—

vzpostaviti in okrepiti sodelovanje med oblikovalci politik na različnih področjih ukrepanja in oblikovalci mladinske politike, med drugim z izboljšanjem dialoga ter izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj,

—

spodbujati in podpirati vključenost in participacijo mladih in mladinskih organizacij pri oblikovanju in izvajanju politik ter nadaljnjem ukrepanju,

—

zagotoviti kakovostne storitve usmerjanja in svetovanja,

—

izboljšati dostop do kakovostnega obveščanja o mladih in razširjanja informacij na vse možne načine na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, pa tudi prek vseevropskih organizacij, kot so Eurodesk, ERYICA (Evropska agencija za svetovanje in informiranje mladih) in EYCA (Evropsko združenje za mladinske kartice) ter druge evropske mreže,

—

okrepiti sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi,

—

prispevati k boljšemu poznavanju položaja mladih, na primer s podporo raziskavam na področju mladine, raziskovalnim mrežam, posebnim študijam itd.,

—

prispevati k razvijanju mladinskega dela in priznati njegov pomen,

—

učinkovito uporabiti in olajšati dostop mladih do razpoložljivih skladov in programov EU,

—

podpirati oblikovanje poskusnih projektov in programov za preskušanje novih in inovativnih idej ter izmenjavo dobrih praks,

—

priznati vrednost dvostranskega in večstranskega sodelovanja za evropsko sodelovanje na področju mladinske politike,

—

po potrebi vključiti razsežnost otroške politike, ob upoštevanju njihovih pravic in zaščite ter dejstva, da so življenjski izgled in prihodnost mladih v veliki meri odvisni od priložnosti, podpore in zaščite, ki so jih bili deležni v otroštvu.

—

spodbujati razvoj mladinskega dela in drugih priložnosti za neformalno učenje kot enega od ukrepov za reševanje problema zgodnjega opuščanja izobraževanja,

—

v celoti izkoristiti vrsto orodij, vzpostavljenih na ravni EU za preglednost in validacijo spretnosti ter priznavanje kvalifikacij (1),

—

spodbujati mobilnost pri učenju za vse mlade,

—

v okviru formalnega izobraževanja in neformalnega učenja obravnavati stereotipe o spolih in druge stereotipe,

—

uporabiti formalno izobraževanje in neformalno učenje za spodbujanje kohezije in razumevanja med različnimi skupinami, spodbujati enake možnosti in zmanjševati razlike pri dosežkih,

—

vzpostaviti participativne strukture v izobraževanju ter sodelovanje med šolami, družinami in lokalnimi skupnostmi,

—

spodbujati formalno izobraževanje in neformalno učenje v podporo inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništvu mladih,

—

širšo javnost seznanjati s pomenom rezultatov neformalnega učenja.

—

povečati in izboljšati vlaganje v zagotavljanje ustreznih spretnosti in znanj za delovna mesta, za katera obstaja povpraševanje na trgu dela, kratkoročno z boljšim usklajevanjem in dolgoročno z boljšim predvidevanjem potrebnih spretnosti in znanj,

—

upoštevati poseben položaj mladih pri oblikovanju strategij prožne varnosti,

—

spodbujati čezmejne strokovne in poklicne priložnosti za mlade,

—

v svojih obnovitvenih načrtih oblikovati kratkoročne ukrepe za spodbujanje vključevanja mladih na trg dela in strukturne ukrepe, ki upoštevajo mlade,

—

razviti storitve poklicnega usmerjanja in svetovanja,

—

zmanjšati ovire za prost pretok delavcev po vsej EU,

—

spodbujati kakovostne prakse in vajeništva, da bi olajšali vstop in napredovanje na trgu dela,

—

izboljšati otroško varstvo in spodbujati delitev odgovornosti med partnerjema, da bi olajšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja mladih žensk in moških,

—

podpirati podjetništvo mladih, med drugim prek podjetniškega izobraževanja, podpirati zagonske sklade, programe mentorstva ter spodbujati priznavanje študentskih podjetij,

—

podpirati razvoj evropskih omrežij in struktur za spodbujanje podjetništva mladih,

—

spodbujati podjetništvo na področju trajnostnega razvoja.

—

nadalje ukrepati po resoluciji Sveta o zdravju in dobrem počutju mladih (2) ter med mladimi z uporabo smernic EU za telesno dejavnost spodbujati dobro telesno pripravljenost in telesne dejavnosti (3),

—

pri dejavnostih spodbujanja zdravja in dobrega počutja mladih upoštevati, da je zdravje stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje ter ne le odsotnost bolezni ali hibe,

—

spodbujati zdrave življenjske sloge mladih s športno vzgojo, izobraževanjem o prehrani, telesno aktivnostjo in sodelovanjem med šolami, mladinskimi delavci, zdravstvenimi delavci in športnimi organizacijami,

—

izpostaviti vlogo športa kot dejavnosti, ki spodbuja delo v skupini, medkulturno učenje, poštenost in odgovornost,

—

med mladinskimi delavci in vodji mladinskih organizacij povečati poznavanje zdravstvenih vprašanj in ozaveščenost o teh vprašanjih,

—

vključiti zainteresirane strani na lokalni ravni v okviru dejavnosti prepoznavanja in pomoči ogroženim mladim, ki jih je po potrebi treba usmeriti na druge službe,

—

spodbujati vzajemno zdravstveno izobraževanje,

—

spodbujati zaščito otrok in mladih, zlasti glede poznavanja novih medijev, in njihovo zaščito pred nekaterimi nevarnostmi, ki izhajajo iz uporabe novih medijev, obenem pa se zavedati koristi in priložnosti, ki jih novi mediji lahko nudijo mladim, npr. z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi sklepov Sveta z dne 21. maja 2008 in 27. novembra 2009 o medijski pismenosti v digitalnem okolju,

—

olajšati dostop do obstoječih zdravstvenih ustanov, tako da postanejo mladim bolj prijazne.

—

vzpostaviti mehanizme za dialog z mladimi in njihovo participacijo v nacionalnih mladinskih politikah,

—

spodbujati uporabo veljavnih smernic o participaciji in obveščanju mladih ter posvetovanju z njimi oziroma oblikovanje novih in s tem zagotoviti kakovost teh dejavnosti,

—

politično in finančno podpirati mladinske organizacije ter lokalne in nacionalne mladinske svete in si prizadevati za priznanje njihove pomembne vloge v demokraciji,

—

spodbujati participacijo večjega števila mladih iz najrazličnejših okolij v predstavniški demokraciji, mladinskih organizacijah in drugih organizacijah civilne družbe,

—

učinkovito izkoristiti informacijske in komunikacijske tehnologije za razširitev in poglobitev participacije mladih,

—

podpirati različne oblike „učenja participacije“ s formalnim izobraževanjem in neformalnim učenjem že v zgodnjem otroštvu,

—

ustvariti še več priložnosti za razpravo med javnimi ustanovami in mladimi.

—

prizadevati si za priznanje spretnosti in znanj, pridobljenih pri prostovoljnih dejavnostih, s pomočjo instrumentov, kot sta Europass in Youthpass, in instrumentov, ki jih financirajo države članice,

—

izvajati priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropi (4),

—

večati osveščenost o pomenu prostovoljnih dejavnosti, tudi z vzajemnimi procesi,

—

spodbujati zaščito mladih prostovoljcev in kakovost prostovoljnih dejavnosti,

—

pritegniti mlade in mladinske organizacije k načrtovanju, izvedbi in oceni prihodnjega evropskega leta prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje dejavnega državljanstva (2011),

—

s prostovoljnimi dejavnostmi spodbujati medgeneracijsko solidarnost.

—

v celoti izkoristiti možnosti mladinskega dela in mladinskih centrov kot načina za vključevanje,

—

sprejeti medsektorski pristop v okviru prizadevanj za izboljšanje kohezije in solidarnosti v skupnosti ter zmanjšanje socialne izključenosti mladih, in sicer z obravnavanjem povezav med npr. izobrazbo in zaposlitvijo mladih ter njihovo socialno vključenostjo,

—

podpirati razvijanje medkulturne zavesti in zmožnosti vseh mladih ter premagovati predsodke,

—

podpirati dejavnosti obveščanja in izobraževanja mladih o njihovih pravicah,

—

obravnavati brezdomstvo, stanovanjsko problematiko in finančno izključenost,

—

spodbujati dostop do kakovostnih storitev, npr. prometnih povezav, e-vključenosti, zdravstvenih in socialnih storitev,

—

spodbujati posebno podporo za mlade družine,

—

pritegniti mlade in mladinske organizacije k načrtovanju, izvedbi in oceni evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (2010).

—

večati osveščenost mladih o globalnih vprašanjih, kot sta trajnostni razvoj in človekove pravice,

—

mladim zagotoviti priložnosti za izmenjavo mnenj o globalnih vprašanjih z oblikovalci politik (npr. s sodelovanjem pri mednarodnih sestankih, virtualnih platformah/forumih itd.),

—

spodbujati medsebojno razumevanje mladih z vsega sveta s pomočjo dialoga in spremljajočih ukrepov, kot so programi usposabljanja, izmenjave in srečanja,

—

spodbujati mlade k participaciji v okolju prijaznih prostovoljnih dejavnostih in okolju prijaznih vzorcih potrošnje in proizvodnje (kot so reciklaža, varčevanje z energijo, uporaba vozil na hibridni pogon itd.),

—

spodbujati možnosti za podjetništvo, zaposlovanje, izobraževanje in prostovoljstvo zunaj Evrope,

—

spodbujati sodelovanje in izmenjave med posamezniki, dejavnimi na področju mladinskega dela, na različnih celinah,

—

spodbujati mlade, da se udeležijo dejavnosti na področju razvojnega sodelovanja, bodisi v njihovi državi stalnega prebivališča bodisi v tujini.

—

spodbujati razvoj ustvarjalnosti mladih z nadaljevanjem dela v zvezi s sklepi Sveta o spodbujanju ustvarjalne generacije: krepiti ustvarjalnost in inovativno sposobnost otrok in mladih s kulturnim izražanjem in širšim dostopom do kulture (5),

—

razširiti kakovostni dostop do kulture in ustvarjalnih orodij, zlasti tistih, ki uporabljajo nove tehnologije, in ustvariti priložnosti za stik mladih s kulturo ter izražanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti v okviru šole ali zunaj nje,

—

olajšati dostop do novih tehnologij in tako spodbujati ustvarjalnost mladih in njihovo inovativno sposobnost ter pritegniti njihovo zanimanje za kulturo, umetnost in znanost,

—

zagotoviti dostop do okolij, v katerih lahko mladi razvijajo svojo ustvarjalnost in interese ter koristno preživljajo prosti čas,

—

omogočiti dolgoročne sinergije med politikami in programi na področju kulture, izobraževanja, zdravja, socialne vključenosti, medijev, zaposlovanja in mladine ter s tem spodbujati ustvarjalnost in inovativno sposobnost mladih,

—

spodbujati specializirano usposabljanje mladinskih delavcev na področju kulture, novih medijev in medkulturnih zmožnosti,

—

spodbujati partnerstva med sektorjema kulture in ustvarjalnosti ter mladinskimi organizacijami in mladinskimi delavci,

—

omogočiti in podpreti razvijanje nadarjenosti in podjetništva mladih, da bi okrepili njihovo zaposljivost in povečali njihove prihodnje možnosti zaposlitve,

—

spodbujati znanje mladih o kulturi in kulturni dediščini v različnih državah članicah EU, tudi z uporabo novih tehnologij.

—

krepitev Evropskega pakta za mlade v okviru lizbonske strategije po letu 2010,

—

socialno vključevanje mladih z manj priložnostmi,

—

vloga lokalnih in regionalnih oblasti v mladinski politiki,

—

sodelovanje z državami Latinske Amerike.

—

mladinsko delo ter dostopnost mladinskega dela in dejavnosti za najrevnejše otroke in mladino,

—

dostop mladih do kulture.

—

državljanstvo in participacija mladih, s poudarkom na socialnem, gospodarskem, kulturnem in političnem udejstvovanju ter človekovih pravicah,

—

prostovoljne dejavnosti mladih in njihov prispevek k razvoju lokalnih skupnosti.

—

Komisija naj za vsako 18-mesečno obdobje skliče evropski usmerjevalni odbor, ki ga med drugim sestavljajo predstavniki ministrstev za mladino iz trojke predsedujočih držav, nacionalnih mladinskih svetov in nacionalnih agencij, pristojnih za program Mladi v akciji, ter predstavniki Evropske komisije in Evropskega foruma mladih. Po potrebi bo opravljeno posvetovanje z raziskovalci mladinskega področja in mladinskimi delavci. Evropski usmerjevalni odbor je pristojen za splošno usklajevanje strukturiranega dialoga. Ta odbor bo vzpostavil strukturo za pomoč, v okviru katere bodo vodje usposabljanj in moderatorji lahko nudili metodološko podporo in zagotavljali kontinuiteto pri organizaciji strukturiranega dialoga na ravni EU,

—

države članice naj podprejo ustanovitev majhne nacionalne delovne skupine. Te skupine lahko po potrebi uporabijo sedanje strukture in bi jih lahko med drugim sestavljali predstavniki ministrstev za mladino, nacionalnih mladinskih svetov, lokalnih in regionalnih mladinskih svetov ter mladinskih organizacij, posamezniki, dejavni na področju mladinskega dela, različni mladi ljudje in raziskovalci z mladinskega področja. Države članice so pozvane, naj vodilno vlogo v teh skupinah, če je le mogoče, zaupajo nacionalnim mladinskim svetom. Naloga nacionalnih delovnih skupin naj bi bila zagotoviti participativen proces v državah članicah,

—

Komisija in države članice naj v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi nenehno spremljajo strukturiran dialog ter zbirajo in širijo dobre prakse.