(i)

Podnebje in energija sta postali prednostni nalogi EU, ker je EU prevzela vodilno vlogo pri razvoju svetovnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika. Evropski svet je marca 2007 sprejel sklepe (1) za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 za vsaj 20 % v primerjavi z letom 1990 (30 % v okviru mednarodnega sporazuma o globalnih ciljih) in za določitev zavezujočega cilja 20 % za delež obnovljivih virov energije do leta 2020, ki vključuje 10-odstotni delež biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva za prevoz. Kmetijstvo in gozdarstvo lahko pomembno prispevata z zagotavljanjem surovin za bioenergijo, s sekvestracijo ogljika in z dodatnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov.

(ii)

Cilji EU glede vodne politike so določeni v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (2), ki se bo začela v celoti izvajati v obdobju 2010–2012. Kot največja uporabnika vodnih virov imata kmetijstvo in gozdarstvo pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju z vodami tako glede količine kot kakovosti. Upravljanje z vodami bo čedalje pomembnejši del strategije prilagajanja za odziv na že neizogibne podnebne spremembe.

(iii)

Države članice so se zavezale, da bodo upadanje biotske raznovrstnosti zaustavile do leta 2010, vendar je uresničitev tega cilja vedno bolj vprašljiva. Biotska raznovrstnost Evrope je v veliki meri odvisna od kmetijstva in gozdarstva in treba bo okrepiti prizadevanja za varovanje le-te, zlasti glede na pričakovane neugodne učinke podnebnih sprememb in čedalje večje potrebe po vodi.

(iv)

Proizvajalci mlečnih izdelkov bistveno prispevajo k ohranjanju podeželja, in sicer s trajnostnim načinom kmetovanja, zlasti v manj razvitih regijah. Glede na njihove visoke proizvodne stroške in strukturne spremembe, s katerimi se morajo soočiti zaradi postopne ukinitve sistema mlečnih kvot, bi bilo treba proizvajalcem mlečnih izdelkov ponuditi spremljevalne podporne ukrepe, ki bi jim omogočili lažjo prilagoditev na nove tržne pogoje.

(v)

Ukrepi za razvoj podeželja se lahko uporabijo zlasti za spodbujanje inovacij na področju upravljanja z vodami, proizvodnje in uporabe obnovljivih virov energije, zaščite biotske raznovrstnosti in blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter spodbujanja koristnih rešitev tako za konkurenčnost kot za okolje. Za spodbuditev celovite uporabe inovacij bi bilo treba zagotoviti posebno podporo za inovativne ukrepe, povezane z novimi izzivi.“.

(i)

Podpora za naložbe v okviru osi 1 se lahko nameni predvsem za stroje in opremo, ki varčujejo z energijo, vodo in z drugimi vložki, ter za proizvodnjo obnovljive energije za uporabo na kmetiji. V kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju naj bi podpora za naložbe pripomogla pri razvoju inovativnih in bolj trajnostnih načinov predelave biogoriv.

(ii)

V okviru osi 2 se lahko kmetijsko okoljski in gozdarski ukrepi uporabijo zlasti za spodbujanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem bogastva vrst rastlinstva, varovanja in ohranjanja travinja in ekstenzivnih oblik kmetijske pridelave. Posebni ukrepi v okviru osi 2, kot so kmetijsko okoljski ukrepi ali pogozdovanje, lahko prav tako prispevajo k izboljšanju zmogljivosti za boljše upravljanje razpoložljivih vodnih virov glede njihove količine in ohranjanju njihove kakovosti. Poleg tega se bodo z izvajanjem določenih kmetijsko okoljskih in gozdarskih ukrepov zmanjšale emisije didušikovega oksida (N2O) in metana (CH4) in se bo spodbudila sekvestracija ogljika.

(iii)

V okviru osi 3 in 4 se lahko na lokalni ravni podprejo sodelovanje in projekti s področja obnovljive energije ter diverzifikacija kmetijskih gospodarstev v proizvodnjo bioenergije. Ohranjanje naravne dediščine lahko prispeva k varovanju habitatov visoke naravne vrednosti in vodnih teles visoke vrednosti.

(iv)

Ker se vsa podeželska območja soočajo z vprašanji podnebnih sprememb in energije iz obnovljivih virov, lahko države članice spodbudijo skupine, ki delujejo na lokalni ravniv skladu z osjo 4 (Leader), da jih kot medsektorska vprašanja vključijo v svoje lokalne razvojne strategije. Te skupine lahko veliko prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe in k rešitvam obnovljive energije, ki so prilagojene lokalnim razmeram.

(v)

Z inovacijami se je mogoče posebej uspešno soočiti z izzivi na področju podnebnih sprememb, proizvodnje energije iz obnovljivih virov, bolj trajnostnega upravljanja z vodami in zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti. Podpora inovacijam na teh področjih bi se lahko kazala v obliki spodbujanja razvoja, uvedbe in uporabe zadevnih tehnologij, proizvodov in postopkov.

(vi)

Načeloma je treba podporo nameniti dejavnostim, ki so usklajene s cilji in določbami uredbe (ES) št. 1698/2005 in ki prispevajo k pozitivnim potencialnim učinkom z vidika novih izzivov, kot so opredeljeni v Prilogi II k navedeni uredbi.“.