25.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/1

(1)

Cilj okoljske politike Skupnosti je doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Skupnosti. Poleg tega so informacije, vključno s prostorskimi informacijami, potrebne pri oblikovanju in izvajanju te politike in drugih politik Skupnosti, ki morajo v skladu s členom 6 Pogodbe vključevati zahteve varstva okolja. Da bi dosegli to vključitev, je treba oblikovati ukrep usklajevanja med uporabniki in ponudniki informacij, tako da se lahko združijo informacije in znanje različnih sektorjev.

(2)

V skladu s šestim okoljskim akcijskim programom, sprejetim s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 (3), je treba polno pozornost nameniti zagotavljanju celostnega oblikovanja okoljske politike Skupnosti, ob upoštevanju regionalnih in lokalnih razlik. Številni problemi obstajajo glede razpoložljivosti, kakovosti, organizacije, dostopnosti in souporabe prostorskih informacij, potrebnih za doseganje ciljev programa.

(3)

Problemi glede razpoložljivosti, kakovosti, organizacije, dostopnosti in souporabe prostorskih informacij so skupni mnogim področjem politik in informacij, z njimi se srečujejo tudi različne ravni javnih organov. Reševanje teh problemov zahteva ukrepe, ki bodo obravnavali izmenjavo, souporabo, dostop in uporabo medopravilnih prostorskih podatkov ter storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih nudijo različne ravni javnih organov ter različni sektorji. Zato bi bilo treba vzpostaviti infrastrukturo za prostorske informacije v Skupnosti.

(4)

Infrastruktura za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) bi morala biti v pomoč pri oblikovanju politik v zvezi s politikami in dejavnostmi, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na okolje.

(5)

INSPIRE bi moral temeljiti na infrastrukturah za prostorske informacije, ki jih oblikujejo države članice in so združljive s skupnimi izvedbenimi pravili ter dopolnjene z ukrepi na ravni Skupnosti. Ti ukrepi bi morali zagotoviti, da so infrastrukture za prostorske informacije, ki jih oblikujejo države članice, združljive in uporabne v Skupnosti in v čezmejnem okviru.

(6)

Infrastrukture za prostorske informacije v državah članicah bi morale biti načrtovane tako, da zagotavljajo, da se prostorski podatki shranjujejo, so na razpolago in vzdržujejo na najprimernejši ravni; da omogočajo dosledno združevanje prostorskih podatkov iz različnih virov v Skupnosti ter možnost souporabe teh podatkov s strani več uporabnikov in aplikacij; da lahko te prostorske podatke, zbrane na eni ravni javnih organov, souporabljajo drugi javni organi; da so prostorski podatki na razpolago pod pogoji, ki njihovo široko uporabo ne omejujejo neupravičeno; da je mogoče preprosto najti razpoložljive prostorske podatke, oceniti njihovo namembno primernost in se seznaniti s pogoji njihove uporabe.

(7)

Med prostorskimi informacijami, zajetimi v tej direktivi, in informacijami, zajetimi v Direktivi 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (4), obstaja določeno prekrivanje. Ta direktiva ne sme posegati v Direktivo 2003/4/ES.

(8)

Ta direktiva ne sme posegati v Direktivo 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (5), katere cilji dopolnjujejo cilje te direktive.

(9)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na obstoj ali lastništvo intelektualnih pravic organov javne uprave.

(10)

Vzpostavitev INSPIRE bo pomenila pomembno dodano vrednost za druge pobude Skupnosti ter bo hkrati imela koristi od teh pobud, kot sta Uredba Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (6) ter Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES): Vzpostavitev GMES do leta 2008 – (akcijski načrt (2004–2008))“. Države članice bi morale uporabljati podatke in storitve, ki izvirajo iz Galilea in GMES, v trenutku, ko so na voljo, zlasti tiste v zvezi s časovnimi in prostorskimi referencami iz Galilea.

(11)

Številne pobude glede zbiranja, usklajevanja ali organizacije razširjanja ali uporabe prostorskih informacij se sprejemajo na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. Take pobude se lahko oblikujejo z zakonodajo Skupnosti, na primer z Odločbo Komisije 2000/479/ES z dne 17. julija 2000 o izvajanju Evropskega registra emisij onesnaževal (EPER) v skladu s členom 15 Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC) (7), z Uredbo (ES) št. 2152/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju gozdov in medsebojnih okoljskih vplivih v Skupnosti (Forest focus) (8), v okviru programov, ki jih financira Skupnost (na primer CORINE – pojavi na zemeljskem površju, Evropski informacijski sistem na področju prometne politike), ali pa lahko izvirajo iz pobud, sprejetih na nacionalni ali regionalni ravni. Ta direktiva takih pobud ne bo samo dopolnjevala z oblikovanjem okvira, ki bo omogočil njihovo medopravilnost, temveč bo tudi gradila na obstoječih izkušnjah in pobudah ter ne bo ponavljala že opravljenega dela.

(12)

Ta direktiva bi se morala uporabljati za prostorske podatke, hranjene s strani ali v imenu javnih organov in za uporabo prostorskih podatkov s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog javnega značaja. Ob upoštevanju nekaterih pogojev pa bi se ta direktiva morala uporabljati tudi za prostorske podatke, ki jih hranijo fizične ali pravne osebe, ki niso javni organi, če te fizične ali pravne osebe to zahtevajo.

(13)

Ta direktiva ne bi smela določati zahtev za zbiranje novih podatkov ali za posredovanje takih podatkov Komisiji, saj ta vprašanja ureja druga zakonodaja, povezana z okoljem.

(14)

Izvajanje nacionalnih infrastruktur bi moralo biti postopno in v skladu s tem bi se moralo področjem okoljskih podatkov, zajetim v tej direktivi, dodeliti različne ravni prednostne obravnave. Izvajanje bi moralo upoštevati obseg, v katerem so prostorski podatki potrebni za različne uporabe na različnih področjih politike, prednostne ukrepe, predvidene s politikami Skupnosti, ki potrebujejo usklajene prostorske podatke, in napredek, ki je bil že dosežen s prizadevanji držav članic na področju usklajevanja.

(15)

Izguba časa in sredstev pri iskanju obstoječih prostorskih podatkov ali pri ugotavljanju, če jih je mogoče uporabiti za določen namen, sta ključni oviri pri polnem izkoriščanju razpoložljivih podatkov. Države članice bi morale zato zagotoviti opise razpoložljivih zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki v obliki metapodatkov.

(16)

Ker velika raznolikost oblik in struktur, v katerih so prostorski podatki v Skupnosti organizirani in dostopni, ovira učinkovito oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje zakonodaje Skupnosti, ki neposredno ali posredno vpliva na okolje, bi bilo treba predvideti izvedbene ukrepe za lažjo uporabo prostorskih podatkov iz različnih virov v državah članicah. Ti ukrepi bi morali stremeti k medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov, države članice pa bi morale zagotoviti, da so vsi podatki ali informacije, potrebni za doseganje medopravilnosti, dosegljivi pod pogoji, ki njihove uporabe v ta namen ne omejujejo. Izvedbena pravila bi morala temeljiti, kjer je mogoče, na mednarodnih standardih in ne bi smela imeti za posledico prekomernih stroškov v breme držav članic.

(17)

Omrežne storitve so potrebne za souporabo prostorskih podatkov med različnimi ravnmi javnih organov v Skupnosti. Te omrežne storitve bi morale omogočiti iskanje, spreminjanje, pregledovanje in prenos prostorskih podatkov ter sklicevanje na prostorske podatke in uporabo storitev e-trgovine. Omrežne storitve bi morale delovati v skladu s skupno dogovorjenimi specifikacijami in minimalnimi merili glede zmogljivosti, da se zagotovi medopravilnost infrastruktur, ki jih vzpostavijo države članice. Omrežje storitev mora vključevati tudi tehnične možnosti, ki javnim organom omogočijo, da dajo svoje zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki na razpolago.

(18)

Določene zbirke prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, pomembnimi za politike Skupnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na okolje, hranijo in upravljajo tretje osebe. Države članice bi morale zato tretjim osebam ponuditi možnost, da prispevajo k nacionalnim infrastrukturam, pod pogojem da se s tem ne zmanjša povezovanje in enostavnost uporabe prostorskih podatkov ter storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih te infrastrukture zajemajo.

(19)

Izkušnje v državah članicah so pokazale, da je za uspešno izvajanje infrastrukture za prostorske informacije pomembno, da je minimalno število storitev javnosti na voljo brezplačno. Države članice bi morale zato brezplačno dati na razpolago vsaj storitve iskanja in, pod določenimi posebnimi pogoji, vpogled v zbirke prostorskih podatkov.

(20)

Za podporo vključevanju nacionalnih infrastruktur v INSPIRE bi morale države članice zagotoviti dostop do svojih infrastruktur prek geoportala Skupnosti, ki ga upravlja Komisija, ter prek drugih točk dostopa, za katere se države članice same odločijo, da jih bodo upravljale.

(21)

Da bi bile informacije z različnih ravni javnih organov na razpolago, bi morale države članice odpraviti praktične ovire na tem področju, s katerimi se javni organi srečujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pri izvajanju svojih nalog javnega značaja, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na okolje.

(22)

Javni organi potrebujejo med izvajanjem svojih nalog javnega značaja nemoten dostop do ustreznih zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki. Tovrsten dostop je lahko moten, če je vsakič, ko je dostop potreben, odvisen od posameznih ad hoc pogajanj med javnimi organi. Države članice bi morale sprejeti ukrepe, potrebne za preprečitev praktičnih ovir pri souporabi podatkov, na primer z vnaprejšnjimi dogovori med javnimi organi.

(23)

Kadar javni organ zagotavlja drugemu javnemu organu v isti državi članici zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki za izpolnjevanje obveznosti poročanja na podlagi zakonodaje Skupnosti, povezanih z okoljem, bi lahko imela zadevna država članica možnost skleniti, da bodo zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki na voljo brezplačno. Mehanizmi za souporabo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki med vladnimi in drugimi javnimi organi ter fizičnimi in pravnimi osebami, ki opravljajo javne upravne funkcije po nacionalnem pravu, bi morali upoštevati potrebo po zaščiti finančne sposobnosti javnih organov, zlasti tistih, katerih naloga je ustvarjati dohodek. V nobenem primeru zaračunani stroški ne bi smeli preseči stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije in razširjanja skupaj z razumno donosnostjo naložbe.

(24)

Zagotavljanje omrežnih storitev bi bilo treba izvajati povsem v skladu z načeli, ki zadevajo varstvo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9).

(25)

Okviri za souporabo prostorskih podatkov med javnimi organi, ki so na podlagi direktive obvezani k souporabi, morajo biti nevtralni ne samo glede takšnih javnih organov v posamezni državi članici, temveč tudi glede takšnih javnih organov v drugih državah članicah in institucij Skupnosti. Ker morajo institucije in organi Skupnosti pogosto vključevati in ocenjevati prostorske informacije iz vseh držav članic, bi morali imeti dostop do uporabe prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki v skladu z usklajenimi pogoji.

(26)

Za spodbujanje razvoja storitev z dodano vrednostjo s strani tretjih oseb, ki bi koristilo tako javnim organom kot javnosti, je treba olajšati dostop do prostorskih podatkov, ki segajo prek upravnih ali nacionalnih meja.

(27)

Učinkovito izvajanje infrastruktur za prostorske informacije zahteva koordinacijo vseh tistih, ki imajo interes pri vzpostavitvi takih infrastruktur bodisi kot vlagatelji bodisi kot uporabniki. Zato bi bilo treba vzpostaviti ustrezne koordinacijske strukture na različnih vladnih ravneh, upoštevaje porazdelitev pristojnosti in odgovornosti v državah članicah.

(28)

Za uporabo najsodobnejših in dejanskih izkušenj s področja informacijske infrastrukture je primerno, da so ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, podprti z mednarodnimi standardi in standardi, ki so jih evropski organi za standardizacijo sprejeli v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (10).

(29)

Ker je naloga Evropske agencije za okolje, ustanovljene z Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (11), da na ravni Skupnosti zagotovi objektivne, zanesljive in primerljive okoljske informacije, in ker je njen cilj med drugim izboljšati pretok okoljskih informacij, pomembnih za posamezne politike, med državami članicami in institucijami Skupnosti, mora aktivno prispevati k izvajanju te direktive.

(30)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (12) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(31)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13).

(32)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev opisov obstoječih tem podatkov iz prilog I, II in III. Ker so takšni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(33)

Komisiji bi bilo treba podeliti tudi pooblastila za sprejem izvedbenih predpisov o tehničnih ureditvah za medopravilnost in usklajenost zbirk prostorskih podatkov in storitev, pravil o pogojih dostopa do teh zbirk in storitev, kakor tudi pravil o tehničnih podrobnostih in obveznostih omrežnih storitev. Ker so takšni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni dopolnitvi te direktive z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(34)

Pripravljalno delo za sklepe v zvezi z izvajanjem te direktive in za prihodnji razvoj INSPIRE zahteva nenehno spremljanje izvajanja direktive in redno poročanje.

(35)

Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve INSPIRE, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je cilj, zaradi čezmejnih vidikov in zaradi splošne potrebe po usklajevanju pogojev dostopa, izmenjave in souporabe prostorskih informacij v Skupnosti, lažje doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

1.

„infrastruktura za prostorske informacije“ pomeni metapodatke, zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki; omrežne storitve in tehnologije; dogovore o souporabi, dostopu in uporabi; mehanizme, procese in postopke za usklajevanje in spremljanje, ki se vzpostavijo, delujejo ali so na voljo v skladu s to direktivo;

2.

„prostorski podatki“ pomenijo podatke, ki se neposredno ali posredno nanašajo na posamezno lokacijo ali geografsko območje;

3.

„zbirka prostorskih podatkov“ pomeni določljivo bazo prostorskih podatkov;

4.

„storitve v zvezi s prostorskimi podatki“ pomenijo dejavnosti, ki se lahko z uporabo računalnika opravljajo v zvezi s prostorskimi podatki iz zbirk prostorskih podatkov ali v zvezi s povezanimi metapodatki;

5.

„prostorski objekt“ pomeni abstraktno predstavitev pojava iz resničnega sveta, povezano s posamezno lokacijo ali geografskim območjem;

6.

„metapodatki“ pomenijo informacije, ki opisujejo zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki ter omogočajo njihovo iskanje, popis in uporabo;

7.

„medopravilnost“ pomeni možnost povezovanja zbirk prostorskih podatkov in vzajemnega delovanja storitev brez ponavljajočih se ročnih posegov na način, ki da skladen rezultat in okrepi dodano vrednost zbirk podatkov in storitev;

8.

„geoportal INSPIRE“ pomeni internet ali enakovredno različico, ki omogoča dostop do storitev iz člena 11(1);

9.

„javni organ“ pomeni:

Države članice lahko določijo, da v primeru, kadar organi ali institucije opravljajo sodno ali zakonodajno funkcijo, le-ti za namene te direktive ne štejejo za javne organe;

10.

„tretja oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ni javni organ.

(a)

povezani so z območjem, na katerem država članica ima in/ali izvaja jurisdikcijo;

(b)

so v elektronski obliki;

(c)

so hranjeni s strani ali v imenu:

(d)

nanašajo se na eno ali več tem, navedenih v prilogah I, II ali III.

(a)

skladnosti zbirk prostorskih podatkov z izvedbenimi pravili iz člena 7(1);

(b)

pogojih, ki se uporabljajo za dostop in uporabo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter, kjer je primerno, o ustreznih pristojbinah;

(c)

kakovosti in veljavnosti zbirk prostorskih podatkov;

(d)

javnih organih, pristojnih za vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in distribucijo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki;

(e)

omejitvah glede javnega dostopa in razlogih za takšne omejitve v skladu s členom 13.

(a)

najpozneje v 2 letih po datumu sprejetja izvedbenih pravil v skladu s členom 5(4) v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v prilogah I in II;

(b)

najpozneje v 5 letih po datumu sprejetja izvedbenih pravil v skladu s členom 5(4) v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v Prilogi III.

(a)

skupni okvir za edinstveno označevanje prostorskih objektov, vanj pa bo mogoče ustrezno prenesti tudi označbe iz nacionalnih sistemov in tako zagotoviti njihovo medopravilnost;

(b)

razmerje med prostorskimi objekti;

(c)

glavne značilnosti in ustrezne večjezične slovarje, ki se ponavadi zahtevajo za politike, ki lahko vplivajo na okolje;

(d)

informacije o časovni dimenziji podatkov;

(e)

posodabljanje podatkov.

(a)

najpozneje do 15. maja 2009 v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v Prilogi I;

(b)

najpozneje do 15. maja 2012 v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v prilogah II ali III.

(a)

storitve iskanja, ki omogočajo iskanje zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki na podlagi vsebine ustreznih metapodatkov ter prikazovanje vsebine metapodatkov;

(b)

storitve pregledovanja, ki omogočajo vsaj prikazovanje, krmarjenje, povečanje/pomanjšanje, panoramski pregled ali prekritje vidnih zbirk prostorskih podatkov ter prikazovanje napotkov in vseh ustreznih vsebin metapodatkov;

(c)

storitve prenosa, ki omogočajo prenos izvodov zbirk ali delov zbirk prostorskih podatkov ter, kadar je izvedljivo, neposredni dostop;

(d)

storitve preoblikovanja, ki omogočajo spreminjanje zbirk prostorskih podatkov z namenom doseganja medopravilnosti;

(e)

storitve, ki omogočajo dostop do storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

(a)

ključne besede;

(b)

razvrstitev prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki;

(c)

kakovosti in veljavnosti zbirk prostorskih podatkov;

(d)

stopnja skladnosti z izvedbenimi pravili iz člena 7(1);

(e)

geografska lokacija;

(f)

pogoji za dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter za njihovo uporabo;

(g)

javni organi, pristojni za vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in distribucijo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

(a)

zaupnosti postopkov javnih organov, če tako zaupnost predvideva zakon;

(b)

mednarodne odnose, javno varnost ali nacionalno obrambo;

(c)

sodne postopke, možnost katere koli osebe do poštenega sojenja ali možnosti javnega organa, da vodijo kazensko ali disciplinsko preiskavo;

(d)

zaupnosti poslovnih ali industrijskih informacij, kadar tako zaupnost predvideva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti zaradi varovanja upravičenih gospodarskih interesov, vključno z javnim interesom pri ohranjanju zaupnosti statističnih podatkov in davčne tajnosti;

(e)

pravice intelektualne lastnine;

(f)

zaupnosti osebnih podatkov in/ali kartotek, ki se nanašajo na fizično osebo, kadar ta oseba ni privolila v razkritje informacij javnosti, če tako zaupnost predvidevata nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti;

(g)

interesom ali varstvu katere koli osebe, ki je zahtevane informacije posredovala prostovoljno, ne da bi bila za to zakonsko obvezana ali bi bilo po zakonu mogoče to od nje zahtevati, razen če je ta oseba dala soglasje za razkritje zadevnih informacij;

(h)

varstvo okolja, na katerega se taka informacija nanaša, na primer o nahajališču redkih vrst.

(a)

tehnične podrobnosti za storitve iz členov 11 in 12 ter minimalna merila za opravljanje teh storitev, ob upoštevanju obstoječih zahtev o poročanju ter priporočil, sprejetih v okviru okoljske zakonodaje Skupnosti, obstoječih storitev e-trgovine in tehnološkega napredka;

(b)

obveznosti iz člena 12.

(a)

načina usklajevanja ponudnikov javnega sektorja, uporabnikov zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter posredniških organov, ter opisom odnosov s tretjimi osebami in opisom ureditve za zagotavljanje kakovosti;

(b)

prispevka javnih organov ali tretjih oseb k delovanju in usklajevanju infrastrukture za prostorske informacije;

(c)

informacij o uporabi infrastrukture za prostorske informacije;

(d)

dogovorov o souporabi podatkov med javnimi organi;

(e)

stroškov in ugodnosti izvajanja te direktive.

1.

Referenčni koordinatni sistemi

Sistemi za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temeljijo na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku.

2.

Geografska koordinatna mreža

Usklajena večločljivostna mreža s skupno točko izvora in standardizirano lokacijo ter velikostjo mrežnih celic.

3.

Zemljepisna imena

Imena območij, regij, krajev, velemest, predmestij, mest ali zaselkov ali kateri koli geografski ali topografski pojav javnega ali zgodovinskega pomena.

4.

Upravne enote

Upravne enote za lokalno, regionalno in nacionalno upravo, ki razdeljujejo območja, na katerih države članice imajo in/ali izvajajo jurisdikcijo, ločene z upravnimi mejami.

5.

Naslovi

Lokacija nepremičnin, ki temelji na identifikatorjih naslova, običajno z imenom ulice, hišno številko, poštno številko.

6.

Katastrske parcele

Področja, ki jih opredeljujejo zemljiški kataster ali enakovredni registri.

7.

Prometna omrežja

Cestna, železniška, zračna in vodna prometna omrežja ter z njimi povezana infrastruktura. Vključuje povezave med različnimi omrežji. Vključuje tudi vseevropsko prometno omrežje, kakor je določeno v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (1), in prihodnje preglede te odločbe.

8.

Hidrografija

Hidrografski elementi, ki vključujejo morska območja ter vsa druga vodna telesa in z njimi povezane dele, vključno s povodji in porečji. Po potrebi v skladu z opredelitvami v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (2) in v obliki omrežij.

9.

Zavarovana območja

Področje, ki se določi ali upravlja v okviru mednarodnega prava in prava držav članic in Skupnosti z namenom, da se dosežejo posebni cilji ohranjanja.

1.

Digitalni model višin

Digitalni model višin za kopensko, zaledenelo in oceansko površino. Vključuje nadmorske višine, batimetrijo in obalne mreže.

2.

Pokrovnost tal

Fizični in biološki pojavi na zemeljski površini, vključno z umetnimi površinami, kmetijskimi območji, gozdovi, (pol-)naravnimi območji, mokrišči, vodnimi telesi.

3.

Ortofoto

Geolocirani slikovni podatki zemeljske površine iz satelita ali senzorjev v zraku.

4.

Geologija

Geologija je določena v skladu s sestavo in strukturo. Vključuje živo skalo, vodonosnike in geomorfologijo.

1.

Statistični okoliši

Enote za širjenje ali uporabo statističnih podatkov.

2.

Stavbe

Prostorska lega stavb.

3.

Tla

Tla in sloji prsti pod površjem, določeni po debelini, teksturi, zgradbi in vsebnosti delcev in organskih snovi, kamnitosti, eroziji, po potrebi povprečni nagib in predvidene zmogljivosti vodnih zalog.

4.

Namenska raba tal

Ozemlje, opredeljeno glede na svojo sedanjo in v prihodnje načrtovano funkcionalno razsežnost ali socialno-ekonomski namen (npr. stanovanjski, industrijski, trgovinski, kmetijski, gozdni, rekreacijski).

5.

Zdravje in varnost prebivalstva

Geografska razporeditev pogostih patoloških pojavov (alergije, rakasta obolenja, obolenja dihalnih poti itd.), podatki o učinkih na zdravje (biološki označevalci, zmanjšana rodnost, epidemije) ali počutje ljudi (utrujenost, stres itd.), povezanih neposredno (onesnaženost zraka, kemikalije, tanjšanje ozonskega plašča, hrup itd.) ali posredno (hrana, genetsko spremenjeni organizmi itd.) s kakovostjo okolja.

6.

Komunalne in javne storitve

Vključuje komunalne naprave kot so kanalizacija, ravnanje z odpadki, oskrba z energijo in preskrba z vodo, upravne in socialne vladne službe kot so javne uprave, sedeži civilne zaščite, šole in bolnišnice.

7.

Naprave in objekti za monitoring okolja

Nahajanje in delovanje naprav in objektov za spremljanje okolja vključuje opazovanje in merjenje emisij, stanja okolja in drugih parametrov ekosistema (biološka raznolikost, ekološki pogoji vegetacije itd.) s strani javnih organov ali v njihovem imenu.

8.

Proizvodni in industrijski objekti in naprave

Območja za industrijsko proizvodnjo, vključno z obrati, ki jih zajema Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (1) ter objekti in napravami za odvzem vode, rudniki, skladišči.

9.

Objekti in naprave za kmetijstvo in ribogojstvo

Kmetijska oprema ter proizvodni objekti in naprave (vključno z namakalnimi sistemi, rastlinjaki in hlevi).

10.

Porazdelitev prebivalstva – demografski podatki

Geografska porazdelitev ljudi, vključno z značilnostmi populacije in ravnmi aktivnosti, razvrščenih po koordinatah, regiji, upravni enoti ali drugi analitični enoti.

11.

Območja upravljanja/zaprta območja/regulirana območja in poročevalske enote

Območja, ki se upravljajo, urejajo ali uporabljajo za poročanje na mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vključujejo odlagališča odpadkov, zaprta območja okrog virov pitne vode, cone, občutljive na nitrate, urejene plovne poti po morju ali velikih celinskih vodah, območja za odlaganje odpadkov, cone z omejitvijo hrupa, območja, kjer je potrebno dovoljenje za iskanje rud in rudarjenje, predele povodij, ustrezne poročevalske enote in območja upravljanja obalnih con.

12.

Območja nevarnosti naravnih nesreč

Ranljiva območja, opredeljena glede na naravna tveganja (vsi atmosferski, hidrološki, seizmični, vulkanski pojavi in požari, ki zaradi svoje lokacije, resnosti in pogostosti lahko resno ogrozijo družbo), npr. poplave, zemeljski plazovi in pogrezanje tal, snežni plazovi, gozdni požari, potresi, vulkanski izbruhi.

13.

Ozračje

Fizikalne razmere v atmosferi. Vključujejo prostorske podatke, ki temeljijo na merjenjih, vzorcih ali na kombinaciji le-teh, in merilne lokacije.

14.

Meteorološke značilnosti

Vremenske razmere in njihova merjenja; padavine, temperatura, izhlapevanje, hitrost in smer vetra.

15.

Oceanogeografske značilnosti

Fizikalne razmere oceanov (tokovi, slanost, višina valov itd.).

16.

Morske regije

Fizikalne razmere morij in slanih vodnih teles, razdeljenih v regije in podregije s skupnimi značilnostmi.

17.

Biogeografske regije

Območja z relativno homogenimi ekološkimi razmerami s skupnimi značilnostmi.

18.

Habitati in biotopi

Geografska območja, za katera so značilne posebne ekološke razmere, procesi, struktura in funkcije, ki fizično omogočajo organizmom, da tam živijo. Vključujejo kopenska in vodna območja, ki se razlikujejo po geografskih, abiotskih in biotskih značilnostih, ne glede na to, ali so popolnoma naravna ali polnaravna.

19.

Porazdelitev vrst

Geografska porazdelitev pojavljanja živalskih in rastlinskih vrst, razvrščenih po koordinatah, regiji, upravni enoti ali drugi analitični enoti.

20.

Energetski viri

Energetski viri, vključno z ogljikovodiki, vodno energijo, bioenergijo, soncem, vetrom itd., kjer je to ustrezno vključno s podatki o globini/višini glede velikosti vira.

21.

Mineralni viri

Mineralni viri, vključno s kovinskimi rudami, industrijskimi mineralnimi surovinami itd. kjer je ustrezno, vključno s podatki o globini/višini glede velikosti vira.