preučiti učinke ukrepa;

(b)	preveriti, ali je uporaba ukrepa še potrebna.

2.   Kadar Komisija na podlagi posvetovanj iz odstavka 1 oceni, da je treba kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep iz poglavij IV in V preklicati ali spremeniti, ravna, kakor sledi:

(a)	če Svet ni sprejel nobene odločitve glede ukrepa, ki ga je sprejela Komisija, slednja nemudoma spremeni ali prekliče tak ukrep in o tem takoj poroča Svetu;

(b)	v vseh drugih primerih Komisija predlaga Svetu, da se ukrepi, ki jih je sprejel Svet, prekličejo ali spremenijo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če se ta sklep nanaša na regionalne nadzorne ukrepe, začne veljati šesti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

1.   Ta uredba ne preprečuje izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz posebnih pravil, vsebovanih v sporazumih, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

2.   Brez poseganja v druge predpise Skupnosti, ta uredba ne preprečuje, da države članice sprejmejo ali uporabljajo:

(a)	prepovedi, količinske omejitve ali nadzorne ukrepe iz razlogov javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varstvo zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvo nacionalnih bogastev umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstvo industrijske in poslovne lastnine;

(b)	posebne formalnosti deviznega poslovanja;

(c)	formalnosti, uvedene po mednarodnih sporazumih v skladu s Pogodbo.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih ali formalnostih, ki jih nameravajo uvesti ali spremeniti v skladu s tem odstavkom. V primeru izjemne nujnosti se zadevni nacionalni ukrepi ali formalnosti sporočijo Komisiji takoj po njihovem sprejetju.

Člen 20

1.   Ta uredba ne posega v uporabo instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, ali iz njih izhajajočih upravnih predpisov Skupnosti ali nacionalnih upravnih predpisov ali posebnih instrumentov, sprejetih po členu 308 Pogodbe, ki veljajo za blago, ki izhaja iz predelave kmetijskih proizvodov. Uporablja se kot dopolnitev navedenih instrumentov.

2.   V primeru izdelkov, za katere veljajo instrumenti iz odstavka 1, se ne uporabljajo členi 9 do 14 in člen 18 za tiste izdelke, za katere pravila Skupnosti o trgovini s tretjimi državami zahtevajo predložitev dovoljenja ali drugega uvoznega dokumenta.

Členi 15, 17 in 18 se ne uporabljajo za tiste izdelke, za katere taka pravila predvidevajo možnost količinskih uvoznih omejitev.

Člen 21

Uredba (ES) št. 519/94 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 22

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 67, 10.3.1994, str. 89.

(2)  Glej Prilogo III.

(3)  UL L 87, 31.3.1994, str. 47.

(4)  UL L 335, 23.12.1994, str. 23.

(5)  UL L 335, 23.12.1994, str. 33.

(6)  UL L 67, 10.3.1994, str. 1.

---

---

---

---

---