31.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/1

(1)

Nediskriminacija je temeljno načelo Evropske unije. To načelo je treba upoštevati v vseh politikah Evropske unije.

(2)

Na podlagi člena 13 Pogodbe je Svet sprejel Direktivo 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (4), med drugim na področju zaposlovanja, poklicnega usposabljanja, izobraževanja, blaga in storitev ter socialne zaščite, Direktivo 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (5), ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti, ter Direktivo 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (6).

(3)

V skladu s členom 2 Pogodbe je spodbujanje enakosti med spoloma ena od poglavitnih nalog Skupnosti. S členom 3(2) Pogodbe se Skupnost prav tako zavezuje k odpravljanju neenakosti in spodbujanju enakosti moških in žensk v vseh njenih dejavnostih.

(4)

S členom 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije je določena prepoved diskriminacije na kakršni koli podlagi, v njenem členu 23 pa se zahteva, da se enakost moških in žensk zagotovi na vseh področjih.

(5)

Evropska zakonodaja s področja enakega obravnavanja in nediskriminacije zadeva vse osebe v Evropski uniji.

(6)

Socialna agenda 2005–2010, ki dopolnjuje in podpira Lizbonsko strategijo, ima ključno vlogo pri uveljavljanju socialnih razsežnosti gospodarske rasti. Ena od prednostnih nalog socialne agende 2005–2010 je uveljavitev enakih možnosti za vse kot sredstva za doseganje bolj socialno vključene družbe.

(7)

Leta 2007 bo deseta obletnica evropskega leta boja proti rasizmu, ki je omogočil precejšen napredek pri odpravljanju rasne diskriminacije.

(8)

Evropska zakonodaja je po vsej Evropski uniji znatno povečala stopnjo zajamčene enakosti in zaščite pred neenakostjo in diskriminacijo ter je bila katalizator pri oblikovanju skladnejšega, na pravicah temelječega pristopa k enakosti in nediskriminaciji. Kljub vsemu pa se prebivalci Evropske unije v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo z diskriminacijo in neenakim obravnavanjem.

(9)

Evropsko leto enakih možnosti za vse (v nadaljevanju „evropsko leto“) bi moralo poskrbeti za dinamiko, ki bi podpirala prizadevanja držav članic za izvajanje zakonodaje Skupnosti na področju enakosti in nediskriminacije.

(10)

Pri dejavnostih, povezanih z raso ali narodnostjo, vero ali prepričanjem, starostjo, invalidnostjo ali spolno usmeritvijo, je dosledno upoštevanje razlik med spoloma bistvenega pomena.

(11)

Posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija prek zelene knjige z naslovom „Enakost in nediskriminacija v razširjeni Evropski uniji“, ki je bila predstavljena 28. maja 2004, kaže na to, da velika večina vprašanih oseb meni, da mora Unija okrepiti svoja prizadevanja v boju proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(12)

V svoji resoluciji z dne 28. aprila 2005 o položaju Romov v Evropski uniji (7) Evropski parlament opozarja na razširjenost rasnega sovraštva do Romov ter njegove diskriminatorne učinke na možnosti zaposlovanja, izobraževanja in socialnih storitev za najbolj prikrajšano etnično manjšino v Evropski uniji.

(13)

Za uspešnost zakonodajnega okvira Skupnosti na področju nediskriminacije sta ključnega pomena obseg množične javne podpore in resnična politična volja za spremembe. Pri tem igrajo poglavitno vlogo socialni partnerji, lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije. Evropsko leto bi moralo biti katalizator večje ozaveščenosti in zagona. Pomagati bi moralo osredotočiti politično pozornost v vseh državah članicah in mobilizirati vse zainteresirane posameznike in skupine ter tako uresničevati novo okvirno strategijo Evropske unije na področju nediskriminacije in enakih možnosti, in to tudi po letu 2007.

(14)

Evropsko leto se bo ukvarjalo tudi z reševanjem težav hkratne raznovrstne diskriminacije, to je diskriminacije iz dveh ali več razlogov, navedenih v členu 13 Pogodbe. Prav tako pa bo tudi namenjeno spodbujanju uravnoteženega obravnavanja vseh razlogov, navedenih v omenjenem členu.

(15)

Zaradi neenakomernega napredka na področju enakosti in nediskriminacije po državah članicah je ukrepanje nujno na evropski in nacionalni ravni; v skladu z načelom subsidiarnosti je treba glavni del dejavnosti evropskega leta decentralizirati na nacionalni ravni.

(16)

Sodelovanje v evropskem letu bi moralo biti odprto za države članice, države pristopnice in države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, države EFTA/EGP v skladu s pogoji iz Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (EGP), za države zahodnega Balkana v skladu s pogoji, določenimi na podlagi njihovih posameznih sporazumov, ter za države, ki so zajete z evropsko sosedsko politiko v skladu z določili strateškega dokumenta iz maja 2004 in akcijskimi načrti držav.

(17)

Potrebna je usklajenost in dopolnjevanje z drugimi ukrepi Skupnosti, zlasti na področju boja proti diskriminaciji in socialni izključenosti ter uveljavljanja temeljnih pravic, izobraževanja in usposabljanja, kulture in medkulturnega dialoga, mladine, državljanstva, priseljevanja in azilske politike ter enakosti med spoloma.

(18)

Ta sklep vzpostavlja finančni okvir za celotno obdobje programa, ki mora biti za proračunski organ za celotno letno proračunsko obdobje glavna izhodiščna točka v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (8).

(19)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(20)

Ker se cilji tega sklepa ne morejo v celoti uresničiti na ravni držav članic, saj so za to potrebni med drugim večstransko partnerstvo, nadnacionalna izmenjava informacij in širjenje dobrih praks po vsej Skupnosti, in jih je torej zaradi obsega ukrepanja laže uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev –

(a)

Pravice – ozaveščanje javnosti glede pravice do enakosti in nediskriminacije ter glede problema hkratne raznovrstne diskriminacije: evropsko leto bo poudarilo sporočilo, da imajo vsi ljudje pravico do enakega obravnavanja, in to ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Evropsko leto bo skupinam, ki so izpostavljene možni diskriminaciji, omogočilo, da se bolje seznanijo s svojimi pravicami in obstoječo evropsko zakonodajo zoper diskriminacijo.

(b)

Zastopanost – spodbujanje razprave o tem, kako v družbi povečati udeležbo diskriminiranih skupin in uravnoteženo sodelovanje moških in žensk: evropsko leto bo spodbudilo premislek in razpravo o potrebi po večji družbeni udeležbi teh skupin in njihovem vključevanju v dejavnosti za boj proti diskriminaciji na vseh področjih in vseh ravneh družbe.

(c)

Priznavanje – spodbujanje in praznovanje različnosti in enakosti: evropsko leto bo poudarilo pozitivni prispevek, ki ga lahko družbi kot celoti dajo ljudje ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, zlasti z izpostavljanjem prednosti različnosti.

(d)

Spoštovanje – uveljavljanje tesneje povezane družbe: evropsko leto bo povečalo ozaveščenost glede pomena odpravljanja stereotipov, predsodkov in nasilja, uveljavljanja dobrih odnosov med vsemi pripadniki družbe, še zlasti med mladimi, ter uveljavljanja in širjenja vrednot, ki so osnova boja proti diskriminaciji.

(a)

srečanja in prireditve;

(b)

informativne in promocijske ter izobraževalne kampanje;

(c)

ankete in študije na ravni Skupnosti ali držav članic.

(a)

države, s katerimi je Evropska unija podpisala pristopno pogodbo;

(b)

države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji, ki veljajo za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti in so navedeni v okvirnem sporazumu in sklepu pridružitvenih svetov;

(c)

države EFTA, ki so podpisnice sporazuma o EGP v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(d)

države zahodnega Balkana v skladu z ureditvijo, ki jo je po okvirnih sporazumih o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti treba vzpostaviti s temi državami;

(e)

partnerske države v okviru evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, ki veljajo za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti in so navedeni v strateškem dokumentu iz maja 2004 in akcijskih načrtih držav. Vsako finančno podporo Skupnosti dejavnostim v teh partnerskih državah v tem okviru ureja instrument evropske sosedske politike v skladu s prednostnimi nalogami in postopki, določenimi v splošnem sodelovanju s temi državami.