4.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/37

---

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2006/7/ES

z dne 15. februarja 2006

o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (4), glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 8. decembra 2005,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi sporočila Komisije o trajnostnem razvoju je Evropski svet opredelil cilje kot splošno usmeritev za prihodnji razvoj na prednostnih področjih, kot so naravni viri in zdravje ljudi.

(2)	Voda je omejen naravni vir, kakovost katerega je treba varovati, braniti, upravljati in obravnavati. Zlasti površinske vode so obnovljivi viri z omejeno zmožnostjo regeneracije zaradi škodljivih učinkov dejavnosti ljudi.

(3)	Okoljska politika Skupnosti si mora zadati za cilj visoko raven varstva in prispevati k doseganju ciljev ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja ter varovanja zdravja ljudi.

(4)

Komisija je decembra 2000 sprejela sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu o razvoju nove politike kopalnih voda ter začela obsežno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi in vpletenimi stranmi. Glavni izid tega posvetovanja je bila splošna podpora razvoju nove direktive, zasnovane na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov in ob namenjanju posebne pozornosti širši udeležbi javnosti.

(5)	Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1600/2002/ES z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (5) vsebuje obvezo zagotovitve visoke ravni zaščite kopalnih voda, vključno z revizijo Direktive Sveta 76/160/EGS z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (6).

(6)

V skladu s Pogodbo Skupnost pri pripravi politike o okolju med drugim upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične podatke. Ta direktiva se mora pri uporabi najbolj zanesljivih kazalnih parametrov za napovedovanje mikrobiološkega tveganja za zdravje in pri doseganju višje ravni zaščite opreti na znanstvene dokaze. Nujno je treba opraviti nadaljnje epidemiološke študije tveganja za zdravje, povezanega s kopanjem, zlasti v sladkih vodah.

(7)

Da bi povečali učinkovitost in preudarno uporabo virov, je treba to direktivo natančno uskladiti z drugo zakonodajo Skupnosti o vodi, kot sta direktivi Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (7) in 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (8) ter Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (9).

(8)

Zainteresiranim stranem je treba zagotoviti ustrezne informacije o načrtovanih ukrepih in napredku pri izvajanju. Javnost mora biti ustrezno in pravočasno obveščena o rezultatih monitoringa kakovosti kopalnih voda in ukrepih za obvladovanje tveganj, da bi s tem preprečila nevarnosti za zdravje, zlasti glede napovedljivih kratkoročnih onesnaženj ali neobičajnih razmer. Treba je uporabiti novo tehnologijo, ki omogoča učinkovito in primerljivo obveščanje javnosti o kopalnih vodah po vsej Skupnosti.

(9)	Za namene monitoringa se uporabljajo usklajene metode in prakse analize. Da bi dosegli realno razvrstitev kopalnih voda, sta potrebna opazovanje in vrednotenje kakovosti skozi daljše obdobje.

(10)

Izpolnjevanje se zagotavlja z ustreznimi ukrepi upravljanja in zagotavljanjem kakovosti in ne zgolj z merjenjem in izračunavanjem. S sistemom profilov kopalnih voda se bolje razumejo tveganja, ki so podlaga za ukrepe upravljanja. Vzporedno je treba nameniti posebno pozornost spoštovanju standardov kakovosti in skladnemu prehodu od uporabe Direktive 76/160/EGS.

(11)

Skupnost je 17. februarja 2005 ratificirala Konvencijo ZNEKE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Konvencija iz Århusa). Zato je primerno, da se v to direktivo vključijo določbe o dostopu javnosti do informacij in se zagotovi sodelovanje javnosti pri njenem izvajanju ter tako nadomesti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4/ES z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (10) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/35/ES z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (11).

(12)

Ker ciljev te direktive, namreč da bi države članice na podlagi skupnih standardov dosegle dobro kakovost kopalnih voda in visoko raven zaščite po vsej Skupnosti, ni možno zadovoljivo doseči na ravni držav članic in je te cilje možno bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(13)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12).

(14)

Stalen pomen politike Skupnosti o kopalnih vodah je očiten vsako kopalno sezono, saj varuje javnost pred naključnim in kroničnim onesnaževanjem, do katerega pride na kopalnih območjih Skupnosti ali v njihovi bližini. Splošna kakovost kopalnih voda se je precej izboljšala od začetka veljavnosti Direktive 76/160/EGS. Vendar pa omenjena direktiva kaže stanje znanja in izkušenj iz začetka sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Načini rabe kopalnih voda so se od tedaj spremenili, prav tako se je spremenila tudi raven strokovnega in tehničnega znanja. Zato je omenjeno direktivo treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

1.   Ta direktiva določa ukrepe za:

(a)	monitoring in razvrstitev kopalnih voda po kakovosti;

(b)	upravljanje kakovosti kopalnih voda; in

(c)	obveščanje javnosti o kakovosti kopalnih voda.

2.   Namen te direktive je ohranjati, varovati in izboljšati kakovost okolja ter zaščititi zdravje ljudi z dopolnitvijo Direktive 2000/60/ES.

3.   Ta direktiva se uporablja za vsak sestavni del površinskih voda, za katerega pristojni organ pričakuje, da se bo v njem kopalo veliko število ljudi, in za katerega ni trajno prepovedal oziroma trajno odsvetoval kopanja (v nadaljevanju „kopalne vode“). Ne uporablja se za:

(a)	plavalne in termalne bazene;

(b)	omejene vode, ki se jih čisti ali uporablja v terapevtske namene;

(c)	umetno ustvarjene omejene vode, ločene od površinskih voda in podzemne vode.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve.

1.	Izrazi „površinska voda“, „podzemna voda“, „celinska voda“, „somornice“, „obalno morje“ in „povodje“ imajo enak pomen kot v Direktivi 2000/60/ES.

2.	„Pristojni organ“ pomeni organ ali organe, ki ga/jih je država članica imenovala za zagotavljanje skladnosti z zahtevami te direktive, ali kateri koli drug organ ali telo, na katerega je bila prenesena ta naloga.

3.	„Trajen“ pomeni, v zvezi s prepovedjo ali odsvetovanjem kopanja, takšen, ki traja vsaj eno celo kopalno sezono.

4.	„Veliko število“ pomeni število v zvezi s kopalci, za katerega pristojni organ meni, da je veliko, zlasti ob upoštevanju preteklih trendov ali kakršne koli zagotovljene infrastrukture oziroma zmogljivosti ali drugih sprejetih ukrepov za spodbujanje kopanja.

5.	„Onesnaženje“ pomeni navzočnost mikrobiološkega onesnaženja ali drugih organizmov ali odpadkov, ki vplivajo na kakovost kopalne vode in pomenijo tveganje za zdravje kopalcev iz členov 8 in 9 ter stolpca A Priloge I.

6.	„Kopalna sezona“ pomeni obdobje, v katerem je mogoče pričakovati veliko število kopalcev.

7.

„Ukrepi upravljanja“ pomenijo naslednje ukrepe, sprejete za kopalne vode: (a) vzpostavitev in vzdrževanje profila kopalnih voda; (b) določitev koledarja monitoringa; (c) monitoring kopalnih voda; (d) vrednotenje kakovosti kopalnih voda; (e) razvrstitev kopalnih voda; (f) ugotavljanje in ocenjevanje vzrokov onesnaženja, ki bi lahko vplivalo na kopalne vode in škodilo zdravju kopalcev; (g) obveščanje javnosti; (h) preprečevanje izpostavljenosti kopalcev onesnaženju; (i) zmanjševanje nevarnosti onesnaženja.

8.

„Kratkotrajno onesnaženje“ pomeni mikrobiološko onesnaženje iz stolpca A Priloge I, pri katerem je mogoče jasno opredeliti vzroke, za katerega se običajno pričakuje, da na kakovost kopalnih voda ne bo vplivalo dlje kot približno 72 ur po začetnem poslabšanju kakovosti kopalnih voda, ter za katerega je pristojni organ določil postopke za napovedovanje in obravnavanje, kakor izhaja iz Priloge II.

9.	„Neobičajne razmere“ pomenijo dogodek ali kombinacijo dogodkov, ki vplivajo na kakovost kopalnih voda na določeni lokaciji in za katere se ne pričakuje, da bi se pojavili v povprečju več kot enkrat vsaka štiri leta.

10.	„Skupek podatkov o kakovosti kopalnih voda“ pomeni podatke, pridobljene v skladu s členom 3.

11.	„Vrednotenje kakovosti kopalnih voda“ pomeni postopek vrednotenja kakovosti kopalnih voda z uporabo metode vrednotenja, opredeljene v Prilogi II.

12.	„Razraščanje cianobakterij“ pomeni kopičenje cianobakterij v obliki cvetenja, prevleke ali pene.

13.	Izraz „zadevna javnost“ ima enak pomen kot v Direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (13).

POGLAVJE II

KAKOVOST IN UPRAVLJANJE KOPALNIH VODA

Člen 3

Monitoring

1.   Države članice letno identificirajo vse kopalne vode in določijo dolžino kopalne sezone. To prvič storijo pred začetkom prve kopalne sezone po 24. marcu 2008.

2.   Države članice zagotovijo, da monitoring parametrov, določenih v stolpcu A Priloge I, poteka v skladu s Prilogo IV.

3.   Merilno mesto monitoringa je lokacija znotraj kopalne vode, kjer se:

(a)	pričakuje največ kopalcev; ali

(b)	pričakuje največja nevarnost onesnaženja glede na profil kopalne vode.

4.   Koledar monitoringa vsake kopalne vode se določi pred začetkom vsake kopalne sezone, prvič pa pred začetkom tretje polne kopalne sezone po začetku veljavnosti te direktive. Monitoring se opravi najpozneje štiri dni po datumu, določenem v koledarju monitoringa.

5.   Države članice lahko uvedejo monitoring parametrov, določenih v stolpcu A Priloge I, med prvo polno kopalno sezono po začetku veljavnosti te direktive. V tem primeru poteka monitoring tako pogosto, kot je določeno v Prilogi IV. Rezultati takšnega monitoringa se lahko uporabijo za oblikovanje skupkov podatkov o kakovosti kopalnih voda iz člena 4. Takoj ko države članice uvedejo monitoring v skladu s to direktivo, lahko prenehajo izvajati monitoring parametrov, določenih v Prilogi k Direktivi 76/160/EGS.

6.   Vzorce, odvzete med kratkotrajnimi onesnaženji, se lahko prezre. Nadomesti se jih z vzorci, odvzetimi v skladu s Prilogo IV.

7.   Med neobičajnimi razmerami se koledar monitoringa iz odstavka 4 lahko začasno opusti. Spet se ga začne uporabljati čim prej po koncu neobičajnih razmer. Novi vzorci se odvzamejo čim prej po koncu neobičajnih razmer, da se tako nadomestijo manjkajoči vzorci.

8.   Države članice poročajo Komisiji o kakršnih koli začasnih opustitvah koledarja monitoringa, z navedbo razlogov za začasno opustitev. Takšna poročila predložijo najpozneje ob naslednjem letnem poročilu, predvidenem v členu 13.

9.   Države članice zagotovijo, da se kakovost kopalnih voda analizira v skladu z referenčnimi metodami, določenimi v Prilogi I, in pravili, določenimi v Prilogi V. Vendar pa države članice lahko dovolijo uporabo drugih metod ali pravil, če lahko dokažejo, da so dobljeni rezultati enakovredni rezultatom, pridobljenim z uporabo metod iz Priloge I in pravil iz Priloge V. Države članice, ki dovolijo uporabo takšnih enakovrednih metod ali pravil, predložijo Komisiji vse ustrezne informacije o uporabljenih metodah ali pravilih in njihovi enakovrednosti.

Člen 4

Vrednotenje kakovosti kopalnih voda

1.   Države članice zagotovijo, da se z monitoringom parametrov, določenih v stolpcu A Priloge I, vzpostavijo skupki podatkov o kakovosti kopalnih voda.

2.   Vrednotenja kakovosti kopalnih voda se opravijo:

(a)	za vsako kopalno vodo;

(b)	ob koncu vsake kopalne sezone;

(c)	na podlagi skupka podatkov o kakovosti kopalnih voda za posamezno kopalno sezono in tri predhodne kopalne sezone;

(d)	v skladu s postopkom, določenim v Prilogi II.

Država članica se lahko odloči, da opravi vrednotenja kakovosti kopalnih voda zgolj na podlagi skupka podatkov o kakovosti kopalnih voda za predhodne tri kopalne sezone. V tem primeru o tem predhodno obvesti Komisijo. Prav tako obvesti Komisijo, če se naknadno odloči vrniti k vrednotenju na podlagi štirih kopalnih sezon. Država članica ne spremeni veljavnega ocenjevalnega obdobja več kot enkrat vsakih pet let.

3.   Skupki podatkov o kopalnih vodah, ki se uporabljajo za vrednotenje kakovosti kopalnih voda, vedno zajemajo vsaj 16 vzorcev ali 12 vzorcev, če gre za posebne okoliščine iz odstavka 2 Priloge IV.

4.   Vendar pa:

—	če je izpolnjena zahteva odstavka 3, ali

—	če v primeru kopalnih voda, za katere kopalna sezona ni daljša od osmih tednov, skupek podatkov o kopalnih vodah, ki se uporabi za vrednotenje, zajema vsaj 8 vzorcev,

se lahko vrednotenje kakovosti kopalnih voda opravi na podlagi skupka podatkov o kakovosti kopalnih voda za manj kot štiri kopalne sezone, če:

(a)	je kopalna voda na novo določena;

(b)	je prišlo do kakršnih koli sprememb, ki bodo verjetno vplivale na razvrstitev kopalne vode v skladu s členom 5; v tem primeru se opravi vrednotenje na podlagi skupka podatkov o kakovosti kopalnih voda, ki vsebuje samo rezultate za vzorce, zbrane od pojava sprememb; ali

(c)	je bila kopalna voda že vrednotena v skladu z Direktivo 76/160/EGS; v tem primeru se uporabijo enakovredni podatki, zbrani v skladu z omenjeno direktivo, ter se parametra 2 in 3 Priloge k Direktivi 76/160/EGS štejeta za enakovredna parametroma 2 in 1 stolpca A Priloge I k tej direktivi.

5.   Države članice lahko obstoječe kopalne vode nadalje razdelijo ali združijo v skupine za namen vrednotenja kakovosti kopalnih voda. Kopalne vode lahko združijo v isto skupino le, če:

(a)	so si te kopalne vode sosedne;

(b)	so bile te kopalne vode podobno ovrednotene za predhodna štiri leta v skladu z odstavki 2, 3 in 4(c); in

(c)	imajo te kopalne vode profile, ki vsi opredeljujejo skupne dejavnike tveganja ali odsotnost dejavnikov tveganja.

Člen 5

Razvrstitev in stanje kakovosti kopalnih voda

1.   Na podlagi vrednotenja kakovosti kopalnih voda, opravljenega v skladu s členom 4, države članice v skladu z merili, določenimi v Prilogi II, razvrstijo kopalne vode kot:

(a)

„slabe“;

(b)	„zadostne“;

(c)	„dobre“; ali

(d)	„odlične“.

2.   Prva razvrstitev v skladu z zahtevami te direktive se opravi do konca kopalne sezone 2015.

3.   Države članice zagotovijo, da je do konca kopalne sezone 2015 kakovost vseh kopalnih voda vsaj „zadostna“. Države članice sprejmejo realne in sorazmerne ukrepe, s katerimi bi se po njihovem mnenju povečalo število kopalnih voda, razvrščenih kot „odlične“ ali „dobre“.

4.   Kopalne vode je mogoče ne glede na splošno zahtevo odstavka 3 začasno razvrstiti kot „slabe“, pa kljub temu ostanejo skladne s to direktivo. V takšnih primerih države članice zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Za vsako kopalno vodo, ki je bila razvrščena kot „slaba“, se sprejmejo naslednji ukrepi, ki začnejo veljati z naslednjo kopalno sezono, ki sledi razvrstitvi: (i) ustrezni ukrepi upravljanja, vključno s prepovedjo ali odsvetovanjem kopanja, da bi preprečili izpostavljenost kopalcev onesnaženju; (ii) ugotovitev vzrokov in razlogov, zaradi katerih se ni dosegla „zadostna“ kakovost; (iii) ustrezni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo vzrokov onesnaženja; in (iv) v skladu s členom 12 opozorilo javnosti z jasnim in preprostim znakom za nevarnost ter obveščanje javnosti o vzrokih onesnaženja in ukrepih, sprejetih na podlagi profila kopalne vode.

(b)	Če se kopalna voda pet zaporednih let razvrsti kot „slaba“, se kopanje trajno prepove ali trajno odsvetuje. Vendar pa lahko država članica kopanje trajno prepove ali trajno odsvetuje pred koncem petletnega obdobja, če meni, da bi bilo nemogoče ali nesorazmerno drago doseči „zadostno“ kakovost.

Člen 6

Profil kopalne vode

1.   Države članice zagotovijo, da se profili kopalnih voda določijo v skladu s Prilogo III. Vsak profil kopalne vode lahko zajema eno samo kopalno vodo ali več kot eno sosednjo kopalno vodo. Profili kopalnih voda se prvič vzpostavijo najpozneje do 24. marca 2011.

2.   Profili kopalnih voda se pregledujejo in posodabljajo, kot je predvideno v Prilogi III.

3.   Pri vzpostavljanju, pregledovanju in posodabljanju profilov kopalnih voda se ustrezno uporabljajo podatki, pridobljeni z monitoringom in vrednotenji, opravljenimi v skladu z Direktivo 2000/60/ES, ki so pomembni za to direktivo.

Člen 7

Ukrepi upravljanja v izjemnih okoliščinah

Države članice v nepričakovanih razmerah, ki so ali bi upravičeno lahko škodljivo vplivale na kakovost kopalnih voda ali zdravje kopalcev, zagotovijo sprejetje pravočasnih in ustreznih ukrepov upravljanja. Takšni ukrepi vključujejo obveščanje javnosti in po potrebi začasno prepoved kopanja.

Člen 8

Nevarnost cianobakterij

1.   Kadar profil kopalne vode pokaže možnost razraščanja cianobakterij, se opravi ustrezen monitoring, da bi se omogočila pravočasna ugotovitev tveganja za zdravje.

2.   Kadar se cianobakterije razrastejo in se ugotovi ali domneva tveganje za zdravje, se nemudoma sprejmejo ustrezni ukrepi upravljanja za preprečitev izpostavljenosti, vključno z obveščanjem javnosti.

Člen 9

Drugi parametri

1.   Kadar profil kopalne vode kaže nagnjenje k razraščanju makroalg in/ali morskega fitoplanktona, se opravijo raziskave za določitev njihove sprejemljivosti in tveganja za zdravje ter sprejmejo ustrezni ukrepi upravljanja, vključno z obveščanjem javnosti.

1.   Kopalne vode se vizualno pregleda zaradi odkrivanja onesnaženja z odpadki, kot so ostanki katrana, steklo, plastika, guma ali drugi odpadki. Kadar se ugotovi onesnaženje, se sprejmejo ustrezni ukrepi upravljanja, vključno z obveščanjem javnosti, če je potrebno.

Člen 10

Sodelovanje na čezmejnih vodah

Kadar razmere na povodju čezmejno vplivajo na kakovost kopalnih voda, vpletene države članice ustrezno sodelujejo pri izvajanju te direktive, vključno z ustrezno izmenjavo informacij in skupnim ukrepanjem za nadzor teh vplivov.

POGLAVJE III

IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 11

Sodelovanje javnosti

Države članice spodbujajo sodelovanje javnosti pri izvajanju te direktive in dajo javnosti možnosti:

—	da se seznani s procesom sodelovanja javnosti, in

—	za oblikovanje predlogov, pripomb ali pritožb.

To še zlasti velja za določitev, pregled in posodobitev seznamov kopalnih voda v skladu s členom 3(1). Pristojni organi ustrezno upoštevajo vsako pridobljeno informacijo.

Člen 12

Obveščanje javnosti

1.   Države članice zagotovijo aktivno razširjanje in pravočasno razpoložljivost naslednjih informacij, ki so med kopalno sezono na voljo na lahko dostopnem mestu v bližini vsake kopalne vode:

(a)	trenutna razvrstitev kopalne vode in vsakršna prepoved ali odsvetovanje kopanja iz tega člena na podlagi jasnega in enostavnega znaka ali simbola;

(b)	splošen opis kopalne vode v poljudnem jeziku na podlagi profila kopalne vode, določenega v skladu s Prilogo III;

(c)

v primeru kopalnih voda, izpostavljenih kratkotrajnemu onesnaženju: — uradno obvestilo, da je kopalna voda izpostavljena kratkotrajnemu onesnaženju, — navedba števila dni, v katerih je bilo v zadnji kopalni sezoni zaradi takšnega onesnaženja kopanje prepovedano ali odsvetovano, in — opozorilo, kadar koli takšno onesnaženje obstaja ali je napovedano;

(d)	informacije o naravi in pričakovanem trajanju neobičajnih razmer med takšnimi dogodki;

(e)	obvestilo, ki seznanja javnost in navaja razloge, kadar koli je kopanje prepovedano ali se odsvetuje;

(f)	kadar koli je kopanje trajno prepovedano ali se trajno odsvetuje, obvestilo z obrazložitvijo, da zadevno območje ni več kopalna voda; in

(g)	navedba virov popolnejših informacij v skladu z odstavkom 2.

2.   Države članice uporabijo ustrezne medije in tehnologije, vključno z internetom, za aktivno in takojšnje širjenje informacij o kopalnih vodah iz odstavka 1 in tudi naslednjih informacij, po potrebi v več jezikih:

(a)	seznam kopalnih voda;

(b)	razvrstitev vsake kopalne vode v zadnjih treh letih in njen profil, vključno z rezultati monitoringa, opravljenega v skladu s to direktivo od zadnje razvrstitve;

(c)	v primeru kopalnih voda, razvrščenih kot „slabe“, informacije o vzrokih onesnaženja in sprejetih ukrepih iz člena 5(4) za preprečevanje izpostavljenosti kopalcev onesnaženju in obravnavanje vzrokov onesnaženja; in

(d)

v primeru kopalnih voda, izpostavljenih kratkotrajnemu onesnaženju, splošne informacije o: — pogojih, ki lahko pripeljejo do kratkotrajnega onesnaženja, — verjetnosti takšnega onesnaženja in njegovem trajanju, — vzrokih onesnaženja in sprejetih ukrepih za preprečitev izpostavljenosti kopalcev onesnaženju in obravnavanje vzrokov onesnaženja.

Seznam iz točke (a) je na voljo vsako leto pred začetkom kopalne sezone. Rezultati monitoringa iz točke (b) so na voljo na svetovnem spletu takoj po zaključku analize.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 je treba razširiti takoj, ko so na voljo, in z učinkom od začetka pete kopalne sezone po 24. marcu 2008.

4.   Povsod, kjer je možno, države članice in Komisija javnost obveščajo z uporabo georeferenčne tehnologije, informacije pa predstavljajo jasno in razumljivo, zlasti z uporabo znakov in simbolov.

Člen 13

Poročila

1.   Države članice pošljejo Komisiji rezultate monitoringa in vrednotenja kakovosti kopalnih voda za vsako kopalno vodo, prav tako tudi opis pomembnejših sprejetih ukrepov upravljanja. Države članice vsako leto najpozneje do 31. decembra predložijo te informacije za predhodno kopalno sezono. Zagotavljati jih začnejo po prvem vrednotenju kakovosti kopalnih voda v skladu s členom 4.

2.   Države članice vsako leto pred začetkom kopalne sezone uradno obvestijo Komisijo o vseh vodah, določenih kot kopalne vode, vključno z razlogom za kakršno koli spremembo v primerjavi s prejšnjim letom. To prvič storijo pred začetkom prve kopalne sezone po 24. marcu 2008.

3.   Ko se začne izvajati monitoring kopalnih voda v skladu s to direktivo, se letno poročanje Komisiji v skladu z odstavkom 1 nadaljuje na podlagi Direktive 76/160/EGS, dokler ni mogoče prvo vrednotenje po tej direktivi. V tem obdobju se parameter 1 Priloge k Direktivi 76/160/EGS ne upošteva v letnem poročilu, parametra 2 in 3 Priloge k Direktivi 76/160/EGS pa sta enakovredna parametroma 2 in 1 stolpca A Priloge I k tej direktivi.

4.   Komisija objavi letno zbirno poročilo o kakovosti kopalnih voda v Skupnosti, vključno z razvrstitvami kopalnih voda, upoštevanju te direktive in pomembnejših sprejetih ukrepov upravljanja. Komisija objavi to poročilo vsako leto do 30. aprila, vključno z objavo na svetovnem spletu. Komisija uporablja pri oblikovanju poročila, kjer je možno, v največji možni meri zbirko podatkov, vrednotenja in sisteme prikaza iz povezane zakonodaje Skupnosti, zlasti Direktive 2000/60/ES.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Poročilo in pregled

1.   Komisija do leta 2008 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu se posebna pozornost nameni:

(a)	rezultatom ustrezne evropske epidemiološke študije, ki jo pripravi Komisija v sodelovanju z državami članicami;

(b)	drugim znanstvenim, analiznim in epidemiološkim razvojnim dosežkom, pomembnim za parametre kakovosti kopalne vode, vključno v zvezi z virusi; in

(c)	priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije.

2.   Države članice lahko do konca leta 2014 Komisiji predložijo pisne pripombe na omenjeno poročilo, vključno glede potrebe po nadaljnjih raziskavah in vrednotenju, kar je lahko potrebno v podporo Komisiji pri pregledu te direktive v skladu z odstavkom 3.

3.   Komisija glede na omenjeno poročilo, pisne pripombe držav članic in razširjen vpliv vrednotenja ter ob upoštevanju izkušenj pri izvajanju te direktive najpozneje do 2020 pregleda to direktivo s posebnim poudarkom na parametrih kakovosti kopalnih voda, vključno z možnostjo postopne ukinitve razvrstitve „zadostna“ oziroma s spremembo veljavnih standardov, in po potrebi predloži ustrezne zakonodajne predloge v skladu s členom 251 Pogodbe.

Člen 15

Tehnične prilagoditve in izvedbeni ukrepi

1.   V skladu s postopkom iz člena 16(2) se sprejmejo odločitve o:

(a)	določitvi standarda EN/ISO o enakovrednosti mikrobioloških metod iz člena 3(9);

(b)	določitvi podrobnih pravil za izvajanje členov 8(1), 12(1)(a) in 12(4);

(c)	prilagoditvi metod analize za parametre, določene v Prilogi I, glede na znanstveni in tehnični napredek;

(d)	prilagoditvi Priloge V glede na znanstveni in tehnični napredek;

(e)	smernicah za skupno metodo ocenjevanja posamičnih vzorcev.

2.   Komisija predstavi osnutek ukrepov, ki bodo sprejeti v skladu z odstavkom 1(b) glede na člen 12(1)(a) do 24. marca 2010. Predhodno se mora posvetovati s predstavniki držav članic, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, zadevnimi turističnimi organizacijami in organizacijami za varstvo potrošnikov ter drugimi zainteresiranimi stranmi. Po sprejetju zadevnih pravil jih Komisija objavi na svetovnem spletu.

Člen 16

Postopek z odborom

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 17

Razveljavitev

1.   Direktiva 76/160/EGS se razveljavi z učinkom od 31. decembra 2014. Ob upoštevanju odstavka 2 ta razveljavitev ne vpliva na obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo in za začetek uporabe, kakor izhaja iz razveljavljene Direktive.

2.   Ta direktiva, ki nadomesti Direktivo 76/160/EGS, se bo začela uporabljati takoj, ko država članica sprejme vse potrebne pravne in druge ukrepe za njeno upoštevanje.

3.   Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo.

Člen 18

Izvajanje

1.   Države članice najkasneje do 24. marca 2008 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo za izvajanje te direktive.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 20

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 45 E, 25.2.2003, str. 127.

(2)  UL C 220, 16.9.2003, str. 39.

(3)  UL C 244, 10.10.2003, str. 31.

(4)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2003 (UL C 82 E, 1.4.2004, str. 115). Skupno stališče Sveta z dne 20. decembra 2004 (UL C 111 E, 11.5.2005, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. decembra 2005.

(5)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(6)  UL L 31, 5.2.1976, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(7)  UL L 135, 30.5.1991, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(9)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(10)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(11)  UL L 156, 25.6.2003, str. 17.

(12)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(13)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/35/ES (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

---

---

---

---

---

---