17.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 302/97

(1)

V skladu s sklepi Evropskega sveta in Sveta ECOFIN ter mednarodnimi pobudami, kot je nedavno srečanje na vrhu skupine držav G20 2. aprila 2009, je ta direktiva prvi pomemben korak na poti k obravnavanju pomanjkljivosti, ki jih je razkrila finančna kriza, sledile pa bodo tudi pobude, ki jih je napovedala in opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“.

(2)

Člen 3 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (4) državam članicam dovoljuje, da predvidijo posebne režime bonitetnega nadzora za kreditne institucije, ki so od 15. decembra 1977 stalno odvisne od centralnega organa, pod pogojem, da so bili ti režimi v nacionalno zakonodajo uvedeni najpozneje 15. decembra 1979. Ti roki državam članicam, zlasti tistim, ki so k Evropski uniji pristopile od leta 1980, preprečujejo uvedbo ali ohranjanje takšnih posebnih režimov bonitetnega nadzora za podobno odvisne kreditne institucije, ki so ustanovljene na njihovih ozemljih. Zato je primerno odpraviti roke, določene v členu 3 navedene direktive, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje med kreditnimi institucijami v državah članicah. Odbor evropskih bančnih nadzornikov bi moral zagotoviti smernice, da bi se v zvezi s tem spodbujala konvergenca nadzornih praks.

(3)

Hibridni instrumenti kapitala imajo pomembno vlogo pri rednem upravljanju kreditnih institucij s kapitalom. Ti instrumenti kreditnim institucijam omogočajo doseči raznovrstno strukturo kapitala in dostop do veliko različnih finančnih vlagateljev. Baselski odbor za bančni nadzor je 28. oktobra 1998 sprejel sporazum o merilih primernosti in omejitvah za vključitev nekaterih vrst hibridnih instrumentov kapitala v temeljna lastna sredstva kreditnih institucij.

(4)

Zato je pomembno, da se za te hibridne instrumente kapitala določijo merila, na podlagi katerih so primerni za vključitev v temeljna lastna sredstva kreditnih institucij, in da se določbe Direktive 2006/48/ES uskladijo z navedenim sporazumom. Spremembe Priloge XII k Direktivi 2006/48/ES izhajajo neposredno iz določitve navedenih meril. Temeljna lastna sredstva iz člena 57(a) Direktive 2006/48/ES bi morala zajemati vse instrumente, ki v skladu z nacionalno zakonodajo veljajo za lastniški kapital, so enakovredni navadnim delnicam v likvidaciji in v celoti pokrivajo izgube v času rednega poslovanja enako kot navadne delnice. Možno je, da ti instrumenti vključujejo instrumente, ki zagotavljajo prednostne pravice za izplačila dividend na nekumulativni podlagi, če so zajeti v členu 22 Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5), so enakovredni navadnim delnicam v likvidaciji in v celoti pokrivajo izgube v času rednega poslovanja kot navadne delnice. Temeljna lastna sredstva iz člena 57(a) Direktive 2006/48/ES bi morala vključevati tudi vse druge instrumente kreditnih institucij, ki so skladni z določbami njihovega statuta, pri čemer se upošteva posebni status vzajemnih družb, zadrug in podobnih institucij, in ki so enaki navadnim delnicam v smislu kvalitete kapitala, zlasti glede pokrivanja izgub. Instrumenti, ki niso enaki navadnim delnicam v likvidaciji ali ne pokrivajo izgub v času rednega poslovanja enako kot navadne delnice, bi morali biti vključeni v skupino hibridov iz člena 57(ca) Direktive 2006/48/ES.

(5)

Da bi se izognili motnjam trga in zagotovili kontinuiteto splošnih ravni lastnih sredstev, je primerno predvideti posebne prehodne ureditve za nov režim o instrumentih kapitala. Ko bo zagotovljeno okrevanje, bi bilo treba nadalje okrepiti kakovost temeljnih lastnih sredstev. Komisija bi morala v zvezi s tem Evropskemu parlamentu in Svetu poročati skupaj z ustreznimi predlogi najpozneje do 31. decembra 2011.

(6)

Za okrepitev okvira kriznega upravljanja Skupnosti je bistveno, da pristojni organi učinkovito usklajujejo svoje ukrepe z drugimi pristojnimi organi in po potrebi s centralnimi bankami, med drugim s ciljem zmanjševanja sistemskega tveganja. Zaradi krepitve učinkovitosti bonitetnega nadzora bančne skupine na konsolidirani osnovi bi bilo treba nadzorniške dejavnosti bolj učinkovito usklajevati. Zato bi bilo treba ustanoviti kolegije nadzornikov. Ustanovitev kolegijev nadzornikov ne bi smela vplivati na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz Direktive 2006/48/ES. Ustanovitev kolegijev nadzornikov bi morala biti instrument za močnejše sodelovanje, s katerim se pristojni organi sporazumejo o ključnih nadzornih nalogah. Kolegiji nadzornikov bi morali olajšati obravnavo nadzora, ki poteka, in izrednih razmer. Konsolidacijski nadzornik bi moral imeti možnost, da se v povezavi z drugimi člani kolegija odloči, da bo organiziral srečanja ali delavnice, ki niso v splošnem interesu, ter tako po potrebi racionalizira prisotnost.

(7)

Mandati pristojnih organov bi morali ustrezno upoštevati razsežnost Skupnosti. Pristojni organi bi zato morali ustrezno upoštevati učinek svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah. Odvisno od nacionalne zakonodaje bi se moralo to načelo obravnavati kot širši cilj za spodbujanje finančne stabilnosti v Evropski uniji in od pristojnih organov ne bi smelo zakonsko zahtevati, da dosežejo določen rezultat.

(8)

Pristojni organi bi morali imeti možnost sodelovati v kolegijih, ustanovljenih za nadzor kreditnih institucij z nadrejeno institucijo v tretji državi. Odbor evropskih bančnih nadzornikov bi moral po potrebi zagotoviti smernice in priporočila, da se poveča konvergenca nadzornih praks v skladu z Direktivo 2006/48/ES. Da ne bi prihajalo do neskladij in regulativne arbitraže zaradi različnih pristopov in pravil, ki jih uporabljajo posamezni kolegiji, in zaradi lastnega preudarka države članice, bi moral Odbor evropskih bančnih nadzornikov pripraviti smernice za postopke in pravilnike za delovanje kolegijev.

(9)

Člen 129(3) Direktive 2006/48/ES ne bi smel spreminjati razporeditve odgovornosti med pristojnimi nadzornimi organi na konsolidirani, podkonsolidirani in individualni osnovi.

(10)

Pomanjkanje informacij med matičnimi pristojnimi organi in pristojnimi organi gostitelji se lahko izkaže za škodljivo za finančno stabilnost v državah članicah gostiteljicah. Zato bi bilo treba okrepiti pravice nadzornikov gostiteljev glede informacij, zlasti v krizi pomembnih podružnic. S tem namenom bi bilo treba opredeliti pojem pomembne podružnice. Pristojni organi bi morali posredovati informacije, ki so bistvene za opravljanje nalog centralnih bank in ministrstev za finance glede finančnih kriz in zmanjševanja sistemskega tveganja.

(11)

Sedanjo nadzorno ureditev bi bilo treba nadalje razvijati. Kolegiji nadzornikov so dodaten in pomemben korak naprej pri usklajevanju nadzornega sodelovanja in zbliževanja v Evropski uniji.

(12)

Sodelovanje nadzornih organov, ki obravnavajo skupine, holdinge, njihove hčerinske družbe in podružnice, v kolegijih je razvojna stopnja na poti k nadaljnjemu regulativnemu zbliževanju in nadzornemu povezovanju. Zaupanje med nadzorniki in spoštovanje njihovih odgovornosti je bistvenega pomena. V primeru spora med člani kolegija glede teh različnih odgovornosti so bistvenega pomena nepristranski in neodvisen nasvet ter mehanizmi za mediacijo in reševanje sporov na ravni Skupnosti.

(13)

Kriza na mednarodnih finančnih trgih je dokazala, da je primerno nadalje preučiti potrebo po reformi regulativnega in nadzornega modela finančnega sektorja Evropske unije.

(14)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 29. oktobra 2008 z naslovom „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ objavila, da je ustanovila skupino strokovnjakov, ki ji predseduje Jacques de Larosière (skupina de Larosière) in ki naj bi preučila organizacijo evropskih finančnih institucij, da se zagotovi skrbno in varno poslovanje, urejeno delovanje trgov, tesnejše evropsko sodelovanje pri nadzoru finančne stabilnosti, mehanizem za zgodnje opozarjanje in obvladovanje kriz, vključno z obvladovanjem čezmejnih in medsektorskih tveganj, preučila pa naj bi tudi sodelovanje med Evropsko unijo in drugimi večjimi pravnimi sistemi, da bi prispevali k ohranjanju finančne stabilnosti na svetovni ravni.

(15)

Da bi dosegli ustrezno raven nadzornega zbliževanja in sodelovanja na ravni Evropske unije ter prispevali k stabilnosti finančnega sistema, so nujno potrebne nadaljnje obsežne reforme regulativnega in nadzornega modela finančnega sektorja Evropske unije, ki bi jih morala hitro pripraviti Komisija, pri tem pa ustrezno upoštevati sklepe, ki jih je 25. februarja 2009 predstavila skupina de Larosière.

(16)

Komisija bi morala do 31. decembra 2009 poročati Evropskemu parlamentu in Svetu ter predlagati ustrezno zakonodajo, ki je potrebna za odpravo pomanjkljivosti določb glede nadaljnjega povezovanja nadzornih organov, saj bi bilo treba močnejšo vlogo nadzornega sistema na ravni EU vzpostaviti do 31. decembra 2011.

(17)

Čezmerne koncentracije izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb lahko povzročijo nesprejemljivo tveganje nastanka izgub. Za tako stanje velja, da lahko neugodno vpliva na solventnost kreditne institucije. Spremljanje in kontrola velikih izpostavljenosti kreditne institucije bi zato morala biti sestavni del nadzora kreditne institucije.

(18)

Trenutni režim velike izpostavljenosti je iz leta 1992. Zato bi bilo treba pregledati obstoječe zahteve o velikih izpostavljenostih iz Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (6).

(19)

Ker si kreditne institucije na notranjem trgu neposredno konkurirajo, bi bilo treba osnovna pravila za spremljanje in nadziranje velikih izpostavljenosti kreditnih institucij še bolj uskladiti. Zaradi zmanjšanja upravne obremenitve za kreditne institucije bi bilo treba zmanjšati število opcij, ki jih imajo države članice glede velikih izpostavljenosti.

(20)

Pri določanju obstoja skupine povezanih oseb in s tem izpostavljenosti, ki predstavljajo eno samo tveganje, je pomembno upoštevati tudi tveganja, ki izhajajo iz pomembnega skupnega vira financiranja, ki ga zagotavlja kreditna institucija ali investicijsko podjetje samo, njena finančna skupina ali njene povezane osebe.

(21)

Medtem ko je zaželeno, da izračun vrednosti izpostavljenosti temelji na izračunu, predvidenem za namene zahtev po minimalnih lastnih sredstvih, je primerno sprejeti pravila za spremljanje velikih izpostavljenosti brez uporabe uteži ali stopnje tveganja. Poleg tega so bile tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, ki se uporabljajo v režimu solventnosti, zasnovane ob predpostavki dobro razpršenega kreditnega tveganja. V primeru velikih izpostavljenosti, ki obravnavajo tveganje koncentracije za eno samo izpostavljenost (single name), kreditno tveganje ni razpršeno. Zato bi bilo treba za učinke teh tehnik uporabljati bonitetne zaščite. V tej zvezi je treba zagotoviti učinkovito izterjavo kreditnega zavarovanja za namene velikih izpostavljenosti.

(22)

Ker je izguba, ki izhaja iz izpostavljenosti do kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, lahko prav tako velika kot izguba zaradi drugih izpostavljenosti, bi bilo treba te izpostavljenosti obravnavati in o njih poročati kot o vseh drugih izpostavljenostih. Da bi zmanjšali nesorazmeren učinek takšnega pristopa na majhne institucije, je bila predvidena alternativna količinska omejitev. Poleg tega so zelo kratkoročne izpostavljenosti, ki se nanašajo na prenos denarja, vključno z izvrševanjem plačilnih storitev, obračunom, poravnavo in skrbništvom za stranke, izvzete, da se omogoči nemoteno delovanje finančnih trgov in z njimi povezanih infrastruktur. Te storitve zajemajo na primer izvajanje kliringa in poravnavo gotovinskih transakcij ter podobne dejavnosti, ki olajšujejo poravnave. Te izpostavljenosti zajemajo izpostavljenosti, ki jih morda ni mogoče predvideti in jih zato kreditna institucija ne more v celoti nadzorovati, med drugim stanja na medbančnih računih, ki izhajajo iz plačil strank, vključno z v dobro ali v breme knjiženimi provizijami in obrestmi, ter iz drugih plačil za storitve za stranke, kot tudi danih ali prejetih zavarovanj.

(23)

Določbe, ki se nanašajo na zunanje bonitetne institucije (ECAI) v okviru Direktive 2006/48/ES, bi morale biti v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (7). Predvsem bi moral Odbor evropskih bančnih nadzornikov pregledati svoje smernice za priznanje ECAI, da se bo mogoče izogniti podvajanju dela in zmanjšati breme procesa priznanja, kadar je ECAI registrirana kot agencija za ocenjevanje bonitet (CRA) na ravni Skupnosti.

(24)

Treba bi bilo tudi odpraviti neskladnosti med interesi družb, ki posojila preoblikujejo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje, in druge finančne instrumente (originatorji ali sponzorji), ter družbami, ki vlagajo v te vrednostne papirje ali instrumente (vlagatelji). Prav tako je pomembno, da so interesi originatorjev ali sponzorjev in interesi vlagateljev usklajeni. Da bi se to doseglo, bi morali originatorji ali sponzorji zadržati pomemben delež v osnovnem premoženju. Zato je pomembno, da originatorji ali sponzorji obdržijo izpostavljenost tveganju zadevnih posojil. Nasploh posli listinjenja ne bi smeli biti strukturirani tako, da bi se izogibali uporabi zahteve za zadržanje, zlasti prek struktur provizije ali premije ali obojih. Takšno zadržanje bi se moralo uporabiti v vseh okoliščinah, kjer se uporablja ekonomska vsebina listinjenja v skladu z opredelitvijo iz Direktive 2006/48/ES, ne glede na to, kakšna pravna sestava ali instrument se uporabi za dosego takšne ekonomske vsebine. Zlasti če se kreditno tveganje prenese z listinjenjem, bi se morali vlagatelji odločati skrbno, za kar potrebujejo ustrezne informacije o listinjenju.

(25)

Ukrepi za reševanje morebitne neskladnosti teh struktur morajo biti v vseh ureditvah finančnih sektorjev dosledni in usklajeni. Komisija bi morala pripraviti ustrezne zakonodajne predloge, da se zagotovita doslednost in usklajenost. Zahtev za zadržanje ne bi smeli uporabljati večkratno. Za vsako listinjenje zadošča, da zahteva velja le za originatorja, sponzorja ali prvotnega posojilodajalca. Podobno bi se morala zahteva za zadržanje uporabljati le za listinjenje, ki je predmet vlaganja, če so osnovne izpostavljenosti listinjenja pozicije drugega listinjenja. Za odkupljene denarne terjatve ne bi smela veljati zahteva za zadržanje, če nastanejo zaradi korporativne dejavnosti in so prenesene ali prodane z diskontom zaradi financiranja te dejavnosti. Pristojni organi bi morali v zvezi z neupoštevanjem obveznosti potrebne skrbnosti in obvladovanja tveganja pri listinjenju za znatne kršitve politik in postopkov, ki so pomembni za analiziranje pripadajočih tveganj, določiti ustrezno utež tveganja.

(26)

V izjavi o utrditvi finančnega sistema z dne 2. aprila 2009 so voditelji držav G20 zahtevali, da Baselski odbor za bančni nadzor in organi do leta 2010 preučijo zahteve glede ustrezne skrbnosti in količinske zahteve za zadržanje pri listinjenju. Ob upoštevanju teh mednarodnih dogodkov in za to, da bo mogoče čim bolj omejiti sistemska tveganja, ki nastajajo na trgih listinjenja, bi se morala Komisija pred koncem leta 2009 po posvetovanju z Odborom evropskih bančnih nadzornikov odločiti, ali naj predlaga strožje zahteve za zadržanje in ali metode za izračun te zahteve prispevajo k usklajevanju interesov originatorjev oziroma sponzorjev in vlagateljev.

(27)

Da bi ustrezno ocenili tveganja, ki nastajajo zaradi izpostavljenosti iz listinjenja, tako za trgovalno kot za bančno knjigo, bi bilo treba uporabiti potrebno skrbnost. Poleg tega bi morale biti zahteve glede potrebne skrbnosti sorazmerne. Postopki skrbnega pregleda bi morali prispevati k večjemu zaupanju med originatorji, sponzorji in vlagatelji. Zato je zaželeno, da se ustrezne informacije glede postopkov skrbnega pregleda primerno razkrijejo.

(28)

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi na voljo dovolj kadrov in sredstev za izvajanje nadzornih obveznosti iz Direktive 2006/48/ES in da imajo zaposleni, ki so vključeni v nadzor kreditnih institucij v skladu z navedeno direktivo, primerno znanje in izkušnje za izvajanje dodeljenih nalog.

(29)

Prilogo III k Direktivi 2006/48/ES bi bilo treba prilagoditi, da se razjasnijo nekatere določbe zaradi okrepitve konvergence nadzornih praks.

(30)

Iz nedavnega razvoja trga je razvidno, da je upravljanje likvidnostnega tveganja odločilni dejavnik trdnosti kreditnih institucij in njihovih podružnic. Merila, določena v prilogah V in XI k Direktivi 2006/48/ES, bi bilo treba okrepiti, da se te določbe uskladijo z delom, ki ga opravljata Odbor evropskih bančnih nadzornikov in Baselski odbor za bančni nadzor.

(31)

Ukrepe, potrebne za izvajanje Direktive 2006/48/ES, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(32)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spremembo Priloge III Direktive 2006/48/ES, da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih ali razvoj računovodskih standardov ali zahtev, ki upoštevajo zakonodajo Skupnosti, ali glede konvergence nadzornih praks. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2006/48/ES, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(33)

Finančna kriza je razkrila potrebo po boljši analizi in odzivu na makrobonitetne težave – težave, ki so na stičišču makroekonomske politike in ureditve finančnega sistema. Pri tem bo treba preučiti ukrepe, ki blažijo vrhove in padce poslovnega cikla, vključno s potrebo, da kreditne institucije v času uspehov ustvarijo proticiklične rezerve, ki se lahko uporabijo med gospodarsko recesijo in ki vključujejo oblikovanje dodatnih rezerv, „dinamične rezervacije“ in zmanjšanje varnostnega kapitala v težkih časih, s čimer se zagotovi ustrezna razpoložljivost kapitala skozi cikel; smiselno osnovo, ki temelji na izračunu kapitalskih zahtev iz Direktive 2006/48/ES in dodatne ukrepe za zahteve, temelječe na tveganju, za kreditne institucije, da bi pomagali omejiti nastanek finančnih vzvodov v bančnem sistemu.

(34)

Zato bi morala Komisija za reševanje teh vprašanj do 31. decembra 2009 v celoti pregledati Direktivo 2006/48/ES ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo in vse ustrezne predloge.

(35)

Da bi zagotovila finančno stabilnost, bi morala Komisija pregledati ukrepe za povečanje preglednosti trgovanja na prostem trgu (OTC), s čimer bi se zmanjšala izpostavljenost tveganju nasprotne stranke ter tveganjem nasploh, na primer z zamenjavo neplačil prek osrednjih nasprotnih strank (CCP). Treba bi bilo tudi spodbujati veljavo visokih operativnih in bonitetnih standardov za ustanovitev in razvoj CCP v EU ter učinkovit nadzor. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo skupaj z vsemi ustreznimi predlogi, pri tem pa po potrebi upoštevati vzporedne pobude na svetovni ravni.

(36)

Komisija bi morala pregledati uporabo člena 113(4) Direktive 2006/48/ES pa tudi vprašanje, ali naj bodo izvzetja predmet nacionalnih diskrecij. Komisija bi navedeno poročilo morala predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi. Izvzetja in opcije bi bilo treba odpraviti v primerih, kjer ni dokazane potrebe po njihovi ohranitvi, da bi dosegli enotna in skladna pravila v celotni Skupnosti.

(37)

Pri oceni tveganja bi bilo treba upoštevati posebne značilnosti mikroposojil, treba pa bi bilo tudi spodbujati njihov razvoj. Poleg tega bi bilo treba zaradi nezadostnega razvoja mikroposojil spodbujati razvoj ustreznih bonitetnih sistemov, vključno s standardnim bonitetnim sistemom, prilagojenim tveganjem mikroposojilnih dejavnosti. Države članice bi si morale prizadevati, da bi bila bonitetna ureditev in nadzor mikroposojilnih dejavnosti na nacionalni ravni sorazmerna.

(38)

Ker ciljev te direktive, in sicer določitve pravil za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kreditnih institucij ter za njihov bonitetni nadzor, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, ker zahteva uskladitev številnih različnih pravil, ki trenutno obstajajo v pravnih sistemih različnih držav članic, in jih je zato lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, potrebnih za dosego navedenih ciljev.

(39)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (9) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(40)

Direktive 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES (10) bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 3(1) se spremeni:

2.

Člen 4 se spremeni:

3.

V členu 40 se doda naslednji odstavek:

„3.   Pristojni organi v eni državi članici pri opravljanju svojih nalog na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upoštevajo možen učinek svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah kar zlasti velja v izrednih razmerah.“.

4.

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 42a

1.   Pristojni organi države članice gostiteljice lahko vložijo zahtevo pri konsolidacijskem nadzorniku, kadar se uporablja člen 129(1), ali pristojne organe matične države članice, da se podružnica kreditne institucije opredeli kot pomembna.

Ta zahteva vsebuje razloge, zakaj naj se podružnica opredeli kot pomembna, s posebnim poudarkom na sledečem:

2.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice, kjer ima pomembna podružnica sedež, sporočijo informacije iz člena 132(1)(c) in (d) ter v sodelovanju s pristojnimi organi države članice gostiteljice izvedejo naloge iz člena 129(1)(c).

Če pristojni organ matične države članice izve za izredne razmere znotraj kreditne institucije iz člena 130(1), o tem takoj, ko je mogoče, obvesti organe iz četrtega odstavka člena 49 in člena 50.

3.   Če se člen 131a ne uporablja, pristojni organi, ki nadzorujejo kreditno institucijo s pomembnimi podružnicami v drugih državah članicah, z namenom olajšanja sodelovanja na podlagi odstavka 2 tega člena in člena 42 ustanovijo kolegij nadzornikov in mu predsedujejo. Ustanovitev in delovanje kolegija temelji na pisnih dogovorih, ki jih po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi organi določi pristojni organ matične države članice. Pristojni organ matične države članice odloči, kateri pristojni organi sodelujejo na seji ali pri dejavnostih kolegija.

Pristojni organ matične države članice pri svoji odločitvi upošteva, kako pomembna je za te organe nadzorna dejavnost, ki se načrtuje ali usklajuje, zlasti možni učinek na stabilnost finančnega sistema v zadevnih državah članicah iz člena 40(3) ter obveznosti iz odstavka 2 tega člena.

Pristojni organ matične države članice vse člane kolegija vnaprej v celoti obvešča o organizaciji teh sej, glavnih vprašanjih in dejavnostih, ki bodo obravnavana. Pristojni organ matične države članice vse člane kolegija v celoti in pravočasno obvesti tudi o ukrepih, sprejetih na teh sejah, ali o izvedenih ukrepih.

Člen 42b

1.   Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo konvergenco glede nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. V ta namen države članice zagotovijo, da:

2.   Odbor evropskih bančnih nadzornikov Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsako leto poroča o napredku, doseženem pri nadzorni konvergenci, prvič pa 1. januarja 2011.“.

5.

Člen 49 se spremeni:

6.

V členu 50 se doda naslednji odstavek:

„V izrednih razmerah iz člena 130(1) države članice pristojnim organom omogočijo, da oddelkom iz prvega odstavka tega člena v vseh zadevnih državah članicah razkrijejo informacije, ki so pomembne.“.

7.

Člen 57 se spremeni:

8.

Prvi odstavek člena 61 se nadomesti z naslednjim:

„Koncept lastnih sredstev, kakor je opredeljen v točkah (a) do (h) člena 57, vključuje največje možno število postavk in zneskov. Države članice se lahko odločijo za uporabo teh postavk ter odštevanje postavk, ki niso naštete v točkah (i) do (r) člena 57.“.

9.

V členu 63(2) se doda naslednji pododstavek:

„Instrumenti iz točke (ca) člena 57 izpolnjujejo zahteve iz točk (a), (c), (d) in (e) tega člena.“.

10.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 63a

1.   Instrumenti iz točke (ca) člena 57 izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

2.   Instrumenti niso datirani ali imajo prvotno zapadlost najmanj 30 let. Ti instrumenti lahko po izključni diskreciji izdajatelja vključujejo eno ali več nakupnih opcij, vendar se ne izplačajo prej kot pet let po datumu izdaje. Če določbe, ki urejajo nedatirane instrumente, vključujejo zmerno spodbudo za izplačilo instrumenta s strani kreditne institucije, kot jo določijo pristojni organi, se taka spodbuda ne sme uveljaviti v desetih letih po datumu izdaje. Določbe, ki urejajo datirane instrumente, ne dopuščajo spodbude za izplačilo na noben drug dan kot na dan zapadlosti.

Za odpoklic ali izplačilo datiranih in nedatiranih instrumentov je potrebno predhodno soglasje pristojnih organov. Pristojni organi lahko izdajo dovoljenje pod pogojem, da se zahteva vloži na pobudo kreditne institucije in da to ne vpliva neustrezno na finančne pogoje ali solventnost kreditne institucije. Pristojni organi lahko zahtevajo, da institucije nadomestijo instrument s postavkami iz točke (a) ali (ca) člena 57, ki so enake ali boljše kakovosti.

Pristojni organi zahtevajo ustavitev odkupa za datirane instrumente, če kreditna institucija ne izpolnjuje kapitalskih zahtev iz člena 75; na podlagi finančnega stanja in solventnosti kreditne institucije lahko zahtevajo takšno ustavitev tudi ob drugem času.

Pristojni organ lahko kadar koli odobri predčasni odkup datiranih ali nedatiranih instrumentov, če se spremeni davčna obravnava ali regulativno razvrščanje takšnih instrumentov, ki na dan izdaje instrumenta ni bilo znano.

3.   Določbe, ki urejajo instrument, kreditni instituciji omogočajo, da po potrebi prekliče izplačila obresti ali dividend za nedoločen čas na nekumulativni podlagi.

Vendar pa kreditna institucija prekliče taka izplačila, če ne izpolnjuje kapitalskih zahtev iz člena 75.

Pristojni organi lahko na podlagi finančnega stanja in solventnosti kreditne institucije zahtevajo preklic takih izplačil. Noben takšen preklic ne posega v pravico kreditne institucije, da nadomesti izplačilo obresti ali dividende z izplačilom v obliki instrumenta iz točke (a) člena 57, pod pogojem, da vsak tak mehanizem kreditni instituciji omogoča, da ohrani finančne vire. Taka nadomestitev je lahko predmet posebnih pogojev, ki jih določijo pristojni organi.

4.   Določbe, ki urejajo instrument, predpisujejo, da glavnica, neplačane obresti ali dividende pokrivajo izgube in ne ovirajo dokapitalizacije kreditne institucije z ustreznimi mehanizmi, ki jih opredeli Odbor evropskih bančnih nadzornikov v skladu z odstavkom 6.

5.   V primeru stečaja ali likvidacije kreditne institucije so instrumenti uvrščeni za vsemi drugimi postavkami iz člena 63(2).

6.   Odbor evropskih bančnih nadzornikov pripravi smernice za konvergenco nadzornih praks v zvezi z instrumenti iz odstavka 1 tega člena in točke (a) člena 57 ter spremlja njihovo uporabo. Komisija do 31. decembra 2011 pregleda uporabo tega člena ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, pripravi pa tudi vse ustrezne predloge za zagotavljanje kakovosti lastnih sredstev.“.

11.

V členu 65(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

12.

Člen 66 se spremeni:

13.

Podnaslov pododdelka 2 oddelka 2 poglavja 2 naslova V „Izračun zahtev“ se nadomesti s podnaslovom „Zahteve glede izračuna in poročanja“.

14.

V členu 74(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Pristojni organi določijo enotno obliko, pogostost in datume za poročanje navedenih izračunov kreditnih institucij od 31. decembra 2012. Za lažji potek tega poročanja pripravi Odbor evropskih bančnih nadzornikov pred 1. januarjem 2012 smernice o uvedbi enotne oblike poročanja v Skupnosti. Oblike poročanja ustrezajo značaju, obsegu in zahtevnosti dejavnosti kreditnih institucij.“.

15.

Člen 81(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pristojni organi priznajo ECAI kot primerno za namene člena 80 le, če se prepričajo, da njena metodologija za ocenjevanje izpolnjuje zahteve glede objektivnosti, neodvisnosti, nenehnem preverjanju in preglednosti ter da bonitetne ocene, ki so rezultat te metodologije, izpolnjujejo zahteve glede verodostojnosti in preglednosti. Za navedene namene pristojni organi upoštevajo tehnična merila iz dela 2 Priloge VI. Če je ECAI registrirana kot bonitetna agencija v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 z dne 16. septembra 2009 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (11), za pristojne organe to pomeni, da so zahteve glede objektivnosti, neodvisnosti, stalnega preverjanja in preglednosti v zvezi z metodologijo za ocenjevanje izpolnjene.

16.

Člen 87 se spremeni:

17.

V členu 89(1) se uvodni stavek točke (d) nadomesti z naslednjim:

18.

Člen 97(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pristojni organi priznajo ECAI za primerno za namene odstavka 1 tega člena samo, če ugotovijo, da izpolnjuje zahteve iz člena 81, ob upoštevanju tehničnih meril v delu 2 Priloge VI, in če je dokazala sposobnost na področju listinjenja, ki jo je mogoče utemeljiti na podlagi širokega tržnega sprejemanja. Če je ECAI registrirana kot bonitetna agencija v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, za pristojne organe to pomeni, da so zahteve glede objektivnosti, neodvisnosti, stalnega preverjanja in preglednosti v zvezi z metodologijo za ocenjevanje izpolnjene.“.

19.

Člen 106 se spremeni:

20.

Člen 107 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 107

Za izračunavanje vrednosti izpostavljenosti v skladu s tem oddelkom izraz ‚kreditna institucija‘ pomeni tudi vsako zasebno ali javno podjetje, vključno z njegovimi podružnicami, ki ustreza opredelitvi ‚kreditne institucije‘ in je pridobilo dovoljenje za opravljanje storitev v tretji državi.“.

21.

Člen 110 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 110

1.   Kreditna institucija pristojnim organom poroča naslednje podatke o vsaki veliki izpostavljenosti, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki so izvzete iz uporabe člena 111(1):

Če za kreditno institucijo veljajo členi 84 do 89, se pristojnim organom poroča njenih 20 največjih izpostavljenosti na konsolidirani osnovi, razen tistih, ki so izvzete iz uporabe člena 111(1).

2.   Države članice zagotovijo, da se poroča vsaj dvakrat na leto. Pristojni organi od 31. decembra 2012 uporabljajo enotno obliko, pogostost in enotne datume poročanja. Za lažji potek pripravi Odbor evropskih bančnih nadzornikov pred 1. januarjem 2012 smernice o uvedbi enotne oblike poročanja v Skupnosti. Oblike poročanja so sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti kreditnih institucij.

3.   Države članice od kreditnih institucij zahtevajo, da v največji možni meri analizirajo morebitne koncentracije svoje izpostavljenosti do izdajateljev zavarovanj s premoženjem, izdajateljev osebnega kreditnega zavarovanja in osnovnega premoženja v skladu s členom 106(3) ter kjer je primerno ukrepajo in o pomembnih ugotovitvah poročajo svojim pristojnim organom.“.

22.

Člen 111 se spremeni:

23.

Člen 112 se spremeni:

24.

Člen 113 se spremeni:

25.

Člen 114 se spremeni:

26.

Člen 115 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 115

1.   Za namen tega oddelka lahko kreditna institucija zmanjša vrednost izpostavljenosti za do 50 % vrednosti zadevne stanovanjske nepremičnine, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Vrednost premoženja se izračuna, kakor zahtevajo pristojni organi, na osnovi bonitetnih standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugimi predpisi. Vrednotenje se opravi vsaj enkrat na tri leta za stanovanjske nepremičnine.

Za namene tega odstavka se uporabljajo zahteve iz točke 8 dela 2 Priloge VIII in točk 62 do 65 dela 3 Priloge VIII.

‚Stanovanjske nepremičnine‘ pomenijo stanovanjske prostore, ki jih posojilojemalec zaseda ali oddaja.

2.   Za namen tega oddelka lahko kreditna institucija zmanjša vrednosti izpostavljenosti do 50 % vrednosti zadevne poslovne nepremičnine le, če zadevni pristojni organi v državi članici, kjer se poslovna nepremičnina nahaja, dovolijo, da naslednje izpostavljenosti prejmejo utež tveganja 50 % v skladu s členi 78 do 83:

Vrednost premoženja se izračuna, kakor zahtevajo pristojni organi, na osnovi bonitetnih standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugimi predpisi.

Poslovna nepremičnina je popolnoma zgrajena, oddana v zakup in prinaša ustrezen prihodek od najemnine.“.

27.

Člen 116 se črta.

28.

Člen 117 se spremeni:

29.

Člen 119 se črta.

30.

Poglavju 2 se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 7

Izpostavljenosti prenesenemu kreditnemu tveganju

Člen 122a

1.   Kreditna institucija, kadar ne deluje kot originator, sponzor ali prvotni posojilodajalec, je lahko izpostavljena kreditnemu tveganju pozicije listinjenja v svoji trgovalni knjigi ali bančni knjigi le, če so originator, sponzor ali prvotni posojilodajalec kreditni instituciji razkrili, da bodo trajno zadržali pomemben neto ekonomski delež, ki bo v vsakem primeru vsaj 5 %.

Za namene tega člena ‚zadržanje neto ekonomskega deleža‘ pomeni:

Neto ekonomski delež se izračuna ob izvedbi listinjenja in se vzdržuje na trajni podlagi. Zanj se ne sme uporabljati nikakršno zmanjševanje kreditnega tveganja niti kratke pozicije ali druga varovala. Neto ekonomski delež se za zunajbilančne postavke določi na podlagi hipotetične vrednosti.

Za namene tega člena ‚trajna podlaga‘ pomeni, da zadržane pozicije, delež ali izpostavljenosti niso varovani ali prodani.

Za vsako listinjenje velja samo ena zahteva za zadržanje.

2.   Če nadrejena kreditna institucija EU ali finančni holding EU ali ena izmed njunih podrejenih družb kot originator ali sponzor listini izpostavljenosti več kreditnih institucij, investicijskih podjetij ali drugih finančnih institucij, vključenih v nadzor na konsolidirani osnovi, se lahko zahteva iz odstavka 1 izpolni na osnovi konsolidiranega stanja povezane nadrejene kreditne institucije EU ali finančnega holdinga EU. Ta odstavek se uporablja le, če so se kreditne institucije, investicijska podjetja ali finančne institucije, ki so ustvarile listinjene izpostavljenosti, obvezale, da bodo izpolnile zahteve iz odstavka 6 ter originatorju ali sponzorju in nadrejeni kreditni instituciji EU ali finančnemu holdingu EU pravočasno predložile informacije, potrebne za izpolnitev zahtev iz odstavka 7.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja, če so listinjene izpostavljenosti terjatve ali pogojne terjatve do naslednjih teles oziroma terjatve ali pogojne terjatve, za katere v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo naslednja telesa:

Odstavek 1 se ne uporablja za:

4.   Kreditne institucije morajo biti pred naložbami in po potrebi po njih pristojnim organom za vsako svojo pozicijo listinjenja sposobne dokazati, da dobro razumejo formalne politike in postopke, primerne za njihovo trgovalno knjigo in bančno knjigo ter sorazmerne s profilom tveganja njihovih naložb v pozicijah listinjenja, za analizo in evidentiranje in da jih tudi izvajajo:

Kreditne institucije redno izvajajo lastna testiranja izjemnih situacij, ki ustrezajo njihovim pozicijam listinjenja. V ta namen se lahko kreditne institucije zanašajo na finančne modele, ki jih razvija ECAI, pod pogojem, da kreditne institucije lahko na zahtevo dokažejo, da so pred naložbami ustrezno skrbele, da so ovrednotile ustrezne predpostavke in strukturiranje modelov ter razumele metodologijo, predpostavke in rezultate.

5.   Kreditne institucije, kadar ne delujejo kot originatorji ali sponzorji ali prvotni posojilodajalci, vzpostavijo formalne postopke, primerne za njihovo trgovalno knjigo in bančno knjigo ter sorazmerne s profilom tveganja njihovih naložb v pozicijah listinjenja, za stalno in časovno ustrezno spremljanje informacij glede kvalitete osnovnih izpostavljenosti njihovih pozicij listinjenja. Kjer je primerno, to vključuje vrsto izpostavljenosti, odstotek posojil, zapadlih pred več kot 30, 60 in 90 dnevi, stopnje naplačil, stopnje predčasnih plačil, posojila v izvršilnem postopku, vrsto zavarovanja in zasedenost ter porazdelitev pogostnosti kreditnih točk ali drugih meril kreditne sposobnosti za osnovne izpostavljenosti, panožno in geografsko razpršitev, porazdelitev pogostnosti razmerij med posojilom in vrednostjo zavarovanja z obsegi, ki omogočajo lažjo ustrezno analizo občutljivosti. Če so osnovne izpostavljenosti same pozicije listinjenja, kreditne institucije poleg informacij iz tega pododstavka o tranšah, ki so osnovne izpostavljenosti listinjenja, npr. imena izdajatelja in kreditne kvalitete, spremljajo tudi informacije o značilnostih in kvaliteti paketov osnovnih izpostavljenosti navedenih tranš.

Kreditne institucije dobro poznajo vse strukturne značilnosti posla listinjenja, ki bi bistveno vplivale na kvaliteto njihovih izpostavljenosti do poslov, kot so poravnava pogodbenih obveznosti po kaskadnem načelu in z njim povezani sprožilci, izboljšave kreditne kvalitete, izboljšave likvidnosti, sprožilci tržne vrednosti in za posamezen posel značilna opredelitev neizpolnitve obveznosti.

Če so zahteve iz odstavkov 4, 7 in tega odstavka zaradi malomarnosti ali opustitve kreditne institucije bistveno neizpolnjene, države članice zagotovijo, da pristojni organi naložijo sorazmerno dodatno utež tveganja, ki znaša najmanj 250 % uteži tveganja (z zgornjo mejo 1 250 %), ki bi brez tega odstavka veljala za zadevne pozicije listinjenja v skladu z delom 4 Priloge IX, ter postopno povečajo utež tveganja z vsako naslednjo kršitvijo določb o primerni skrbnosti. Pristojni organi upoštevajo izjeme za nekatera listinjenja, predvidena v odstavku 3, tako da zmanjšajo utež tveganja, ki bi jo sicer naložili v skladu s tem členom v zvezi z listinjenjem, za katerega velja odstavek 3.

6.   Kreditne institucije sponzorji in kreditne institucije originatorji uporabijo za izpostavljenosti, ki se bodo listinile, ista zanesljiva in jasno opredeljena merila za odobritev kreditov v skladu z zahtevami točke 3 Priloge V, kot se uporabljajo za izpostavljenosti, ki jih bodo zadržale v svoji knjigi. V ta namen kreditne institucije sponzorji in kreditne institucije originatorji uporabijo iste postopke za odobritev in po potrebi za spremembo, obnavljanje in ponovno financiranje kreditov. Kreditne institucije uporabijo iste standarde za analizo tudi za udeležbe ali prevzem izdaj listinjenja, kupljenih od tretjih strani, ne glede na to, ali bodo te udeležbe ali prevzem v tržni ali bančni knjigi.

Če zahteve iz prvega pododstavka tega odstavka niso izpolnjene, kreditna institucija originator ne uporablja člena 95(1), poleg tega pa kreditna institucija originator listinjene izpostavljenosti vključi v izračun kapitalskih zahtev v skladu s to direktivo.

7.   Kreditne institucije sponzorji in kreditne institucije originatorji vlagateljem sporočijo stopnjo svoje obveznosti v skladu z odstavkom 1, da zadržijo neto ekonomski delež v listinjenju. Kreditne institucije sponzorji in kreditne institucije originatorji morebitnim vlagateljem zagotovijo dostop do vseh pomembnih podatkov o kreditni kvaliteti in uspešnosti posameznih osnovnih izpostavljenosti, denarnih tokov in zavarovanju za kritje izpostavljenosti listinjenju ter podatkov, ki so potrebni za izvedbo obsežnih in dobro premišljenih testov izjemnih situacij glede denarnih tokov in vrednosti zavarovanja za kritje osnovnih izpostavljenosti. V ta namen se pomembne podatke določi na dan zaključka listinjenja oziroma na poznejši datum, če je to potrebno zaradi narave listinjenja.

8.   Odstavki 1 do 7 se uporabljajo za nova listinjenja, izdana na ali po 1. januarju 2011. Odstavki od 1 do 7 se po 31. decembru 2014 uporabljajo za obstoječa listinjenja, kjer se po tem datumu dodajo nove osnovne izpostavljenosti ali se nadomestijo. Pristojni organi se lahko odločijo, da v razmerah splošne tržne likvidnostne motnje začasno zadržijo zahteve iz odstavkov 1 in 2.

9.   Pristojni organi razkrijejo naslednje podatke:

10.   Odbor evropskih bančnih nadzornikov Komisiji vsako leto poroča o tem, ali pristojni organi izpolnjujejo zahteve tega člena. Odbor evropskih bančnih nadzornikov pripravi smernice za konvergenco nadzornih praks v zvezi s tem členom, vključno z ukrepi, sprejetimi v primeru kršitve obveznosti primerne skrbnosti ali obvladovanja tveganja.“.

31.

Člen 129 se spremeni:

32.

V členu 130 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Ob nastopu izrednih razmer, vključno z neugodnim razvojem na finančnih trgih, ki bi lahko ogrozile likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli od držav članic, kjer je določena oseba skupine pridobila dovoljenje ali kjer imajo sedež pomembne podružnice iz člena 42a, konsolidacijski nadzornik takoj, ko je mogoče, ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 obvesti organe iz četrtega pododstavka člena 49 in člena 50 ter sporoči vse podatke, bistvene za opravljanje njihovih nalog. Te obveznosti se uporabljajo za vse pristojne organe, navedene v členih 125 in 126, ter za pristojne organe, navedene v členu 129(1).

Če pristojni organ iz četrtega odstavka člena 49 izve za razmere, opisane v prvem pododstavku tega odstavka, takoj ko je mogoče, obvesti pristojne organe iz členov 125 in 126.

Pristojni organi in organ iz četrtega odstavka člena 49 uporabljajo obstoječe načine obveščanja, kjer je to mogoče.“.

33.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 131a

1.   Konsolidacijski nadzornik ustanovi kolegije nadzornikov, da se omogoči lažje izvajanje nalog iz člena 129 in člena 130(1), ter ob upoštevanju zahtev o zaupnosti iz odstavka 2 tega člena in skladnosti s pravom Skupnosti po potrebi zagotovi primerno usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav.

Kolegiji nadzornikov zagotovijo okvir za konsolidacijskega nadzornika in druge zadevne pristojne organe za opravljanje naslednjih nalog:

Pristojni organi, ki sodelujejo v kolegijih nadzornikov, tesno sodelujejo. Zahteve o zaupnosti na podlagi oddelka 2 poglavja 1 pristojnim organom ne preprečujejo izmenjave zaupnih informacij v okviru kolegijev nadzornikov. Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov ne vpliva na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz te direktive.

2.   Ustanovitev in delovanje kolegijev temelji na pisnih dogovorih iz člena 131, ki jih po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi organi določi konsolidacijski nadzornik.

Odbor evropskih bančnih nadzornikov pripravi smernice za operativno delovanje kolegijev, tudi v povezavi s členom 42a(3).

V kolegijih nadzornikov lahko sodelujejo pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb nadrejene kreditne institucije EU ali nadrejenega finančnega holdinga EU, in pristojni organi države gostiteljice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 42a, po potrebi centralne banke in pristojni organi tretjih držav, kadar je primerno, ob upoštevanju zahtev o zaupnosti, ki so po mnenju vseh pristojnih organov enakovredne zahtevam iz oddelka 2 poglavja 1.

Konsolidacijski nadzornik predseduje srečanjem kolegija in odloči, kateri pristojni organi se udeležijo srečanja ali dejavnosti kolegija. Konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija vnaprej obvešča o organizaciji teh srečanj in glavnih vprašanjih ter dejavnostih, ki bodo obravnavani. Konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija pravočasno obvešča o odločitvah, sprejetih na teh sestankih, oziroma o izvedenih ukrepih.

Konsolidacijski nadzornik mora pri svoji odločitvi upoštevati, kako pomembna je za te organe nadzorna dejavnost, zlasti možni učinek na stabilnost finančnega sistema v zadevnih državah članicah iz člena 40(3), ter obveznosti iz člena 42a(2).

Konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju zahteve o zaupnosti na podlagi oddelka 2 poglavja 1 obvesti Odbor evropskih bančnih nadzornikov o dejavnosti kolegija nadzornikov, tudi v izrednih razmerah, in temu odboru posreduje vse informacije, ki so še posebej pomembne za namene nadzorne konvergence.“.

34.

Člen 132 se spremeni:

35.

Člen 150 se spremeni:

36.

Tretji odstavek člena 153 se nadomesti z naslednjim:

„Pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene iz odstavka 4 dela 1 Priloge VI se do 31. decembra 2015 za izpostavljenosti centralnim vladam ali centralnim bankam držav članic, ki so denominirane in vplačane v domači valuti katere koli države članice, uporablja ista utež tveganja kot za izpostavljenosti, ki so denominirane ali vplačane v njihovih domačih valutah.“.

37.

V členu 154 se dodajo naslednji odstavki:

„8.   Kreditne institucije, ki se do 31. decembra 2010 ne uskladijo z omejitvami, določenimi v členu 66(1a), razvijejo strategije in procese za ukrepe, potrebne za rešitev takih razmer pred datumom, določenim v odstavku 9 tega člena.

Navedeni ukrepi se pregledajo po členu 124.

9.   Za instrumente, za katere se je do 31. decembra 2010 po nacionalni zakonodaji štelo, da so enakovredni postavkam iz točk (a), (b) in (c) člena 57, vendar ne sodijo v točko (a) člena 57 ali ne izpolnjujejo meril, določenih v členu 63a, se še naprej šteje, da do 31. decembra 2040 sodijo pod točko (ca) člena 57, ob upoštevanju naslednjih omejitev:

Odbor evropskih bančnih nadzornikov do 31. decembra 2010 spremlja izdajo navedenih instrumentov.

10.   Za namene iz oddelka 5 se postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do institucij, ki so nastale pred 31. decembrom 2009, še naprej obravnavajo v skladu s členom 115(2) in členom 116, kakor sta se glasila pred 10. novembrom 2009, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2012.

11.   Do 31. decembra 2012 je obdobje iz člena 129(3) šest mesecev.“.

38.

Člen 156 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 156

Komisija v sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju prispevka Evropske centralne banke redno spremlja, ali ta direktiva v celoti, skupaj z Direktivo 2006/49/ES, znatno vpliva na gospodarski cikel, in glede na navedeni pregled obravnava, ali so upravičeni morebitni popravni ukrepi.

Na podlagi analize in ob upoštevanju prispevka Evropske centralne banke, Komisija sestavi dvoletno poročilo in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi. Pri sestavitvi poročila se ustrezno priznavajo tako prispevki kreditojemalcev kot tudi kreditodajalcev.

Komisija do 31. decembra 2009 v celoti pregleda to direktivo, da bi upoštevala potrebo po boljši analizi makrobonitetnih težav in odzivu nanje, preuči pa tudi:

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o omenjenih vprašanjih in po potrebi tudi ustrezne predloge.

Komisija čim prej, a najpozneje do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, ali je potrebna nadaljnja reforma nadzornega sistema, vključno z ustreznimi členi te direktive, in v skladu z veljavnim postopkom iz Pogodbe pripravi ustrezne predloge.

Komisija do 1. januarja 2011 preveri napredek, ki ga je Odbor evropskih bančnih nadzornikov dosegel v zvezi z enotno obliko, pogostostjo in datumi poročanja iz člena 74(2). Nato na podlagi navedenega preverjanja poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija do 31. decembra 2011 preveri izvajanje te direktive in poroča o tem, pri čemer posebno pozornost nameni vsem vidikom členov 68 do 73, 80(7), 80(8) in njeno uporabo pri mikroposojilnem financiranju, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

Komisija do 31. decembra 2011 preveri uporabo člena 113(4) in poroča o njej, vključno s tem, ali bi morala biti izvzetja vprašanje nacionalne diskrecije, ter to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi. V zvezi z morebitno odpravo nacionalne diskrecije iz člena 113(4)(c) in njenim prenosom na raven EU pri reviziji upošteva zlasti uspešnost upravljanja tveganj skupine, pri tem pa zagotovi, da obstaja zadostna zaščita za zagotavljanje finančne stabilnosti v vseh državah članicah, kjer ima enota ali skupina sedež.

Komisija do 31. decembra 2009 pregleda ukrepe za povečanje preglednosti trgovanja na prostem trgu (OTC), vključno s trgi izmenjave neplačil, na primer z obračunavanjem prek osrednjih nasprotnih strank, pripravi poročilo ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

Komisija do 31. decembra 2009 poroča o pričakovanem učinku člena 122a ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži to poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi. Komisija se pred pripravo poročila posvetuje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov. V poročilu obravnava zlasti vprašanje, ali zahteva za ohranitev minimalnega deleža iz člena 122a(1) prispeva k usklajevanju interesov originatorjev oziroma sponzorjev in vlagateljev ter povečuje finančno stabilnost in ali bi bilo povečanje te minimalne zahteve primerno, upoštevaje mednarodne dogodke.

Komisija do 1. januarja 2012 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi in učinkovitosti člena 122a glede na trende na svetovnem trgu.“.

39.

Priloga III se spremeni:

40.

Priloga V se spremeni:

41.

V oddelku 2 dela 3 Priloge IX se doda naslednja točka:

42.

Priloga XI se spremeni:

43.

V Prilogi XII se v točki 3 dela 2 točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

1.

V členu 12 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„‚Prvotna lastna sredstva‘ pomenijo vsoto točk (a) do (ca), od katere se odšteje vsota točk (i), (j) in (k) člena 57 Direktive 2006/48/ES.“.

2.

Člen 28 se spremeni:

3.

V členu 30 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pristojni organi dovolijo, da se sredstva iz terjatev in drugih izpostavljenosti do priznanih investicijskih podjetij tretje države in priznanih klirinških hiš ter borz obravnavajo na enak način, kot je določeno v členu 111(1) Direktive 2006/48/ES oziroma v točki (c) člena 106(2) navedene direktive.“.

4.

Člen 31 se spremeni:

5.

V členu 32(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni organi vzpostavijo postopke, s katerimi institucijam onemogočijo, da bi se namerno izognile dodatnim kapitalskim zahtevam, ki bi drugače nastale zaradi izpostavljenosti, ki presežejo omejitev iz člena 111(1) Direktive 2006/48/ES, ko te izpostavljenosti obstajajo več kot 10 dni, z začasnim prenosom omenjenih izpostavljenosti na drugo družbo, ki lahko sodi v isto skupino ali ne, in/ali z navideznimi transakcijami za ukinitev izpostavljenosti med desetdnevnim obdobjem in ustvarjanjem nove izpostavljenosti.“.

6.

V členu 35 se doda naslednji odstavek:

„6.   Investicijska podjetja so zajeta s pravili o enotni obliki, pogostosti in datumih poročanja iz člena 74(2) Direktive 2006/48/ES.“.

7.

V členu 38 se doda naslednji odstavek:

„3.   Člen 42a Direktive 2006/48/ES, razen točke (a) odstavka 1, se smiselno uporablja za nadzor investicijskih podjetij, razen če investicijska podjetja izpolnjujejo merila, določena v členu 20(2), 20(3) ali 46(1) te direktive.“.

8.

V členu 45(1) se datum „31. decembra 2010“ nadomesti z datumom „31. decembra 2014“.

9.

V členu 47 se datum „31. decembra 2009“ nadomesti z datumom „31. decembra 2010“, sklicevanje na točki 4 in 8 Priloge V Direktive 93/6/EGS pa se nadomesti s sklicevanjem na točki 4 in 8 Priloge VIII.

10.

V členu 48(1) se datum „31. decembra 2010“ nadomesti z datumom „31. decembra 2014“.

„(a)

kreditne institucije v smislu člena 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES, vključno s podružnicami v smislu člena 4(3) navedene direktive, ki jih imajo v Skupnosti kreditne institucije, katerih sedež je v Skupnosti ali, v skladu s členom 38 navedene direktive, zunaj nje;“.