27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/15

(1)

Dejavnost Skupnosti na področju zračnega prometa bi morala biti prednostno usmerjena k zagotavljanju visoke ravni zaščite potnikov pred varnostnimi tveganji. Poleg tega bi bilo v celoti treba upoštevati tudi zahteve varstva potrošnikov na splošno.

(2)

Za čim večjo preglednost bi bilo treba potnike seznaniti s seznamom Skupnosti o letalskih prevoznikih, ki ne ustrezajo varnostnim zahtevam. Seznam Skupnosti bi moral temeljiti na skupnih merilih, oblikovanih na ravni Skupnosti.

(3)

Za letalske prevoznike, vključene v seznam Skupnosti, bi morala veljati prepoved opravljanja letov. Prepovedi opravljanja letov, vključene v seznam Skupnosti, bi se morale uporabljati na celotnem ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba.

(4)

Letalski prevozniki, ki nimajo prometnih pravic v eni državi članici ali več državah članicah, lahko kljub temu opravljajo lete v Skupnost in iz nje, če njihov zrakoplov z ali brez posadke zakupijo družbe, ki te pravice imajo. Treba bi bilo sprejeti določbo, na podlagi katere se prepoved opravljanja letov na seznamu Skupnosti uporablja tudi za takšne letalske prevoznike, saj bi ti sicer lahko opravljali lete v Skupnosti, ne da bi spoštovali ustrezne varnostne standarde.

(5)

Letalskemu prevozniku, za katerega velja prepoved opravljanja letov, lahko izvaja prometne pravice, če uporablja zrakoplov s posadko (wet lease) letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, pod pogojem, da se spoštujejo ustrezni varnostni standardi.

(6)

Postopek za posodabljanje seznama Skupnosti bi moral omogočiti hitro sprejemanje odločitev, da se zagotovijo ustrezne in najnovejše varnostne informacije letalskim potnikom ter da se zajamči, da so letalski prevozniki, ki so odpravili pomanjkljivosti glede varnosti, čim prej črtani s seznama. Postopki bi morali obenem spoštovati pravico letalskega prevoznika do obrambe in ne bi smeli posegati v mednarodne sporazume in konvencije, katerih pogodbenice so države članice ali Skupnost, zlasti v Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944. Izvedbeni ukrepi v zvezi s postopki, ki jih bo sprejela Komisija, bi morali posebej predvideti te zahteve.

(7)

Ko se letalskemu prevozniku naloži prepoved opravljanja letov, bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za pomoč temu letalskemu prevozniku pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki so vzrok za prepoved.

(8)

V nujnih primerih bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da sprejmejo enostranske ukrepe. Države članice bi morale imeti možnost v nujnem primeru in primeru nepredvidene varnostne težave nemudoma naložiti prepoved opravljanja letov na svojem ozemlju. Poleg tega, če je Komisija sklenila, da ne vključi letalskega prevoznika v seznam Skupnosti, bi morale države članice imeti možnost naložiti ali ohraniti prepoved opravljanja letov zaradi varnostne težave, ki ne obstaja v drugih državah članicah. Države članice bi morale uporabljati te možnosti omejeno, ob upoštevanju interesa Skupnosti in z namenom predstavitve skupnega pristopa glede varnosti v letalstvu. To bi se moralo uporabljati brez poseganja v člen 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (3) ter v člen 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (4).

(9)

Zagotoviti bi bilo treba učinkovito objavo informacij o varnosti letalskih prevoznikov, na primer z uporabo interneta.

(10)

Da bi konkurenčni okvir v zračnem prometu prinesel čim večje koristi podjetjem in potnikom, je pomembno, da potrošniki prejmejo potrebne informacije, na podlagi katerih lahko informirano izbirajo.

(11)

Identiteta letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki let dejansko opravljajo, je bistvena informacija. Vendar pa potrošniki, ki sklenejo prevozno pogodbo, ki lahko vključuje tako enosmerni kot povratni let, niso vedno seznanjeni z identiteto letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo zadevni let ali zadevne lete dejansko opravili.

(12)

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (5) zahteva, da so nekatere informacije na voljo potrošnikom, vendar te informacije ne vključujejo identitete letalskega prevoznika, ki let opravlja.

(13)

Uredba Sveta (EGS) št. 2299/89 z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (CRS) (6) daje potrošnikom, ki rezervirajo let preko računalniškega sistema rezervacij, pravico do obveščenosti o identiteti letalskega prevoznika, ki let opravlja. Vendar pa celo v rednem zračnem prevozu obstajajo poslovne prakse kot sta zakup letala s posadko vred ali skupni leti z izbranim partnerjem, če so rezervirani brez CRS, v skladu s katerimi letalski prevoznik, ki je prodal let pod svojim imenom, le-tega dejansko ne opravi in v skladu s katerimi trenutno ni zakonske pravice potnika do obveščenosti o identiteti letalskega prevoznika, ki bo let dejansko opravil.

(14)

Te prakse povečujejo prilagodljivost in omogočajo boljše opravljanje storitev za potnike. Poleg tega je določeno število sprememb v zadnjem trenutku, zlasti zaradi tehničnih razlogov, neizogibno in prispeva k varnosti v zračnem prometu. Vendar bi morala biti ta prilagodljivost uravnotežena s preverjanjem, da družbe, ki dejansko opravljajo letalski prevoz, izpolnjujejo varnostne zahteve, in s preglednostjo za potrošnike, da se jim zagotovi pravica do informirane izbire. Treba bi bilo poiskati ustrezno ravnotežje med rentabilnostjo poslovanja letalskih prevoznikov in dostopom potnikov do informacij.

(15)

Glede informacij, povezanih z varnostjo, bi morali letalski prevozniki v odnosu do potnikov voditi pregledno politiko. Objavljanje takšnih informacij naj prispeva k ozaveščenosti potnikov o zanesljivosti letalskih prevoznikov glede varnosti.

(16)

Letalski prevozniki so nacionalnim organom za letalsko varnost dolžni poročati o pomanjkljivosti glede varnosti in se morajo odpravljanja teh težav lotiti brez odlašanja. Od letalske in zemeljske posadke se v primeru, da opazijo pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo, pričakuje ustrezno ravnanje. Kaznovanje posadke zaradi njenega ukrepanja bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem letalske varnosti, kakor sledi iz člena 8(4) Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2003/42/ES z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (7).

(17)

Dodatno k primerom, ki jih ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (8), bi bilo treba potnikom zagotoviti pravico do povračila stroškov ali potovanja po drugi poti v nekaterih posebnih primerih znotraj področja uporabe te uredbe in če obstaja dovolj bližnja povezava s Skupnostjo.

(18)

Razen v skladu s pravili, določenimi s to uredbo, bi morale biti spremembe identitete dejanskega prevoznika, ki bo izpolnil prevozno pogodbo, urejene z zakonodajo držav članic, ki se uporabljajo za pogodbe, in ustrezno zakonodajo Skupnosti, zlasti z direktivama Sveta 90/314/ES in 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (9).

(19)

Ta uredba je del zakonodajnega postopka za učinkovit in usklajen pristop k izboljšanju letalske varnosti v Skupnosti, pri kateri ima Evropska agencija za varnost v letalstvu pomembno vlogo. Z razširitvijo pristojnosti agencije, ki bi na primer zajele zrakoplove tretjih držav, bi bilo mogoče vlogo agencije v sklopu te uredbe še povečati. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nadaljnjemu izboljšanju kakovosti in povečanju števila inšpekcij varnosti zrakoplovov ter njihovi uskladitvi.

(20)

Če zadevne članice še niso uspele ustrezno razrešiti tveganja za varnost, bi morala imeti Komisija možnost sprejetja takojšnjih začasnih ukrepov. Odbor, ki Komisiji pomaga pri delu na podlagi te uredbe, bi moral v tem primeru delovati v skladu s svetovalnim postopkom, predvidenim v členu 3 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(21)

V vseh drugih primerih bi moral odbor, ki pomaga Komisiji pri njenem delu na podlagi te uredbe, delovati v skladu z regulativnim postopkom, predvidenem v členu 5 Sklepa 1999/468/ES.

(22)

Ker bi bilo sicer razmerje med to uredbo in členom 9 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/36/ES z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (11) nejasno, bi bilo treba zaradi zagotovitve pravne varnosti navedeni člen razveljaviti.

(23)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za primere kršitev določb poglavja III te uredbe in zagotoviti, da se te kazni uporabljajo. Kazni, ki so lahko civilne ali upravne narave, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)

Komisija bi morala analizirati uporabo te uredbe in po dovolj dolgem obdobju poročati o učinkovitosti njenih določb.

(25)

Kateri koli pristojni civilni letalski organ lahko odloči, da letalski prevozniki, vključno s tistimi, ki ne opravljajo letov na ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba, lahko vložijo pri tem organu zahtevo za sistematski pregled letalskega prevoznika, zato da lahko dokažejo sposobnost za upoštevanje zahtevanih varnostnih meril.

(26)

Ta uredba ne bi smela preprečiti, da države članice, katerih merila lahko vključujejo druge zahteve poleg najmanjših varnostnih zahtev, v skladu z zakonodajo Skupnosti na nacionalni ravni uvedejo sistem za označevanje kakovosti letalskih prevoznikov.

(27)

Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta s skupno izjavo ministrov za zunanje zadeve obeh držav 2. decembra 1987 v Londonu sprejela dogovor o boljšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča. Ta dogovor se še ne izvaja –

(a)

vzpostavitvi in objavi seznama Skupnosti tistih letalskih prevoznikov, ki imajo iz varnostnih razlogov prepoved opravljanja letov v Skupnosti in ki temelji na skupnih merilih;

in

(b)

obveščanju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja lete, s katerimi potujejo.

(a)

„letalski prevoznik“ pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco ali drugim enakovrednim dovoljenjem;

(b)

„prevozna pogodba“ pomeni pogodbo o storitvah v zračnem prevozu ali take storitve vključuje, tudi kadar prevoz sestavljata dva ali več letov, ki jih opravlja en sam ali več različnih letalskih prevoznikov;

(c)

„pogodbenik za zračni prevoz“ pomeni prevoznika, ki sklene prevozno pogodbo s potnikom. Če pogodba vključuje paketno potovanje, je pogodbenik za zračni prevoz organizator potovanja. Tudi vsak prodajalec vozovnic se šteje za pogodbenika za zračni prevoz;

(d)

„prodajalec vozovnic“ pomeni prodajalca letalskih vozovnic, ki uredi sklenitev prevozne pogodbe s potnikom, bodisi za let kot tak ali kot del paketnega potovanja, in ki ni letalski prevoznik ali organizator potovanja;

(e)

„letalski prevoznik, ki let opravlja“ pomeni letalskega prevoznika, ki opravlja ali namerava opraviti let na podlagi prevozne pogodbe s potnikom ali v imenu druge osebe, pravne ali fizične, ki je sklenila prevozno pogodbo s tem potnikom;

(f)

„dovoljenje za opravljanje prometa ali tehnično dovoljenje“ pomeni vsak zakonodajni ali upravni akt države članice, ki zagotavlja, bodisi da letalski prevoznik lahko opravlja zračne prevoze na njena letališča in z njih, ali da letalski prevoznik lahko opravlja zračne prevoze v njenem zračnem prostoru ali da letalski prevoznik lahko izvaja prometne pravice;

(g)

„prepoved opravljanja letov“ pomeni zavrnitev, prekinitev, preklic ali omejitev dovoljenja za opravljanje prometa ali tehničnega dovoljenja letalskega prevoznika iz varnostnih razlogov, ali drug enakovreden varnostni ukrep za letalskega prevoznika, ki v Skupnosti nima prometnih pravic, zrakoplov katerega pa bi lahko sicer opravljal lete v Skupnosti na podlagi zakupne pogodbe;

(h)

„paketno potovanje“ pomeni storitve, opredeljene v členu 2(1) Direktive 90/314/EGS;

(i)

„rezervacija“ pomeni dejstvo, da ima potnik vozovnico ali drugačen dokaz, ki navaja, da je pogodbenik za zračni prevoz rezervacijo sprejel in registriral;

(j)

„ustrezni varnostni standardi“ pomenijo mednarodne varnostne standarde, ki so vsebovani v Čikaški konvenciji in njenih prilogah kakor tudi, kjer je to primerno, tiste iz ustrezne zakonodaje Skupnosti.

(a)

da se prepove letenje letalskemu prevozniku in se ga na podlagi skupnih meril vključi na seznam Skupnosti;

(b)

da se letalskega prevoznika črta s seznama Skupnosti v primeru, da se pomanjkljivost ali pomanjkljivosti glede varnosti, zaradi katerih je bil letalski prevoznik vključen v seznam Skupnosti, popravijo in ne obstajajo razlogi za ohranitev tega letalskega prevoznika na seznamu Skupnosti;

(c)

da se spremenijo pogoji za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen na seznam Skupnosti.

(a)

začne z letališča na ozemlju države članice, za katerega se uporablja Pogodba;

ali

(b)

začne z letališča v tretji državi in se konča na letališču na ozemlju države članice, za katerega se uporablja Pogodba;

ali

(c)

začne z letališča na ozemlju tretje države in se konča na katerem koli takem letališču.

(a)

je bil sporočeni dejanski letalski prevoznik uvrščen na seznam Skupnosti ter mu je bilo prepovedano opravljanje letov, kar je povzročilo preklic zadevnega leta ali kar bi ga povzročilo, če bi se zadevni let opravil znotraj Skupnosti;

ali

(b)

je sporočenega dejanskega letalskega prevoznika zamenjal drugi dejanski letalski prevoznik, ki je bil uvrščen na seznam Skupnosti in mu je bilo prepovedano opravljanje letov, kar je povzročilo preklic zadevnega leta ali kar bi ga povzročilo, če bi se zadevni let opravil znotraj Skupnosti,