30.10.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 284/27

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 22. oktobra 2007

o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Irska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5095)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2007/697/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) in zlasti tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če se količina gnojila, ki ga namerava država članica letno uporabiti na hektar, razlikuje od količine, navedene v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ne vpliva na doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive in mora biti upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so v tem primeru dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)

Irska je 12. novembra 2004 Komisiji predložila zahtevek za odstopanje na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS. Nov zahtevek, ki temelji na spremenjenih predpisih programa European Communities (Good Agricultural Practice for the Protection of Waters) Regulations, 2006 (Statutory Instrument Number 378 of 2006), je bil predložen 18. oktobra 2006.

(3)

Zahtevano odstopanje se nanaša na namen Irske, da na kmetijah z vsaj 80 % travinja dovoli vnos 250 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar. Odstopanje bi predvidoma zajemalo največ 10 000 govedorejskih gospodarstev na Irskem, kar predstavlja 8 % vseh gospodarstev, 8 % uporabljene kmetijske površine in 20 % glav živine.

(4)	Irska zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS – European Communities (Good Agricultural Practice for the Protection of Waters) Regulations, 2006 (Statutory Instrument Number 378 of 2006), prav tako velja za zahtevano odstopanje.

(5)	Irska zakonodaja o izvajanju Direktive 91/676/EGS vključuje največjo stopnjo vnašanja dušika in fosfata z gnojenjem. Ti največji stopnji vnašanja z gnojenjem se razlikujeta na osnovi vsebnosti dušika in fosfata v tleh in zato upoštevata prispevek dušika in fosfata iz tal.

(6)

Tretje poročilo o izvajanju Direktive o nitratih na Irskem in nedavna poročila Agencije za varstvo okolja za obdobje 2001–2003, ki so bila predložena Komisiji, so pokazala, da so bile povprečne koncentracije nitratov v podtalnici približno 2,5 mg/l N, koncentracije nad 50 mg/l pa so bile zabeležene le na 2 % krajev vzorčenja. Podatki o kakovosti vode rek za obdobje 2000–2003 so pokazali, da je povprečna vrednost nitratov na merilnih postajah Eurowaternet 6,9 mg/l.

(7)

70 % merilnih postaj podtalnice je pokazalo, da koncentracija nitratov ostaja enaka ali pa se zmanjšuje; v rekah je bila zabeležena boljša kakovost v obdobju 2001–2003 kot v prejšnjem obdobju poročanja 1995–1997, s čimer se je obrnil trend zniževanja kakovosti vode, ki je bil prisoten od poznih 1980-ih. Opaziti je bilo tudi zmanjšanje števila hipertrofičnih jezer.

(8)	Irska v skladu s členom 3(5) Direktive 91/676/EGS uporablja akcijski program na vsem svojem ozemlju v skladu s programom European Communities (Good Agricultural Practice for the Protection of Waters) Regulations, 2006 (Statutory Instrument Number 378 of 2006).

(9)

Število glav živine in uporaba kemičnih gnojil sta se v zadnjem desetletju zmanjšala. V obdobju 1997–2004 se je število glav živine zmanjšalo za 7 %, prašičev za 3 % in ovac za 17 %. Povprečen nanos dušika iz živinskega gnojila je leta 2004 znašal 103 kg/ha, kar je precejšen upad glede na 140 kg/ha leta 1998. Povprečen nanos fosforja (P) je znašal 16 kg/ha. Uporaba kemičnega dušikovega gnojila se je zmanjšala za 21 % v obdobju od leta 1999 do leta 2005, uporaba fosfatnih gnojil pa se je zmanjšala za 37 % v obdobju od leta 1995 do leta 2005.

(10)

Na Irskem je 90 odstotkov kmetijskih zemljišč namenjenih travinju, pri čemer prevladujejo tipi travinja, ki so ustrezni za krmo. Na travniških kmetijah se skupaj 47 % površin obdeluje ekstenzivno, kar pomeni manjšo gostoto živine in manjši vnos gnojil, 36 % površin se obdeluje v okviru kmetijskih okoljskih programov (Program zaščite okolja na podeželju, Program REP) in le 7 % površin se obdeluje intenzivno; 10 % površin se uporablja za poljščine. Povprečna uporaba kemičnih gnojil v travinju je 82 kg/ha dušika in 7,6 kg/ha fosforja.

(11)	Za irsko podnebje sta značilna enakomerno razporejena količina padavin čez leto in relativno nizek razpon temperatur, kar spodbuja dolgo rastno sezono trave, od 330 dni na leto na jugozahodu do okoli 250 dni na leto na severovzhodu.

(12)

Iz predloženih tehničnih in znanstvenih dokumentov v irskem uradnem obvestilu je razvidno, da je predlagana količina 250 kg dušika iz gnojila pašne živine letno na hektar na kmetijah z vsaj 80 % travinja utemeljena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(13)	Komisija zato meni, da količina gnojila, ki jo je zahtevala Irska, ne bo vplivala na doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo upoštevani določeni strogi pogoji.

(14)	Ta odločba se uporablja v povezavi z akcijskim programom Irske, European Communities (Good Agricultural Practice for the Protection of Waters) Regulations, 2006 (Statutory Instrument Number 378 of 2006).

(15)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odstopanje, ki ga je zahtevala Irska z dopisom z dne 18. oktobra 2005 za uporabo večje količine živinskega gnojila, kakor jo določa prvi stavek drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in točke (a) navedenega pododstavka se odobri ob upoštevanju pogojev iz te odločbe.

Člen 2

Opredelitve

V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kjer 80 % ali več kmetijske površine, primerne za gnojenje, pokriva trava;

(b)	„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, jelenjad, koze in konje;

(c)	„trava“ pomeni trajno ali začasno travinje (začasno pomeni, da leži manj kot štiri leta).

Člen 3

Področje uporabe

Ta odločba se uporablja na individualni podlagi in pod pogoji iz členov 4, 5 in 6 za travniške kmetije.

Člen 4

Letna dovoljenja in obveznosti

1.   Kmetje, ki želijo imeti odobrena odstopanja, morajo vsako leto oddati vloge pristojnim organom.

2.   Skupaj z letno vlogo v skladu z odstavkom 1 se pisno obvežejo, da bodo izpolnjevali pogoje, določene v členih 5 in 6.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za odstopanje podvrženi upravnemu nadzoru. Če nadzor, ki ga izvajajo nacionalni organi nad zahtevki iz odstavka 1, pokaže, da pogoji iz členov 5 in 6 niso izpolnjeni, se o tem obvesti vlagatelj zahtevka. V tem primeru velja zahtevek za zavrnjenega.

Člen 5

Uporaba živinskega gnojila in drugih gnojil

1.   Količina živinskega gnojila pašne živine, ki se vsako leto vnese v tla na travniških kmetijah, vključno od živali samih, ne sme presegati količine gnojila, ki vsebuje 250 kg dušika na hektar, pod pogoji iz odstavkov 2 do 7.

2.   Skupni vnos dušika ne presega predvidljivih potreb po hranilih zadevnega posevka in upošteva vnos iz tal. Skupni vnos dušika se razlikuje glede na gostoto živine in pridelavo krme.

3.   Za vsako kmetijo je treba voditi načrt gnojenja, ki opisuje kolobarjenje posevkov na kmetijskem zemljišču ter načrtovani vnos živinskega gnojila, dušikovih in fosfatnih kemičnih gnojil. Kmetija mora imeti načrt na razpolago najpozneje 1. marca.

Načrt gnojenja vključuje naslednje:

(a)	število glav živine, opis sistema namestitve in sistema za shranjevanje, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnojila;

(b)	izračun dušika (z odštevkom izgub pri namestitvi in shranjevanju) in fosforja iz gnojila, ki se proizvedeta na kmetiji;

(c)	načrt kolobarjenja posevkov in površino za vsak posevek, vključno s skico položajev posameznih polj;

(d)	predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju;

(e)	količino in vrsto gnojila, ki se dostavi izven kmetije ali na kmetijo;

(f)	rezultate analize tal glede stanja dušika in fosforja v tleh, če so na voljo;

(g)	količino vnesenega dušika in fosforja iz gnojila za vsako polje (enote rabe ali poljine, ki so homogene glede na vrsto posevka in tip tal);

(h)	količino vnesenega dušika in fosforja iz kemičnih in drugih gnojil za vsako polje.

Načrte je treba popraviti najpozneje sedem dni po vsaki spremembi v kmetijski praksi, da se zagotovi skladnost med načrti in dejansko kmetijsko prakso.

4.   Vsaka kmetija vodi bilanco gnojenja, vključno z informacijami o upravljanju s talno vodo, ki se predloži pristojnemu organu za vsako koledarsko leto.

5.   Vsaka travniška kmetija, za katero je odobreno individualno odstopanje, se strinja, da se vloga iz člena 4(1), načrt gnojenja in bilanca gnojenja preverjajo.

6.   Za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje, se opravi analiza dušika in fosforja v tleh, in sicer najmanj vsaka štiri leta za vsako območje kmetije, ki je homogeno glede na kolobarjenje posevkov in tip tal. Zahteva se vsaj ena analiza na 5 hektarjev površin.

7.   Živinskega gnojila se ne sme nanašati jeseni pred začetkom setve trave.

Člen 6

Upravljanje zemljišč

Na 80 % ali več površin, ki so na kmetijah primerne za vnos gnojila, se goji trava. Kmetje, za katere je odobreno individualno odstopanje, izvajajo naslednje ukrepe:

(a)	začasno travinje se orje spomladi;

(b)	oranju trave na vseh tipih tal takoj sledijo posevki z visoko potrebo po dušiku;

(c)	kolobarjenje ne vključuje stročnic in drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik. To pa ne velja za deteljo v travinju z manj kot 50 % detelje ter za žita in grah, ki so podsejani s travo.

Člen 7

Drugi ukrepi

Irska zagotovi, da se odstopanje uporablja brez poseganja v ukrepe, ki so potrebni za upoštevanje okoljske zakonodaje Skupnosti.

Člen 8

Spremljanje

1.   Pristojni organ sestavi in vsako leto posodobi zemljevide, iz katerih so razvidni odstotki travniških kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je v vsaki upravni enoti odobreno individualno odstopanje, ter jih vsako leto posodobi. Ti zemljevidi se vsako leto predložijo Komisiji, in sicer prvič do 1. marca 2008.

2.   Spremljanje kmetij, ki jih pokrivata akcijski program in odstopanje, se izvaja na kmetijskih območjih spremljanja, vzpostavljenih glede na irski akcijski program. Referenčna območja spremljanja predstavljajo različne tipe tal, ravni intenzivnosti in praks gnojenja.

3.   Raziskave in stalne analize hranil zagotavljajo podatke o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju posevkov in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je odobreno individualno odstopanje. Ti podatki se lahko uporabijo za modelno zasnovane izračune obsega spiranja nitratov in izgub fosforja na poljih, na katerih se vnaša do 250 kg dušika iz gnojila pašne živine na hektar letno.

4.   Spremljanje plitve podtalnice, talnih vod, odpadnih vod in potokov na kmetijah, ki jih pokrivajo kraji spremljanja na kmetijskem območju, so vir podatkov o koncentraciji dušika in fosforja v vodi, ki izteka iz območja korenin in se izliva v podtalnico in površinske vode.

5.   Na kmetijskih območjih, ki se nahajajo v bližini najbolj občutljivih jezer in posebej občutljivih vodonosnikov, se poostri spremljanje kakovosti vode.

6.   Izvede se študija z namenom, da se ob koncu obdobja odstopanja zberejo podrobne znanstvene informacije o sistemih travinja v intenzivni rabi na Irskem. Ta študija se bo osredotočila na spiranje nitratov v okviru sistemov intenzivne proizvodnje mleka na občutljivih tipih tal (peščeni in peščeno ilovnati) na reprezentativnih območjih.

Člen 9

Nadzor

1.   Pristojni nacionalni organ izvaja upravne preglede vseh kmetij, za katere je odobreno individualno odstopanje, da oceni, ali upoštevajo najvišjo količino 250 kg dušika iz gnojila pašne živine letno na hektar, največjo stopnjo gnojenja z dušikom in fosforjem in pogoje za rabo zemljišč.

2.   Na podlagi analize tveganja, rezultatov pregledov iz prejšnjih let in rezultatov splošnih naključnih pregledov zakonodaje o izvajanju Direktive 91/676/EGS se vzpostavi program pregledov na kraju samem. Na vsaj 3 % kmetij, za katere je odobreno individualno odstopanje, se izvedejo pregledi na kraju samem v zvezi s pogoji iz členov 5 in 6.

Člen 10

Poročanje

1.   Pristojni organ Komisiji vsako leto predloži rezultate spremljanja, skupaj s strnjenim poročilom o spreminjanju kakovosti vode in načinu vrednotenja. V poročilu so navedene informacije o vrednotenju izvajanja pogojev odstopanja z nadzori na ravni kmetije in podatki o kmetijah, ki se ne držijo določb; informacije so osnovane na rezultatih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem. Prvo poročilo se pošlje najpozneje junija 2008, poznejša letna poročila pa najpozneje junija vsako leto.

2.   Tako dobljene rezultate bo Komisija upoštevala pri možnih novih zahtevkih za odstopanje.

Člen 11

Uporaba

Ta odločba se uporablja v povezavi z akcijskim programom Irske, kot se izvaja glede na European Communities (Good Agricultural Practice for the Protection of Waters) Regulations, 2006 (Statutory Instrument Number 378 of 2006) z dne 18. julija 2006. Veljati preneha 17. julija 2010.

Člen 12

Ta odločba je naslovljena na Irsko.

---

(1)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

---