25.11.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/1

---

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/56/ES

z dne 26. oktobra 2005

o čezmejnih združitvah kapitalskih družb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1), v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Med kapitalskimi družbami iz različnih držav članic obstaja potreba po sodelovanju in konsolidaciji. Vendar pa se pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb v Skupnosti te soočajo z mnogimi zakonodajnimi in upravnimi težavami. Zato je treba zaradi dokončne vzpostavitve in delovanja enotnega trga z določbami Skupnosti olajšati čezmejne združitve različnih vrst kapitalskih družb, za katere velja zakonodaja različnih držav članic.

(2)

Ta direktiva olajšuje čezmejne združitve kapitalskih družb, kakor so opredeljene v njej. Zakonodaja držav članic naj dovoljuje čezmejne združitve nacionalnih kapitalskih družb s kapitalskimi družbami iz drugih držav članic, če nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic dovoljuje združitve takšnih vrst družb.

(3)

Da bi olajšali čezmejne združitve, je treba določiti, razen če ta direktiva ne določa drugače, da za vse družbe, ki sodelujejo pri čezmejni združitvi in vse sodelujoče tretje strani, še naprej veljajo predpisi in formalnosti nacionalne zakonodaje, ki bi se uporabljala v primeru nacionalne združitve. Predpisi in formalnosti nacionalne zakonodaje, na katere se sklicuje ta direktiva, ne smejo uvajati omejitev svobode ustanavljanja ali prostega pretoka kapitala, razen kadar so takšne omejitve upravičene v skladu s sodno prakso Sodišča in zlasti z zahtevami splošnega interesa ter so potrebne za doseganje in sorazmerne z izpolnjevanjem navedenih zahtev.

(4)

Skupen predlog pogojev čezmejne združitve je treba pripraviti tako, da določa enake pogoje za vse zadevne družbe iz različnih držav članic. Zato je treba določiti minimalno vsebino takšnega skupnega predloga pogojev čezmejne združitve, hkrati pa je treba družbam pustiti možnost, da se dogovorijo o drugih pogojih.

(5)	Za zaščito interesov članov in tretjih oseb je treba za vsako družbo, ki se združuje, predložiti javnosti skupni predlog pogojev čezmejne združitve in tudi zaključek čezmejne združitve v ustreznem javnem registru.

(6)

Z zakonodajo vseh držav članic je treba predvideti, da na nacionalni ravni eden ali več strokovnjakov izdela poročilo o skupnem predlogu pogojev čezmejne združitve za vsako družbo, ki se združuje. Da bi se omejili stroški za strokovnjake v zvezi s čezmejno združitvijo, je treba omogočiti izdelavo enega skupnega poročila za vse člane, ki sodelujejo pri čezmejni združitvi. Skupščine vsake od teh družb potrdijo skupni predlog pogojev čezmejne združitve.

(7)

Da bi se olajšale čezmejne združitve, bi bilo treba predvideti, da naj zaključek in zakonitost postopka odločanja v posameznih družbah, ki se združujejo, nadzira nacionalni organ, pristojen za posamezno družbo, medtem ko naj zaključek in zakonitost čezmejne združitve nadzira nacionalni organ, pristojen za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo. Ti nacionalni organi so lahko sodišča, notarji ali kateri koli drugi pristojni organ, ki ga imenuje zadevna država članica. Določiti je treba tudi nacionalni predpis, v skladu s katerim se določi dan začetka veljavnosti čezmejne združitve, in sicer je to predpis, ki velja za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo.

(8)

Da bi se zavarovali interesi članov in tretjih oseb, je treba določiti pravne učinke čezmejne združitve, pri čemer je treba razlikovati, ali je družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, družba prevzemnica ali nova družba. Zaradi pravne varnosti je treba določiti, da čezmejne združitve po njenem začetku veljavnosti ni več mogoče razglasiti za nično.

(9)	Ta direktiva ne posega v uporabo zakonodaje o nadzoru koncentracij podjetij, tako na ravni Skupnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 139/2004 (3) kakor tudi na ravni držav članic.

(10)	Ta direktiva ne vpliva na zakonodajo Skupnosti o posrednikih za posojila in o drugih finančnih ustanovah ter v skladu s to zakonodajo Skupnosti sprejete ali uvedene nacionalne predpise.

(11)	Ta direktiva ne posega v zakonodajo držav članic, s katero se zahtevajo informacije o predlaganem kraju glavne uprave ali opravljanja glavne dejavnosti družbe, nastale s čezmejno združitvijo.

(12)

Za pravice delavcev, razen pravic do soodločanja, še naprej veljajo nacionalni predpisi iz Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o kolektivnih odpustih (4), Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o ohranjanju pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (5), Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (6) in Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (7).

(13)

Če imajo delavci pravico do soodločanja v eni od družb, ki se združuje v okoliščinah iz te direktive, in če nacionalna zakonodaja države članice, v kateri ima družba, nastala z čezmejno združitvijo, registriran sedež, ne določa enake ravni soodločanja, kakor je zagotovljeno v drugih družbah, ki se združujejo, vključno z odbori nadzornega organa, ki imajo pooblastila za odločanje, ali če ta zakonodaja ne predvideva enakih upravičenj izvrševanja pravic delavcev družb, nastalih s čezmejno združitvijo, je treba urediti soodločanje delavcev v družbi, nastali s čezmejno združitvijo, in delavce vključiti v opredelitev teh pravic. Pri tem je treba uporabiti načela in postopke, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o Statutu evropske družbe (SE) (8) in v Direktivi Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (9), sicer z nekaterimi potrebnimi spremembami, ker bo za nastalo družbo veljala nacionalna zakonodaja države članice, v kateri ima registriran sedež. Države članice lahko v skladu s členom 3(2)(b) Direktive 2001/86/ES zagotovijo hiter začetek pogajanj v skladu s členom 16 iz te direktive, da se z združitvami ne bi po nepotrebnem zavlačevalo.

(14)	Pri ugotavljanju ravni soodločanja delavcev v zadevnih družbah, ki se združujejo, je treba ob upoštevanju soodločanja delavcev upoštevati tudi delež tistih članov upravljavske skupine, ki zastopajo delavce v upravni skupini, pristojni za profitne enote družb.

(15)

Ker cilja predlaganega ukrepa, torej določitve skupnih pravil, ki se uporabljajo na nadnacionalni ravni, države članice ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni ravni in ga je zaradi obsega ali učinka predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(16)	V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (10) naj si države članice prizadevajo, da za svoje potrebe in za potrebe Skupnosti pripravijo in objavijo tabele, ki bodo kar najbolj prikazale primerjavo med to direktivo in ukrepi za njen prenos –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za združitve kapitalskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonodajo države članice in z registriranim sedežem, glavno upravo ali ki opravljajo glavno dejavnost v Skupnosti, pod pogojem, da najmanj dve družbi ureja zakonodaja različnih držav članic (v nadaljevanju „čezmejna združitev“).

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive:

(1)

„kapitalska družba“, v nadaljevanju „družba“, pomeni: (a) družbo, kakor je opredeljena v členu 1 Direktive 68/151/EGS (11); ali (b) družbo s kapitalom družbe, ki je pravna oseba in ima ločeno premoženje, s katerim odgovarja za svoje obveznosti in ki mora zaradi nacionalne zakonodaje, ki velja za to družbo, upoštevati zaščitne ukrepe v smislu Direktive 68/151/EGS za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb.

(2)

„združitev“ pomeni postopek, pri katerem: (a) ena ali več družb v postopku prenehanja brez likvidacije prenesejo vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo obstoječo družbo – „prevzemna družba“ – v zameno za to, da se njihovim članom izdajo vrednostni papirji ali deleži, ki predstavljajo kapital te druge družbe in kadar pride v poštev, za gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, računske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev; ali (b) dve ali več družb v postopku prenehanja brez likvidacije prenesejo vsa svoja sredstva in obveznosti na družbo, ki jo same ustanovijo – „nova družba“ – v zameno za to, da se njihovim članom izdajo vrednostni papirji ali deleži, ki predstavljajo kapital te nove družbe in, če je to ustrezno, za gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, računske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev; ali (c) družba v postopku prenehanja brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na družbo, ki ima vse vrednostne papirje ali deleže, ki predstavljajo njen kapital.

Člen 3

Nadaljnje določbe v zvezi s področjem uporabe

1.   Ne glede na člen 2(2) se ta direktiva uporablja tudi za čezmejne združitve, kadar lahko v skladu z zakonodajo vsaj ene zadevne države članice gotovinsko plačilo iz točk (a) in (b) člena 2(2) presega 10 % nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, računske vrednosti vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ki je nastala s čezmejno združitvijo.

2.   Države članice se lahko odločijo, da te direktive ne uporabljajo za čezmejne združitve, pri katerih sodeluje zadruga, tudi kadar bi zadruga bila zajeta z opredelitvijo pojma „kapitalska družba“ kakor je določena v členu 2(1).

3.   Ta direktiva se ne uporablja za čezmejne združitve, pri katerih je udeležena družba s ciljem kolektivih naložb s strani javnosti zagotovljenega kapitala, ki deluje v skladu z načelom razpršitve tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe. Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto vrednosti, se štejejo enakovredne takemu odkupu ali ponovnemu nakupu.

Člen 4

Pogoji za čezmejne združitve

1.   Razen če ta direktiva ne določa drugače,

(a)	so čezmejne združitve možne le v primeru takšnih pravnih oblik družb, ki se lahko združujejo v skladu z nacionalnim pravom zadevnih držav članic; in

(b)

družba, ki je udeležena v čezmejni združitvi, upošteva predpise in formalnosti nacionalne zakonodaje, ki velja za to družbo. Če je v skladu z zakonodajo države članice dovoljeno, da njeni nacionalni organi ugovarjajo nacionalni združitvi zaradi razlogov javnega interesa, se ta zakonodaja uporablja tudi v primeru, ko vsaj za eno od družb, ki se združujejo, velja zakonodaja te države članice. Ta določba se ne uporablja, v kolikor se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 139/2004.

2.   Predpisi in formalnosti iz odstavka 1(b) zlasti vključujejo določbe o postopku odločanja v zvezi z združitvijo in, ob upoštevanju čezmejne narave združitve, o zaščiti upnikov družb, ki se združujejo, imetnikov obveznic ter imetnikov vrednostnih papirjev ali deležev, kakor tudi delavcev glede pravic, razen tistih, za katere se uporablja člen 16. Država članica lahko v zvezi z družbami, ki so udeležene v čezmejni združitvi in za katere velja zakonodaja te države članice, sprejme predpise, s katerimi se zagotovi ustrezna zaščita manjšinskih članov, ki so nasprotovali čezmejni združitvi.

Člen 5

Skupen predlog pogojev čezmejne združitve

Poslovodni ali upravni organ vsake družbe, ki se združuje, izdela skupen predlog pogojev čezmejne združitve. V tem skupnem predlogu pogojev čezmejne združitve so vključeni vsaj naslednji podatki:

(a)	pravna oblika, firma in registriran sedež družb, ki se združujejo, ter enaki podatki, predlagani za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo;

(b)	razmerje, ki se uporablja za zamenjavo vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ter znesek vsakega gotovinskega plačila;

(c)	pogoje dodelitve vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo;

(d)	verjetne vplive čezmejne združitve na zaposlovanje;

(e)	dan, od katerega so imetniki vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družbe, upravičeni do udeležbe na dobičku, in katere koli posebne pogoje, ki vplivajo na to upravičenje;

(f)	dan, s katerim se transakcije družb, ki se združujejo, za namene računovodstva obravnavajo kot transakcije družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo;

(g)	pravice, ki jih družba, ki je nastala s čezmejno združitvijo, dodeli članom, ki imajo posebne pravice, ali imetnikom vrednostnih papirjev, razen deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ali predlagane ukrepe v zvezi z njimi;

(h)	katero koli posebno ugodnost, ki jo imajo strokovnjaki, zadolženi za pregled predloga pogojev čezmejne združitve, ali člani upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družb, ki se združujejo;

(i)	ustanovitveni akt družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo;

(j)	kadar je to primerno, podatke o postopkih, s katerimi so v skladu s členom 16 določene podrobnosti o udeležbi delavcev pri opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v družbi, ki nastane s čezmejno združitvijo;

(k)	podatke o vrednotenju sredstev in obveznosti, ki se prenesejo na družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo;

(l)	datumi računovodskih izkazov družb, ki se združujejo, s katerimi so se določili pogoji čezmejne združitve.

Člen 6

Objava

1.   Skupni predlog pogojev čezmejne združitve se objavi na način, določen z nacionalno zakonodajo posamezne države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS za vsako družbo, ki se združuje, vsaj en mesec pred zasedanjem skupščine, na kateri se o njem odloča.

2.   Za vsako družbo, ki se združuje in ob upoštevanju dodatnih zahtev države članice, katere zakonodaja velja za zadevno družbo, se v nacionalnem uradnem listu države članice objavijo naslednji podatki:

(a)	pravna oblika, firma in registriran sedež vsake družbe, ki se združuje;

(b)	register, pri katerem je vložena dokumentacija iz člena 3(2) Direktive 68/151/EGS, za vsako družbo, ki se združuje, in številka vpisa v register;

(c)	za vsako družbo, ki se združuje, navedba ureditve v zvezi z izvrševanjem pravic upnikov in vseh manjšinskih članov v družbah, ki se združujejo, ter naslov, na katerem so brezplačno na voljo popolni podatki o teh ureditvah.

Člen 7

Poročilo poslovodnega ali upravnega organa

Poslovodni ali upravni organ vsake od družb, ki se združujejo, pripravi poročilo za člane, s katerim jim pojasni in utemelji pravne in gospodarske vidike čezmejne združitve ter razloži posledice čezmejne združitve za člane, upnike in zaposlene.

Poročilo je dostopno članom in predstavnikom zaposlenih ali, če predstavnikov ni, samim zaposlenim, vsaj en mesec pred zasedanjem skupščine iz člena 9.

Kadar poslovodni ali upravni organ katere koli od družb, ki se združuje, pravočasno prejme mnenje predstavnikov svojih zaposlenih, kakor je to predvideno z nacionalno zakonodajo, se to mnenje doda poročilu.

Člen 8

Poročilo neodvisnega strokovnjaka

1.   Neodvisni strokovnjak sestavi za vsako družbo, ki se združuje, poročilo za člane, ki ga predloži vsaj en mesec pred zasedanjem skupščine iz člena 9. Takšni strokovnjaki so lahko glede na zakonodajo vsake države članice fizične ali pravne osebe.

2.   Namesto strokovnjakov, ki delujejo v imenu vsake od družb, ki se združujejo, lahko skupni predlog pogojev čezmejne združitve pregleda in skupno pisno poročilo za vse člane izdela eden ali več neodvisnih strokovnjakov, ki jih na skupno zahtevo teh družb imenuje ali odobri sodni ali upravni organ države članice ene od družb, ki se združujejo, ali družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo.

3.   Poročilo strokovnjaka vključuje vsaj podatke iz člena 10(2) Direktive Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb (12). Strokovnjaki so upravičeni, da od vsake družbe, ki se združuje, zahtevajo vse informacije, za katere menijo, da so potrebne za izpolnitev njihovih nalog.

4   Če se tako dogovorijo člani vsake od družb, ki so udeležene v čezmejni združitvi, nista potrebna niti pregled skupnega predloga pogojev čezmejne združitve s strani neodvisnega strokovnjaka niti izdelava strokovnega poročila.

Člen 9

Odobritev skupščine

1.   Ob seznanitvi s poročili iz členov 7 in 8 skupščine vseh družb, ki se združujejo, odločijo o odobritvi skupnega predloga pogojev čezmejne združitve.

2.   Skupščine vseh družb, ki se združujejo, lahko zadržijo pravico do pogojevanja izvedbe čezmejne združitve z izrecno potrditvijo ureditve soodločanja delavcev v družbi, ki nastane s čezmejno združitvijo.

3.   Za združitev ni potrebno, da se z zakonodajo države članice zahteva odobritev skupščine prevzemne družbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 8 Direktive 78/855/EGS.

Člen 10

Potrdilo pred združitvijo

1.   Vsaka država članica imenuje sodišče, notarja ali drug pristojen organ za nadzor zakonitosti čezmejne združitve glede tistega dela postopka v zvezi z vsako družbo, ki se združuje, za katero velja nacionalna zakonodaja te države članice.

2.   V vsaki zadevni državi članici organ iz odstavka 1 kar najhitreje izda vsaki družbi, ki se združuje in za katero velja nacionalna zakonodaja te države, potrdilo o pravilnem zaključku dejanj in formalnosti pred združitvijo.

3.   Če je z zakonodajo države članice, ki velja za eno od družb, ki se združujejo, predviden postopek za nadzor in spremembo razmerja, ki se uporablja za zamenjavo vrednostnih papirjev ali deležev, ali postopek pobota za manjšinske delničarje, ki ne preprečuje vpisa čezmejne združitve v register, se ta postopek uporablja le, če druge družbe, ki se združujejo in so iz držav članic, ki ne predvidevajo takšnega postopka, pri odobritvi predloga pogojev čezmejne združitve v skladu s členom 9(1) izrecno sprejmejo možnost, da člani te družbe, ki se združuje, sprožijo takšen postopek pred sodiščem, pristojnim za to družbo. V tem primeru lahko organ iz odstavka 1 izda potrdilo iz odstavka 2, tudi če se je takšen postopek že začel. Vendar mora biti v potrdilu navedeno, da je postopek v teku. Odločitev v postopku je za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, in za vse njene člane zavezujoča.

Člen 11

Pregled zakonitosti čezmejne združitve

1.   Vsaka država članica imenuje sodišče, notarja ali drug organ pristojen za nadzor zakonitosti čezmejne združitve glede dela postopka, ki se nanaša na zaključek čezmejne združitve in, kadar je to ustrezno, ustanovitev nove družbe, ki je nastala s čezmejno združitvijo, kadar za družbo, ki je bila ustanovljena s čezmejno združitvijo, velja nacionalna zakonodaja te države članice. Zadevni organ zlasti zagotovi, da so družbe, ki se združujejo, odobrile skupni predlog pogojev čezmejne združitve pod enakimi pogoji in, kadar je to potrebno, da je bila ureditev soodločanja delavcev določena v skladu s členom 16.

2.   V ta namen vse družbe, ki se združujejo, organu iz odstavka 1 predložijo potrdilo iz člena 10(2) v roku šestih mesecev po njegovi izdaji skupaj s skupnim predlogom čezmejne združitve, ki ga v skladu s členom 9 odobri skupščina.

Člen 12

Začetek veljavnosti čezmejne združitve

Dan začetka veljavnosti čezmejne združitve se določi z zakonodajo države članice, ki je pristojna za družbo, nastalo s čezmejno združitvijo. Ta dan mora biti po opravljenem nadzoru iz člena 11.

Člen 13

Registracija

Zakonodaja vsake države članice, v katere pristojnost sodijo družbe, ki se združujejo, ob upoštevanju ozemlja te države določi, v kakšni obliki se objavi zaključek čezmejne združitve v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS v javnem registru, pri katerem morajo vse družbe, ki so udeležene v čezmejni združitvi, shraniti svoje dokumente.

Register, v katerega se vpiše družba, nastala s čezmejno združitvijo, nemudoma uradno obvesti register, pri katerem je morala vsaka družba, udeležena v čezmejni združitvi, vložiti svoje dokumente, da je začela veljati čezmejna združitev. Izbris prejšnjega vpisa se opravi, če je to potrebno, ne prej kot ob prejemu tega uradnega obvestila.

Člen 14

Učinki čezmejne združitve

1.   Po dnevu iz člena 12 ima čezmejna združitev iz točk (a) in (c) in člena 2(2) naslednje učinke:

(a)	vsa sredstva in obveznosti prevzetih družb se prenesejo na prevzemno družbo;

(b)	člani prevzete družbe postanejo člani prevzemne družbe;

(c)	prevzeta družba preneha obstajati.

2.   Po dnevu iz člena 12 ima čezmejna združitev iz točke (b) člena 2(2) naslednje učinke:

(a)	vsa sredstva in obveznosti družb, ki se združujejo, se prenesejo na novo družbo;

(b)	člani družb, ki se združujejo, postanejo člani nove družbe;

(c)	družbe, ki so se združile, prenehajo obstajati.

3.   Kadar je z zakonodajo države članice v primeru čezmejnih združitev družb, za katere velja ta direktiva, določena zahteva za izpolnitev posebnih formalnosti preden začne prenos sredstev, pravic in obveznosti družb, ki se združujejo, pravno učinkovati nasproti tretjim, mora družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, izpolniti te formalnosti.

4.   Pravice in obveznosti družb, ki se združujejo, ki izhajajo iz pogodb o delu ali delovnih razmerij in obstajajo na dan začetka veljavnosti čezmejne združitve, se zaradi veljavnosti te čezmejne združitve prenesejo na družbo, nastalo s čezmejno združitvijo, na dan, ko začne veljati čezmejna združitev.

5.   Deleži prevzemne družbe se ne zamenjajo za deleže prevzete družbe, ki jih ima:

(a)	prevzemna družba sama ali oseba, ki nastopa v svojem imenu in za račun prevzemne družbe; ali

(b)	prevzeta družba sama ali oseba, ki nastopa v svojem imenu in za račun prevzete družbe.

Člen 15

Poenostavljeni postopki

1.   Kadar se čezmejna združitev izvede s pripojitvijo družbe, ki ima vse deleže in druge vrednostne papirje z glasovalnimi pravicami na skupščini prevzete družbe ali prevzetih družb:

—	se ne uporabljajo členi 5(b), (c) in (e), 8 in 14(1)(b);

—	se za prevzeto družbo ali prevzete družbe ne uporablja člen 9(1).

2.   Kadar čezmejno združitev s pripojitvijo izvede družba, ki ima vsaj 90 % ali več, vendar ne vseh deležev ali drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico na skupščini prevzete družbe ali prevzetih družb, je treba poročila enega ali več neodvisnih strokovnjakov ter dokumente, ki so potrebni za nadzor, zagotoviti le v kolikor to zahteva nacionalna zakonodaja, ki velja za prevzemno družbo ali prevzeto družbo.

Člen 16

Soodločanje delavcev

1.   Brez poseganja v odstavek 2 veljajo za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, pravila soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v tisti državi članici, kjer ima družba registriran sedež.

2.   Vendar se veljavna pravila soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v tisti državi članici, kjer ima družba, ki je nastala z čezmejno združitvijo, svoj registriran sedež, ne uporabljajo, kadar ima vsaj ena od družb, ki se združujejo, v šestih mesecih pred objavo predloga pogojev čezmejne združitve iz člena 6 povprečno več kot 500 zaposlenih ter deluje s sistemom soodločanja delavcev v smislu člena 2(k) Direktive 2001/86/ES ali kadar nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, ne predvideva:

(a)	vsaj enake ravni soodločanja delavcev, kot je uveljavljena v zadevnih družbah, ki se združujejo, ki se meri kot sorazmerni delež predstavnikov zaposlenih med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborih ali v skupini za upravljanje, odgovorni za profitne enote družbe; ali

(b)	enake možnosti izvrševanja pravic soodločanja, kot jo uživajo delavci zaposleni v državi članici registriranega sedeža družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, tudi za delavce v obratih družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, ki so v drugih državah članicah.

3.   V primerih iz odstavka 2 soodločanje delavcev v družbi, ki nastane s čezmejno združitvijo, in njihovo udeležbo pri opredelitvi takšnih pravic smiselno in ob upoštevanju odstavkov 4 do 7 spodaj urejajo države članice v skladu z načeli in postopki, določenimi v členu 12(2), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 2157/2001 in z naslednjimi določbami Direktive 2001/86/ES:

(a)	člen 3(1), (2) in (3), (4), prvi pododstavek, prva alinea in drugi pododstavek in (5) ter (7);

(b)	člen 4(1), (2), točke (a), (g) in (h), ter (3);

(c)

člen 5;

(d)

člen 6;

(e)

člen 7(1), (2), prvi pododstavek, točka (b), in drugi pododstavek, ter (3). Vendar se za namene te direktive odstotni delež iz prvega pododstavka, točka (b), člena 7(2) Direktive 2001/86/ES, potreben za uporabo standardnih pravil, določenih v delu 3 Priloge k omenjeni Direktivi, zviša s 25 % na 33 1/3 %;

(f)	členi 8, 10 in 12;

(g)	člen 13(4);

(h)	del 3 Priloge, točka (b).

4.   Pri določanju načel in postopkov iz odstavka 3 države članice:

(a)

dodelijo ustreznim organom družb, ki se združujejo, pravico, da brez predhodnih pogajanj izberejo, da zanje neposredno veljajo standardna pravila soodločanja iz odstavka 3(h), kot določa zakonodaja države članice, v kateri bo imela družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, svoj registriran sedež, in da spoštujejo ta pravila od dneva vpisa v register;

(b)

dodelijo posebnemu pogajalskemu organu pravico, da z dvotretjinsko večino svojih članov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delavcev, vključno z glasovi članov, ki predstavljajo delavce v najmanj dveh različnih državah članicah, odloči, da ne bo začel pogajanj ali da bo prekinil že začeta pogajanja in se bo skliceval na veljavna pravila soodločanja v državi članici, kjer bo imela družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, svoj registriran sedež;

(c)

lahko v primeru, ko se po predhodnih pogajanjih uporabijo standardna pravila soodločanja, in ne glede na ta pravila določijo, da omejijo delež predstavnikov delavcev v upravnem organu družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo. Če pa v eni od družb, ki se združujejo, predstavniki delavcev predstavljajo vsaj tretjino upravnega ali nadzornega organa, omejitev ne more biti takšna, da je delež predstavnikov delavcev v upravnem organu nižji od ene tretjine.

5.   Razširitev pravice do soodločanja na delavce v družbi, ki nastane s čezmejno združitvijo, ki so zaposleni v drugih državah članicah, v skladu odstavkom 2(b) državam članicam, ki se za to odločijo, ne nalaga nikakršnih obveznosti upoštevanja teh zaposlenih pri izračunavanju minimalnega števila delavcev, potrebnega za uveljavljanje pravice do soodločanja v skladu z nacionalno zakonodajo.

6.   Kadar vsaj ena od družb, ki se združujejo, deluje po sistemu soodločanja delavcev in če bo za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, veljal takšen sistem v skladu s pravili iz odstavka 2, je ta družba dolžna prevzeti takšno pravno obliko, ki omogoča izvrševanje pravic do soodločanja.

7.   Kadar družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, deluje po sistemu soodločanja delavcev, je ta družba dolžna sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so pravice do udeležbe delavcev v primeru naknadnih nacionalnih združitev v roku treh let po začetku veljavnosti čezmejne združitve zaščitene s smiselno uporabo pravila iz tega člena.

Člen 17

Veljavnost

Čezmejna združitev, ki je začela veljati v skladu s členom 12, ne more biti razglašena za nično.

Člen 18

Pregled

Pet let od dne iz prvega odstavka člena 19 Komisija ponovno pregleda to direktivo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri njeni uporabi, in, če je to potrebno, predlaga njene spremembe.

Člen 19

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 15 decembra 2007.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 21

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 117, 30.4.2004, str. 43.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 19. septembra 2005.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(4)  UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

(5)  UL L 82, 22.3.2001, str. 16.

(6)  UL L 80, 23.3.2002, str. 29.

(7)  UL L 254, 30.9.1994, str. 64. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/74/ES (UL L 10, 16.1.1998, str. 22).

(8)  UL L 294, 10.11.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(9)  UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

(10)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(11)  Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 65, 14.3.1968, str. 8). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(12)  UL L 295, 20.10.1978, str. 36. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

---