28.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/1

(1)

Uporaba pravil o konkurenci v sektorju pomorskega prometa je bila od leta 1987 predmet določb Uredbe (EGS) št. 4056/86 (3). Navedena uredba je imela prvotno dve nalogi. Prvič, vsebovala je postopkovne določbe za izvajanje pravil konkurence Skupnosti v sektorju pomorskega prometa. Drugič, določila je nekatere posebne vsebinske določbe o konkurenci za pomorski sektor in zlasti skupinsko izjemo za linijske konference v pomorskem prometu, jim omogočila določanje cen in urejanje zmogljivosti pod določenimi pogoji, izključitev zgolj tehničnih sporazumov iz uporabe člena 81(1) Pogodbe in postopek za obravnavanje kolizije mednarodnih zakonov. Uredba se ni uporabljala za storitve pomorskega prometa med pristanišči v eni in isti državi članici (kabotaža) ali za mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil o konkurenci, določenih v členih 81 in 82 Pogodbe (4), je spremenila Uredbo (EGS) št. 4056/86 z namenom, da se pomorski promet prenese pod skupno izvajanje pravil konkurence, ki se uporabljajo od 1. maja 2004 v vseh sektorjih, z izjemo kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi. Vendar posebne vsebinske določbe o konkurenci v povezavi s pomorskim sektorjem še nadalje spadajo v okvir Uredbe (EGS) št. 4056/86.

(3)

Skupinska izjema za linijske konference v pomorskem prometu, predvidena v Uredbi (EGS) št. 4056/86, izvzema iz prepovedi člena 81(1) Pogodbe sporazume, sklepe in usklajena ravnanja vseh ali dela članov ene ali več linijskih konferenc, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje. Utemeljitev za skupinsko izjemo v bistvu sklepa, da konference prinašajo stabilnost s tem, da se izvozniki lahko zanesejo na njihove storitve, ki se jih ne da doseči z manj omejenimi sredstvi. Vendar je temeljit pregled industrije, ki ga je izvedla Komisija, pokazal, da linijski pomorski promet ni edinstven, ker se njegova struktura stroškov bistveno ne razlikuje od strukture v drugih industrijah. Zato ne obstajajo dokazi, da se mora industrija zaščititi pred konkurenco.

(4)

Prvi pogoj za izjemo iz člena 81(3) Pogodbe zahteva, da omejevalni sporazum prispeva k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k spodbujanju tehničnega ali gospodarskega napredka. V zvezi z učinkovitostjo konferenc linijske konference niso več sposobne uveljaviti cene konference, čeprav jim še vedno uspe določanje doplačil in dodatnih stroškov, ki so del cene prevoza. Na voljo tudi ni dokaza, da sistem konferenc vodi do stabilnejših tovornin ali zanesljivejših storitev v pomorskem prometu, kakor bi se zgodilo na povsem konkurenčnem trgu. Člani konference vedno bolj ponujajo svoje storitve preko sporazumov za posamezne storitve, ki jih sklepajo s posameznimi izvozniki. Poleg tega konference ne porabijo celotne zmogljivosti, ki je na voljo, ker je to odločitev, ki jo sprejme vsak posamezni prevoznik. V trenutnih tržnih okoliščinah se stabilnost cen in zanesljivost storitev dosegata s sporazumi za posamezne storitve. Domnevno vzročna povezava med omejitvami (določanje cen in urejanje ponudbe) in zahtevanim učinkovitostim (zanesljive storitve) se zato pojavlja preveč neizrazito, da bi se izpolnil prvi pogoj člena 81(3) Pogodbe.

(5)

Drugi pogoj za izjemo po členu 81(3) Pogodbe je, da morajo potrošniki prejeti nadomestilo za negativne učinke, ki izhajajo iz omejitev konkurence. V primeru resnega omejevanja, kot je horizontalno določanje cen, do katerega pride, če je cena konference določena in so doplačila in dodatni stroški določeni skupaj, so negativni učinki zelo resni. Vsekakor so se prepoznali nejasni pozitivni učinki. Uporabniki prevoza ugotavljajo, da konference delujejo v korist najmanj učinkovitih članov in zahtevajo njihovo ukinitev. Konference ne izpolnjujejo več drugega pogoja člena 81(3) Pogodbe.

(6)

Tretji pogoj za izjemo po členu 81(3) Pogodbe je, da dogovori o omejitvah ne smejo naložiti zadevnim podjetjem omejitev, ki niso nujno potrebne pri doseganju njegovih ciljev. Konzorciji so usklajeni sporazumi med linijami linijskega pomorskega prometa, ki ne vključujejo določanja cen, in so zato manj omejeni od konferenc. Uporabniki prevoza zahtevajo, da se jim zagotovijo primerne, zanesljive in učinkovite redne storitve pomorskega prometa. Poleg tega se je uporaba sporazumov za posamezne storitve v zadnjih letih znatno povečala. Takšni sporazumi za posamezne storitve praviloma ne omejujejo konkurence in izvoznikom nudijo koristi, ker omogočajo prilagoditev posebnih storitev. Ker je cena določena vnaprej in v predvidenem obdobju (običajno do enega leta) ne niha, lahko pogodbe za storitve prispevajo k stabilnosti cen. Ni bilo torej ugotovljeno, da je omejevanje konkurence, ki ga dovoljuje Uredba (EGS) št. 4056/86 (določanje cen in urejanje zmogljivosti), nujno potrebno, da se uporabnikom prevoza zagotovijo zanesljive storitve v pomorskem prometu, saj se to lahko doseže z manj omejenimi sredstvi. Tretji pogoj člena 81(3) Pogodbe zato ni izpolnjen.

(7)

Končno, četrti pogoj po členu 81(3) Pogodbe zahteva, da bi morala konferenca ostati predmet učinkovitih omejitev konkurence. Konference so v trenutnih tržnih okoliščinah prisotne na skoraj vseh največjih plovnih poteh in tekmujejo s prevozniki, ki so združeni v konzorcijih, ter z neodvisnimi linijami. Medtem ko je cenovna konkurenca tovornin preko oceana posledica slabitve sistema konferenc, skoraj ni mogoča kakršna koli cenovna konkurenca v zvezi z dodatnimi stroški in doplačili. Dodatne stroške in doplačila določi konferenca, pogosto pa jih v enaki višini povišajo tudi prevozniki, ki niso del konference. Poleg tega prevozniki sodelujejo v konferencah in konzorcijih na istem trgu, si izmenjujejo poslovno občutljive informacije in kopičijo ugodnosti konference (določanje cen in urejanje zmogljivosti) in skupinskih izjem konzorcijev (operativno sodelovanje za zmogljivost skupnih storitev). Ker se je število povezav med prevozniki na istem trgu povečalo, je določanje, v kolikšni meri so konference predmet učinkovite notranje in zunanje konkurence zelo zapleteno in se lahko izvede le za vsak posamezni primer.

(8)

Ker linijske konference v pomorskem prometu ne izpolnjujejo več štirih kumulativnih pogojev za izjemo iz člena 81(3) Pogodbe, se mora odpraviti skupinska izjema v zvezi s takšnimi konferencami.

(9)

Odvečna sta tudi izključitev iz prepovedi člena 81(1) Pogodbe zgolj tehničnih sporazumov in postopek za obravnavanje kolizije zakonov, do katere bi lahko prišlo. Te določbe bi se morale zato izbrisati.

(10)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 4056/86 v celoti razveljaviti.

(11)

Linijske konference dopuščajo pristojni organi večih držav. Zakonodaja o konkurenci se kot tudi v drugih sektorjih tudi v tem ne uporablja enako po vsem svetu. Ob upoštevanju globalne narave industrije linijskega pomorskega prometa bi morala Komisija sprejeti vse ustrezne pobude za pospešitev odstranitve izjeme določanja cen za linijske konference, ki obstajajo drugje, medtem ko bo ohranila izjeme za operativno sodelovanje med linijami pomorskega prometa, združenimi v konzorcijih in združenjih, v skladu s priporočili Sekretariata OECD leta 2002.

(12)

Kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi so bile izključene iz pravil o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe, prvotno določenih v Uredbi (EGS) št. 4056/86 in naknadno v Uredbi (ES) št. 1/2003. Trenutno so edini preostali sektorji, ki se morajo izključiti iz izvajanja pravil o konkurenci Skupnosti. Pomanjkanje učinkovitih izvršilnih pooblastil za te sektorje je anomalija z ureditvenega vidika.

(13)

Izključitev prevoznih storitev v prosti plovbi iz Uredbe (ES) št. 1/2003 je temeljila na dejstvu, da so cene teh storitev predmet prostega dogovarjanja za vsak posamezni primer skladno s pogoji ponudbe in povpraševanja. Takšni tržni pogoji so vsekakor prisotni v drugih sektorjih in te storitve vsebinske določbe členov 81 in 82 Pogodbe že uporabljajo. Da bi se ohranila trenutna izključitev teh storitev iz pravil o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe, se predlaga razlog, ki ni prepričljiv. Podobno, čeprav storitve kabotaže pogosto ne vplivajo na notranjo trgovino Skupnosti, to ne pomeni, da morajo biti že od začetka izključene iz okvira Uredbe (ES) št. 1/2003.

(14)

Ker so mehanizmi, vsebovani v Uredbi (ES) št. 1/2003, primerni za uporabo pravil konkurence v vseh sektorjih, bi se moral okvir te uredbe spremeniti, tako da vključuje kabotažo in prevozne storitve v prosti plovbi.

(15)

Uredbo (ES) št. 1/2003 je treba zato ustrezno spremeniti.

(16)

Ker lahko države članice potrebujejo prilagoditev svojih mednarodnih dogovorov ob upoštevanju ukinitve sistema konferenc, bi se morale določbe Uredbe (EGS) št. 4056/86 v zvezi s skupinsko izjemo za linijske konference v prehodnem obdobju še nadalje uporabljati za konference, ki izpolnjujejo zahteve Uredbe (EGS) št. 4056/86 na datum začetka veljavnosti te uredbe –