32004R0139

Uredba Sveta (ES) št. 139/2004

z dne 20. januarja 2004

o nadzoru koncentracij podjetij

(Uredba ES o združitvah)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 83 in 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij [4] je bila bistveno spremenjena. Ker bo še prišlo do sprememb, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

(2) Za uresničitev ciljev Pogodbe je v členu 3(1)(g) določeno, naj Skupnost ustanovi sistem, ki zagotavlja, da konkurenca na notranjem trgu ni izkrivljena. Člen 4(1) Pogodbe določa, da naj se dejavnosti držav članic in Skupnosti izvajajo skladno z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco. Ta načela so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj notranjega trga.

(3) Dokončno oblikovanje notranjega trga ter ekonomske in monetarne unije, širitev Evropske unije in zmanjševanje mednarodnih ovir pri trgovini in naložbah bodo še naprej povzročali velike reorganizacije podjetij, zlasti v obliki koncentracij.

(4) Takšne reorganizacije so dobrodošle, dokler so skladne z zahtevami dinamične konkurence in sposobne povečati konkurenčnost evropske industrije, izboljševati možnosti rasti in zviševati življenjski standard v Skupnosti.

(5) Vendar pa je treba zagotoviti, da proces reorganizacije ne povzroča trajne škode konkurenci; pravo Skupnosti mora tako vsebovati predpise, ki urejajo tiste koncentracije, ki lahko bistveno ovirajo učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu.

(6) Zato je potreben poseben pravni instrument, ki omogoča učinkovit nadzor vseh koncentracij glede na njihov učinek na strukturo konkurence v Skupnosti in ki je edini instrument, ki se uporablja za tovrstne koncentracije. Uredba (EGS) št. 4064/89 je omogočila razvoj politike Skupnosti na tem področju. Ob upoštevanju izkušenj pa je treba to uredbo preoblikovati v zakonodajo, zasnovano za zadostitev izzivov bolj integriranega trga in prihodnje širitve Evropske unije. Skladno z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe je v tej uredbi določeno le tisto, kar je nujno potrebno za izpolnitev cilja zagotavljanja neizkrivljene konkurence na skupnem trgu skladno z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco.

(7) Člena 81 in 82 kljub uporabi za nekatere koncentracije v skladu s sodno prakso Sodišča ne zadostujeta za nadzor vseh dejanj, ki se lahko izkažejo za nezdružljiva s sistemom neizkrivljene konkurence, predvidene s Pogodbo. Ta uredba naj bo torej zasnovana ne le na členu 83, temveč predvsem na členu 308 Pogodbe, v skladu s katerim si lahko Skupnost izda dodatno pooblastilo za ukrepanje, potrebno za dosego njenih ciljev, pa tudi pooblastilo za ukrepanje pri koncentracijah na trgih kmetijskih proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi.

(8) Predpisi, ki jih je treba sprejeti s to uredbo, naj veljajo za bistvene strukturne spremembe, ki vplivajo na trg prek državnih meja katere koli države članice. Takšne koncentracije naj se, kot splošno pravilo, rešujejo izključno na ravni Skupnosti, ob uporabi sistema "vse na enem mestu" in skladno z načelom subsidiarnosti. Koncentracije, ki niso zajete v tej uredbi, načelno spadajo v pravno pristojnost držav članic.

(9) Področje uporabe te uredbe naj se določi glede na geografsko območje dejavnosti udeleženih podjetij in omeji s količinskimi pragovi, da bi lahko zajeli koncentracije z razsežnostjo Skupnosti. Komisija naj Svetu poroča o uporabi veljavnih pragov in meril, tako da jih Svet, ki deluje skladno s členom 202 Pogodbe, lahko redno pregleduje, prav tako pa predpise, ki zadevajo napotitve pred priglasitvijo, ob upoštevanju pridobljenih izkušenj; za to so potrebni statistični podatki, ki jih Komisiji zagotovijo države članice, da bi ji omogočile pripravo takšnih poročil in morebitnih predlogov za spremembe. Poročila in predlogi Komisije naj temeljijo na ustreznih podatkih, ki jih redno zagotavljajo države članice.

(10) Šteje se, da je koncentracija z razsežnostjo Skupnosti, kadar skupni promet udeleženih podjetij presega dane pragove; to velja ne glede na to, ali imajo v koncentraciji udeležena podjetja sedež ali glavna področja dejavnosti v Skupnosti ali ne, pod pogojem, da na območju Skupnosti opravljajo znaten del svojega poslovanja.

(11) Predpisi, ki urejajo napotitev koncentracij od Komisije k državam članicam in od držav članic h Komisiji, naj delujejo kot uspešen korektivni mehanizem ob upoštevanju načela subsidiarnosti; ti predpisi ustrezno varujejo interese konkurence držav članic ter tehtno upoštevajo pravno varnost in načelo "vse na enem mestu".

(12) Koncentracije lahko spadajo v pristojnost številnih državnih sistemov nadzora združevanja, če padejo pod pragove prometa iz te uredbe. Večkratna priglasitev iste transakcije poveča pravno negotovost, delo in stroške podjetij in lahko vodi k nasprotujočim si presojam. Sistem, po katerem lahko prizadete države članice napotijo koncentracije na Komisijo, je zato treba bolje razviti.

(13) Komisija naj deluje v tesni in stalni povezavi s pristojnimi organi držav članic, od katerih prejme pripombe in podatke.

(14) Komisija in pristojni organi držav članic naj skupaj oblikujejo mrežo državnih organov, ki izvajajo svoje pristojnosti v tesnem sodelovanju ter uporabljajo učinkovite sisteme izmenjave informacij in posvetovanja za zagotovitev, da se z zadevo ukvarja najprimernejši organ, ob upoštevanju načela subsidiarnosti in ob zagotovilu, da se kar najbolj izognejo večkratnim priglasitvam neke koncentracije. Napotitev koncentracij od Komisije k državam članicam in od držav članic h Komisiji naj se izvaja učinkovito, pri čemer se je treba kar najbolj izogibati položajem, ko je koncentracija predmet napotitve pred priglasitvijo in po njej.

(15) Komisija naj ima možnost napotiti državi članici priglašene koncentracije z razsežnostjo Skupnosti, ki predstavljajo resno nevarnost vpliva na konkurenco na trgu v tej državi članici, ki ima vse značilnosti samostojnega trga. Kadar koncentracija vpliva na konkurenco na takem trgu, ki ne predstavlja znatnega dela skupnega trga, mora Komisija na zahtevo predložiti celotno zadevo ali njen del zadevni državi članici. Država članica ima možnost Komisiji predložiti koncentracijo, ki nima razsežnosti Skupnosti, vendar pa vpliva na trgovanje med državami članicami in predstavlja nevarnost bistvenega vpliva na konkurenco na njenem ozemlju. Drugim državam članicam, ki so prav tako pristojne, da preverijo koncentracije, naj bo omogočeno, da pristopijo k zahtevi. Da bi zagotovili učinkovitost in predvidljivost sistema, naj bodo v takem položaju nacionalni roki zadržani, dokler ne pride do odločitve glede napotitve zadeve. Komisija naj bo pooblaščena za pregled in obravnavo koncentracije v imenu države članice ali držav članic, ki so vložile zahtevo.

(16) Udeleženim podjetjem naj se da možnost, da zaprosijo za napotitev zadeve h Komisiji ali od Komisije pred priglasitvijo koncentracije, s čimer se še poveča učinkovitost sistema nadzora koncentracij v Skupnosti. V takšnih okoliščinah naj Komisija in nacionalni organi za konkurenco v kratkem, jasno določenem roku odločijo, ali naj se zadeva napoti h Komisiji ali od nje, s čimer zagotavljajo učinkovitost sistema. Na zahtevo udeleženih podjetij bi moralo biti Komisiji omogočeno, da na državo članico napoti koncentracijo z razsežnostjo Skupnosti, ki lahko bistveno vpliva na konkurenco na trgu v tej državi članici, ki ima vse lastnosti samostojnega trga; od udeleženih podjetij pa se ne bi smelo zahtevati izkazovanja, da bodo učinki koncentracije škodili konkurenci. Komisija ne sme napotiti koncentracije državi članici, ki je izrazila nesoglasje glede take napotitve. Pred priglasitvijo državnim organom morajo imeti udeležena podjetja tudi možnost zahtevati, da se koncentracija, ki nima razsežnosti Skupnosti in ki se lahko rešuje v skladu z nacionalnimi konkurenčnimi zakonodajami vsaj treh držav članic, napoti na Komisijo. Takšne zahteve za napotitev na Komisijo pred priglasitvijo so posebno primerne, kadar bi koncentracija vplivala na konkurenco na območju zunaj ozemlja ene države članice. Kadar se koncentracija, ki jo lahko rešujemo v skladu s konkurenčno zakonodajo treh ali več držav članic, napoti na Komisijo pred priglasitvijo državnemu organu in nobena država članica, pristojna, da preveri zadeve, ne izrazi nesoglasja, Komisija dobi izključno pristojnost, da preveri koncentracije, takšna koncentracija pa se obravnava kot koncentracija z razsežnostjo Skupnosti. Do takšne napotitve zadev držav članic na Komisijo pred priglasitvijo pa ne sme priti, kadar vsaj ena država članica, pristojna, da preveri zadeve, izrazi nesoglasje s takšno napotitvijo.

(17) Komisiji je treba dodeliti izključno pristojnost za izvajanje te uredbe ob možnosti naknadne preveritve Sodišča Evropskih skupnosti.

(18) Države članice ne smejo uporabiti svojega nacionalnega prava konkurence pri koncentracijah z razsežnostjo Skupnosti, razen če to omogoča ta uredba. Ustrezne pristojnosti nacionalnih organov naj bodo omejene na zadeve, pri katerih je brez poseganja Komisije mogoče bistveno oviranje učinkovite konkurence na območju države članice in pri katerih interesov konkurence te države članice ta uredba sicer ne more dovolj zavarovati. Prizadete države članice morajo v takih primerih nemudoma ukrepati; s to uredbo se zaradi raznolikosti nacionalnih predpisov ne da določiti enotnega roka za sprejetje dokončnih odločitev v skladu z nacionalnim pravom.

(19) Poleg tega izključna uporaba te uredbe za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti ne posega v člen 296 Pogodbe in ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito pravno utemeljenih interesov poleg tistih, ki jih upošteva ta uredba, pod pogojem, da so ti ukrepi skladni s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti.

(20) Koncept koncentracije je primerno opredeliti tako, da zajema transakcije, ki povzročijo trajno spremembo nadzora udeleženih podjetij in tako strukture trga. Zato je v področje uporabe te uredbe primerno vključiti vsa skupna podjetja, ki trajno opravljajo vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta. Poleg tega je primerno obravnavati kot eno samo koncentracijo tiste transakcije, ki so tesno povezane zaradi okoliščin ali imajo obliko več transakcij vrednostnih papirjev, ki se opravijo v razumno kratkem časovnem obdobju.

(21) Ta uredba naj se uporablja tudi v primerih, pri katerih udeležena podjetja sprejmejo omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije ali nujno potrebne za koncentracijo. Odločbe Komisije, ki določajo, da so koncentracije ob uporabi te uredbe skladne s skupnim trgom, naj samodejno zajemajo takšne omejitve, ne da bi morala Komisija presojati takšne omejitve v posamičnih zadevah. Na zahtevo udeleženih podjetij pa naj Komisija v zadevah, ki predstavljajo nova ali nerešena vprašanja in povzročajo resnično negotovost, jasno presodi, ali je katera koli omejitev neposredno povezana z izvedbo koncentracije in nujno potrebna zanjo. Zadeva predstavlja novo ali nerešeno vprašanje, ki povzroča resnično negotovost, če vprašanje ni obravnavano v ustreznem veljavnem obvestilu Komisije ali objavljeni odločbi Komisije.

(22) Sistem, uveden za nadzor koncentracij, naj brez poseganja v člen 86(2) Pogodbe spoštuje nediskriminacijsko načelo med javnim in zasebnim sektorjem. V javnem sektorju je treba pri izračunu prometa v koncentraciji udeleženega podjetja zato upoštevati podjetja, ki sestavljajo gospodarsko enoto s sposobnostjo samostojnega odločanja ne glede na to, kakšna je struktura kapitala in ne glede na pravila upravnega nadzora, ki veljajo zanje.

(23) Treba je ugotoviti, ali so koncentracije z razsežnostjo Skupnosti skladne s skupnim trgom glede potrebe po ohranjanju in razvoju učinkovite konkurence na skupnem trgu. Pri tem mora Komisija presojati znotraj splošnega okvira doseganja osnovnih ciljev, navedenih v členu 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in členu 2 Pogodbe o Evropski uniji.

(24) Da bi omogočili sistem neizkrivljene konkurence na skupnem trgu, v podporo politiki, ki se izvaja skladno z načeli odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, je treba s to uredbo omogočiti uspešen nadzor vseh koncentracij z vidika njihovega učinka na konkurenco znotraj Skupnosti. Skladno s tem je Uredba (EGS) št. 4064/89 uvedla načelo, da je treba koncentracijo z razsežnostjo Skupnosti, ki ustvarja ali krepi prevladujoči položaj, ki bi bistveno oviral učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, razglasiti za nezdružljivo s skupnim trgom.

(25) Glede na posledice, ki jih lahko imajo koncentracije v oligopolnih tržnih strukturah, je na takšnih trgih toliko bolj treba ohranjati učinkovito konkurenco. Mnogi oligopolni trgi izkazujejo zdravo stopnjo konkurence. Vendar pa lahko v nekaterih okoliščinah koncentracije, vključujoče odstranitev pomembnega konkurenčnega pritiska, ki je pred tem obstajal med strankami koncentracije, pa tudi zmanjšanje konkurenčnega pritiska na preostale konkurente, tudi kadar ne obstaja verjetnost usklajevanja med člani oligopola, bistveno ovirajo učinkovito konkurenco. Sodišča Skupnosti pa doslej niso jasno interpretirala, ali Uredba (EGS) št. 4064/89 zahteva, naj se koncentracije, ki povzročajo takšne neusklajene učinke, razglasijo za neskladne s skupnim trgom. Tako je treba zaradi pravne jasnosti pojasniti, da ta uredba dopušča učinkovit nadzor vseh takšnih koncentracij, tako da določa, naj se vsaka koncentracija, ki bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom. Pojem "bistvenega oviranja učinkovite konkurence" v členu 2(2) in (3) je treba interpretirati, kakor da poleg koncepta prevladujočega položaja obsega le protikonkurenčne učinke koncentracije, izhajajoče iz neusklajenega ravnanja podjetij, ki nimajo prevladujočega položaja na prizadetem trgu.

(26) Bistveno oviranje učinkovite konkurence je na splošno posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. Ob upoštevanju smernic, ki jih lahko dobimo iz preteklih sodb evropskih sodišč in odločb Komisije skladno z Uredbo (EGS) št. 4064/89, in hkratnem upoštevanju standardov škode konkurence, ki so jih določili Komisija in sodišča Skupnosti glede združljivosti koncentracije s skupnim trgom, naj se s to uredbo uveljavi načelo, da se koncentracija z razsežnostjo Skupnosti, ki lahko bistveno ovira učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom.

(27) Poleg tega je treba merila iz člena 81(1) in (3) Pogodbe uporabiti pri skupnih podjetjih, ki trajno opravljajo vse funkcije neodvisnih gospodarskih celot, tako da njihova ustanovitev povzroči znatno omejitev konkurence med podjetji, ki ostanejo neodvisna.

(28) Da bi pojasnili in razložili presojanje koncentracij po tej uredbi s strani Komisije, je primerno, da Komisija objavi smernice, ki naj pomenijo soliden gospodarski okvir za presojo koncentracij glede razglasitve, ali jih lahko štejemo za nezdružljive s skupnim trgom.

(29) Da bi lahko določili učinek koncentracije na konkurenco na skupnem trgu, je treba ustrezno upoštevati vsakršno utemeljeno in verjetno povečanje učinkovitosti, ki ga predložijo udeležena podjetja. Mogoče je, da povečanje učinkovitosti, ki izhaja iz koncentracije, nevtralizira učinke na konkurenco in zlasti potencialno škodo potrošnikov, ki bi sicer lahko nastala, in da koncentracija posledično bistveno ne ovira učinkovite konkurence na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. Komisija naj objavi smernice o pogojih, pod katerimi lahko pri presoji koncentracije upošteva povečanje učinkovitosti.

(30) Kadar udeležena podjetja prilagodijo priglašeno koncentracijo, zlasti tako, da ponudijo obveznosti glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom, naj ima Komisija možnost, da koncentracijo v prilagojeni obliki razglasi za združljivo s skupnim trgom. Takšne obveznosti naj bodo sorazmerne s problemom konkurence in naj ga popolnoma odpravijo. Primerno je tudi sprejeti obveznosti pred začetkom postopka presoje, kadar je problem konkurence jasno razviden in se da zlahka odpraviti. Izrecno je treba omogočiti, da lahko Komisija svojim odločbam priloži pogoje in obveznosti za zagotovitev, da udeležena podjetja pravočasno in uspešno izpolnjujejo svoje obveznosti, s čimer postane koncentracija združljiva s skupnim trgom. V celotnem postopku je treba zagotoviti preglednost in uspešno posvetovanje z državami članicami, pa tudi s tretjimi osebami.

(31) Komisija naj razpolaga z ustreznimi sredstvi, da zagotovi izvajanje zavez in obravnava okoliščine, v katerih niso izpolnjene. Pri neizpolnjevanju pogojev, priloženih odločbi, ki sicer razglašajo koncentracijo za skladno s skupnim trgom, združljivosti koncentracije s skupnim trgom ni in Komisija ne odobri izvedene koncentracije. Kadar je ta koncentracija izvedena, se posledično obravnava enako kakor nepriglašena koncentracija, izvedena brez odobritve. Kadar Komisija poleg tega odkrije, da brez pogojev koncentracija ni združljiva s skupnim trgom, je pristojna, da neposredno ustavi njeno izvajanje, s čimer ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije. Kadar obveznost, priložena odločbi o združljivosti koncentracije s skupnim trgom, ni izpolnjena, Komisija lahko odločbo prekliče. Poleg tega naj se Komisiji omogoči nalaganje ustreznih finančnih sankcij, kadar pogoji ali obveznosti niso izpolnjene.

(32) Koncentracije, ki zaradi omejenega tržnega deleža udeleženih podjetij ne morejo ovirati učinkovite konkurence, se lahko imajo za združljive s skupnim trgom. Brez poseganja v člena 81 in 82 Pogodbe se da o tem sklepati zlasti, kadar tržni delež udeleženih podjetij ne presega 25 % na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu.

(33) Naloga Komisije je sprejeti vse potrebne odločitve, da ugotovi, ali so koncentracije z razsežnostjo Skupnosti skladne s skupnim trgom, in odločitve, namenjene ponovni vzpostavitvi obstoječega stanja pred izvedbo koncentracije, ki je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom.

(34) Za zagotovitev učinkovitega nadzora so podjetja predhodno obvezana priglasiti koncentracije z razsežnostjo Skupnosti po sklenitvi dogovora, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža. Priglasitev naj bo mogoča tudi, kadar udeležena podjetja zadostijo Komisiji v zvezi s sklenitvijo dogovora za nameravano koncentracijo in Komisiji pokažejo, da je njihov načrt za to koncentracijo dovolj konkreten, na primer na podlagi načelnega dogovora, memoranduma o dogovoru, ali pisma o nameri, ki ga podpišejo vsa udeležena podjetja, ali ob javni ponudbi, ko so javno objavila namero o takšni ponudbi, pod pogojem, da bo načrtovana pogodba ali ponudba povzročila koncentracijo z razsežnostjo Skupnosti. Izvajanje koncentracij naj se zadrži do sprejetja končne odločitve Komisije. Vendar pa naj se po potrebi omogoči odstopanje od tega zadržanja na zahtevo udeleženih podjetij. Pri odločanju o odobritvi odstopanja naj Komisija upošteva vse primerne dejavnike, na primer vrsto in resnost škode za udeležena podjetja ali tretje osebe, in nevarnost, ki jo koncentracija predstavlja za konkurenco. Zaradi pravne varnosti je treba zavarovati veljavnost transakcij, kolikor je to potrebno.

(35) Treba je določiti rok, v katerem mora Komisija začeti postopek v zvezi s priglašeno koncentracijo, in roke, v katerih mora sprejeti dokončno odločitev o združljivosti ali nezdružljivosti priglašene koncentracije s skupnim trgom. Ti roki se lahko podaljšajo, kadar koli udeležena podjetja ponudijo obveznosti glede usklajevanja združljivosti koncentracije s skupnim trgom, s čimer se omogoči dovolj časa za analizo in tržno preverjanje takšnih predlaganih zavez ter za posvetovanje držav članic, pa tudi zainteresiranih tretjih oseb. Treba je omogočiti tudi podaljšanje roka z omejitvijo, v katerem mora Komisija sprejeti končno določitev, s čimer se omogoči dovolj časa za preučitev zadeve in potrditev dejstev in argumentov, predloženih Komisiji.

(36) Komisija spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije [5]. Skladno s tem je treba to uredbo interpretirati in uporabljati ob upoštevanju teh pravic in načel.

(37) Udeleženim podjetjem je treba dati pravico, da jih ob začetku postopka zasliši Komisija; možnost zaslišanja je treba dati tudi članom vodstva in nadzornih organov ter priznanim predstavnikom zaposlenih udeleženih podjetij in zainteresiranim tretjim osebam.

(38) Za pravilno presojo koncentracij naj ima Komisija pravico zahtevati vse dodatne informacije in izvesti vse nujne preglede po vsej Skupnosti. Pri tem in zaradi uspešnega varstva konkurence je treba razširiti preiskovalna pooblastila Komisije. Komisija naj ima zlasti pravico zaslišanja vseh oseb, ki lahko dajo uporabne informacije, in zapisovanja danih izjav.

(39) Med vsakim pregledom naj imajo uradniki, ki jih pooblasti Komisija, pravico, da zahtevajo informacije, povezane s predmetom in namenom pregleda; prav tako naj imajo pravico zapečatiti prostore med pregledi, zlasti kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila koncentracija izvedena brez priglasitve, da so bili Komisiji priskrbljeni nepravilni, nepopolni ali zavajajoči podatki ali da udeležena podjetja ali osebe niso izpolnjevale pogojev oziroma obveznosti, ki jim jih je z odločbo naložila Komisija. V vsakem primeru naj se prostori zapečatijo le v izjemnih okoliščinah, v času, ki je nujno potreben za pregled in navadno ni daljši od 48 ur.

(40) Brez poseganja v sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je koristno tudi določiti obseg nadzora, ki ga lahko izvaja nacionalno sodišče, ko skladno z nacionalnim pravom in kot previdnostni ukrep odobri pomoč organov pregona, zato da bi se izognili morebitnemu nasprotovanju podjetja pregledu, vključno z zapečatenjem prostorov, ki ga nalaga odločba Komisije. Iz sodne prakse izhaja, da lahko nacionalno sodišče zlasti od Komisije zahteva nadaljnje informacije, potrebne za izvajanje nadzora, in če jih ni, lahko zavrne odobritev. Sodna praksa potrjuje tudi pristojnost nacionalnih sodišč za nadzor nad uporabo nacionalnih predpisov, ki urejajo izvajanje prisilnih ukrepov. Pristojni organi držav članic naj dejavno sodelujejo pri izvajanju preiskovalnih pooblastil Komisije.

(41) Pri upoštevanju odločb Komisije se udeleženih podjetij in oseb ne da prisiliti k priznanju, da so zagrešili kršitve, so pa v vsakem primeru dolžni odgovarjati na dejanska vprašanja in predložiti dokumente, tudi kadar se ti podatki lahko uporabijo za dokazovanje takšnih kršitev proti njim samim ali proti drugim.

(42) Zaradi preglednosti naj se vse odločbe Komisije, ki niso povsem postopkovne narave, objavijo v različnih medijih. Pri zagotavljanju zavarovanja pravic udeleženih podjetij do obrambe, zlasti pravice dostopa do dokumentacije, je nujno treba zaščititi poslovne tajnosti. Tudi zaupnost podatkov, izmenjanih v omrežju in s pristojnimi organi tretjih držav, je treba zaščititi.

(43) Upoštevanje te uredbe naj se po potrebi zagotavlja z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. Sodišču Evropskih skupnosti je v tem pogledu treba dati neomejeno pristojnost, skladno s členom 229 Pogodbe.

(44) Treba je pozorno spremljati pogoje, pod katerimi so izpeljane koncentracije podjetij, ki imajo sedež ali glavna področja dejavnosti v Skupnosti, v tretjih državah, in predvideti možnost, da Svet podeli Komisiji ustrezen mandat za pogajanje, zato da bi dosegla nediskriminacijsko obravnavo teh podjetij.

(45) Ta uredba nikakor ne zmanjšuje kolektivnih pravic zaposlenih, ki jih priznavajo udeležena podjetja, zlasti pri obveznosti obveščanja ali posvetovanja s svojimi priznanimi predstavniki po pravu Skupnosti in nacionalnem pravu.

(46) Komisiji je treba omogočiti določitev podrobnih pravil o izvajanju te uredbe skladno s postopki za izvajanje pooblastil, dodeljenih Komisiji. Pri sprejemanju takšnih izvedbenih predpisov naj Komisiji pomaga svetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, kakor je določeno v členu 23 –

SPREJEL TO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Brez poseganja v člen 4(5) in člen 22 ta uredba velja za vse koncentracije z razsežnostjo Skupnosti, kakor so opredeljene v tem členu.

2. Koncentracija ima razsežnost Skupnosti, kadar:

(a) vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kakor 5000 milijonov EUR skupnega prometa; in

(b) skupni promet na trgu Skupnosti vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 250 milijonov EUR,

razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kakor dve tretjini svojega skupnega prometa na trgu Skupnosti v eni in isti državi članici.

3. Koncentracija, ki ne doseže pragov iz odstavka 2, ima razsežnost Skupnosti, kadar:

(a) vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kakor 2500 milijonov EUR skupnega prometa;

(b) vsa udeležena podjetja v vsaki od vsaj treh držav članic skupno ustvarijo več kakor 100 milijonov EUR skupnega prometa;

(c) vsako od vsaj dveh udeleženih podjetij v vsaki od vsaj treh držav članic za namen odstavka (b) ustvari več kakor 25 milijonov EUR skupnega prometa; in

(d) skupni promet na trgu Skupnosti vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 100 milijonov EUR,

razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kakor dve tretjini svojega skupnega prometa na trgu Skupnosti v eni in isti državi članici.

4. Na podlagi statističnih podatkov, ki jih lahko redno zagotavljajo države članice, Komisija Svetu poroča o uporabi pragov in meril, določenih v odstavkih 2 in 3 do 1. julija 2009, in predstavi predloge v skladu z odstavkom 5.

5. Po poročilu iz odstavka 4 in na prošnjo Komisije lahko Svet spremeni pragove in merila iz odstavka 3, o čemer odloča s kvalificirano večino.

Člen 2

Presoja koncentracij

1. Koncentracije, za katere velja ta uredba, se presojajo v skladu s cilji te uredbe in spodaj navedenimi določbami, zato da se ugotovi, ali so skladne s skupnim trgom ali ne.

Pri presoji Komisija upošteva:

(a) potrebo, da se ohrani in razvije učinkovita konkurenca na skupnem trgu, med drugim glede na strukturo vseh udeleženih trgov in dejansko ali potencialno konkurenco podjetij bodisi na območju Skupnosti ali zunaj le-te;

(b) tržni položaj udeleženih podjetij ter njihovo gospodarsko in finančno moč, druge možnosti, ki so na voljo dobaviteljem in uporabnikom, njihov dostop do dobav blaga in storitev ali trgov, kakršne koli pravne ali druge ovire pri vstopu, gibanje ponudbe in povpraševanja po upoštevnem blagu in storitvah, interese vmesnih in končnih potrošnikov ter razvoj tehničnega in gospodarskega napredka, pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.

2. Koncentracija, ki ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasi za združljivo s skupnim trgom.

3. Koncentracija, ki bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom.

4. Kolikor je skupno podjetje, ki predstavlja koncentracijo v skladu s členom 3, ustanovljeno s ciljem ali učinkom usklajevanja konkurenčnega vedenja podjetij, ki ostanejo neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz člena 81(1) in (3) Pogodbe, zato da se ugotovi, ali je ravnanje skladno s skupnim trgom ali ne.

5. Pri presoji Komisija upošteva zlasti:

- ali dve ali več matičnih družb v nezanemarljivem obsegu še naprej izvaja dejavnosti na istem trgu kakor skupno podjetje, ali na prodajnem ali nabavnem trgu (v proizvodni ali distribucijski verigi) glede na trg skupnega podjetja, ali na sosednjem trgu, ki je s tem trgom tesno povezan,

- ali usklajevanje, ki je neposredna posledica ustanovitve skupnega podjetja, udeleženim podjetjem daje možnost izključitve konkurence glede znatnega dela obravnavanih proizvodov ali storitev.

Člen 3

Opredelitev koncentracije

1. Šteje se, da koncentracija nastane, kadar se trajno spremeni nadzor zaradi naslednjih dejavnikov:

(a) združitve dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij, ali

(b) pridobitve neposrednega ali posrednega nadzora enega ali več drugih podjetij ali njihovih delov s strani ene ali več oseb, ki že nadzorujejo vsaj eno podjetje, ali s strani enega ali več podjetij, bodisi z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja bodisi s pogodbo ali kakor koli drugače.

2. Nadzor nastane s pravicami, pogodbami ali drugimi sredstvi, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, in sicer:

(a) lastništvo ali pravica do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

(b) pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.

3. Nadzor pridobijo osebe ali podjetja, ki:

(a) imajo pravice ali so upravičeni do njih na podlagi zadevnih pogodb; ali

(b) kljub temu, da nimajo teh pravic ali niso upravičeni do njih na podlagi takšnih pogodb, imajo pravico do uveljavljanja pravic, ki iz njih izhajajo.

4. Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta, predstavlja koncentracijo v smislu odstavka 1(b).

5. Šteje se, da do koncentracije ne pride, kadar:

(a) imajo kreditne ali druge finančne ustanove ali zavarovalniške družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo transakcije in trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno v lasti vrednostne papirje, ki so jih pridobile v podjetju zaradi nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh vrednostnih papirjev, zato da bi vplivale na konkurenčno vedenje tega podjetja, ali pod pogojem, da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo celotnega ali dela tega podjetja ali njegovega premoženja ali prodajo navedenih vrednostnih papirjev, in da se vsaka takšna prodaja izvede v enem letu od datuma pridobitve; to obdobje lahko Komisija podaljša na zahtevo, kadar navedene ustanove ali družbe izkažejo, da prodaje ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v predpisanem obdobju;

(b) nadzor pridobi nosilec funkcije v skladu z zakonodajo države članice, ki se nanaša na likvidacijo, stečaj, plačilno nesposobnost, prenehanje plačevanja, delno poravnavo ali podobne postopke;

(c) transakcije iz odstavka 1(b) opravljajo finančni holdingi iz člena 5(3) Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o zaključnih računih nekaterih vrst podjetij [6], vendar pod pogojem, da se glasovalne pravice, ki izhajajo iz deleža, uresničujejo, zlasti v primeru imenovanja članov uprav in nadzornih organov podjetij, v katerih imajo delež, toda le zato, da bi ohranili celotno vrednost naložb in ne da bi neposredno ali posredno vplivali na konkurenčno vedenje teh podjetij.

Člen 4

Predhodna priglasitev koncentracij in napotitev pred priglasitvijo na zahtevo strank, ki priglašajo koncentracijo

1. Komisiji je treba koncentracije z razsežnostjo Skupnosti, kakor so opredeljene v tej uredbi, priglasiti pred njihovo izvedbo in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

Priglasitev je mogoča tudi, če udeležena podjetja prepričajo Komisijo o sklenitvi pogodbe ali pri javni ponudbi, kadar javno objavijo namen za takšno ponudbo, pod pogojem, da nameravana pogodba ali ponudba vodi v koncentracijo z razsežnostjo Skupnosti.

V tej uredbi izraz "priglašena koncentracija" zajema tudi nameravane koncentracije, priglašene skladno z drugim pododstavkom. Za namen odstavkov 4 in 5 tega člena izraz "koncentracije" zajema nameravane koncentracije v smislu drugega pododstavka.

2. Koncentracijo, ki nastane z združitvijo v smislu člena 3(1)(a) ali pridobitvijo skupnega nadzora v smislu člena 3(1)(b), skupno priglasijo stranke, udeležene v združitvi, ali tiste, ki pridobijo skupen nadzor. V vseh drugih primerih mora koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi nadzor nad celotnim ali le delom enega ali več podjetij.

3. Če Komisija ugotovi, da za priglašeno koncentracijo velja ta uredba, objavi dejstvo, da je prejela priglasitev, in hkrati navede imena udeleženih podjetij, njihovo državo izvora, naravo koncentracije in gospodarske sektorje, na katere se koncentracija nanaša. Komisija upošteva pravno utemeljen interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

4. Pred priglasitvijo koncentracije v smislu odstavka 1 lahko osebe ali podjetja iz odstavka 2 z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo, da bi lahko koncentracija bistveno vplivala na konkurenco na trgu države članice, ki ima vse lastnosti samostojnega trga, in naj jo zato v celoti ali delno pregleda ta država članica.

Komisija to vlogo nemudoma pošlje vsem državam članicam. Država članica, navedena v utemeljeni vlogi, v petnajstih delovnih dneh po prejemu vloge izrazi soglasje ali nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve. Če ta država članica v tem roku ne sprejme takšne odločitve, se šteje, da soglaša.

Razen če ta država članica ne soglaša, se lahko Komisija, če presodi, da takšen samostojni trg obstaja in da lahko koncentracija bistveno vpliva na konkurenco na tem trgu, odloči za predložitev celotne zadeve ali njenega dela pristojnim organom te države članice zaradi uporabe nacionalnega prava o konkurenci te države.

Odločitev o predložitvi ali nepredložitvi zadeve skladno s tretjim pododstavkom se sprejme v 25 delovnih dneh po tem, ko Komisija prejme utemeljeno vlogo. Komisija o svoji odločitvi obvesti druge države članice in udeležene osebe ali podjetja. Če Komisija v tem obdobju ne sprejme odločitve, se šteje, da je sprejela odločitev o posredovanju zadeve skladno z vlogo, ki so jo predložile udeležene osebe ali podjetja.

Če se je Komisija odločila, ali se v skladu s tretjim in četrtim pododstavkom šteje, da se je odločila predložiti celotno zadevo, se priglasitev v skladu z odstavkom 1 ne opravi, uporablja pa se nacionalna konkurenčna zakonodaja. Člen 9(6) do (9) se uporablja smiselno.

5. Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 in ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic, lahko udeležene osebe ali podjetja iz odstavka 2 pred vsako priglasitvijo koncentracije pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo, da naj koncentracijo pregleda Komisija.

Komisija to vlogo nemudoma pošlje vsem državam članicam.

Vsaka država članica, pristojna za pregled koncentracije po nacionalnem pravu o konkurenci, lahko v petnajstih delovnih dneh po prejemu utemeljene vloge izrazi nesoglasje z zahtevo po predložitvi zadeve.

Če vsaj ena od teh držav članic izrazi nesoglasje, v skladu s tretjim pododstavkom, v roku 15 delovnih dni, se zadeva ne predloži. Komisija nemudoma obvesti vse države članice in udeležene osebe ali podjetja o vsakem primeru nesoglasja.

Če nobena od držav članic ne izrazi nesoglasja, v skladu s tretjim pododstavkom, v roku 15 delovnih dni, se šteje, da je koncentracija z razsežnostjo Skupnosti in mora biti priglašena Komisiji v skladu z odstavkoma 1 in 2. V takih primerih ne bo nobena država članica pri koncentraciji uporabljala svojega nacionalnega prava o konkurenci.

6. Komisija poroča Svetu o delovanju odstavkov 4 in 5 do 1. julija 2009. Po tem poročilu in na predlog Komisije lahko Svet spremeni odstavka 4 in 5, o čemer odloča s kvalificirano večino.

Člen 5

Izračun prometa

1. Skupni promet v smislu te uredbe obsega prihodke, ki so jih udeležena podjetja ustvarila v predhodnem poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega poslovanja, zmanjšane za prodajne rabate in davek na dodano vrednost ter druge davke, neposredno povezane s prometom. Skupni promet udeleženega podjetja ne vključuje prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med katerimi koli podjetji iz odstavka 4.

Promet na območju Skupnosti ali na območju države članice obsega prodane proizvode in storitve, opravljene za podjetja ali potrošnike, na območju Skupnosti ali na območju te države članice.

2. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo delov enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se razen odstavka 1 upošteva na strani prodajalca ali prodajalcev le promet, nanašajoč se na dele, ki so predmet koncentracije.

Vendar se dve ali več transakcij v smislu prvega pododstavka, ki jih v dveh letih opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena sama koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije.

3. Namesto prometa se uporabi naslednje:

(a) pri kreditnih institucijah in drugih finančnih institucijah vsota naslednjih postavk prihodkov, kakor so določene v Direktivi Sveta 86/635/EGS [7], po potrebi po odbitku davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s temi postavkami:

(i) prihodka od obresti in podobnih prihodkov;

(ii) prihodka od vrednostnih papirjev:

- prihodka od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivimi donosi,

- prihodka za udeležbo v kapitalu,

- prihodka iz delnic v povezanih družbah;

(iii) prihodkov od provizij;

(iv) čistega dobička iz finančnega poslovanja;

(v) drugega prihodka iz dejavnosti.

Promet kreditne ali finančne institucije na območju Skupnosti ali države članice obsega postavke prihodkov, kakršne so opredeljene zgoraj, ki jih prejme panoga ali oddelek te institucije, ustanovljen na območju Skupnosti ali države članice, odvisno od primera;

(b) pri zavarovalnicah vrednost obračunanih bruto premij, ki obsegajo vse prihodke in terjatve, izhajajoče iz zavarovalnih pogodb, ki jih izdajo zavarovalnice ali so za njihov račun, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšanimi za davke in davkom podobne prispevke ali dajatve, ki so zaračunane glede na vrednost posameznih premij ali glede na vse premije skupaj; glede uporabe člena 1(2)(b) in (3)(b), (c) in (d) ter končnega dela člena 1(2) in (3) se upoštevajo bruto premije, prejete od rezidentov Skupnosti oziroma rezidentov ene države članice.

4. Brez poseganja v odstavek 2 se skupni promet udeleženega podjetja v smislu te uredbe izračuna kot seštevek prometa:

(a) deleženega podjetja;

(b) podjetij, v katerih ima udeleženo podjetje neposredno ali posredno:

(i) v lasti več kakor polovico kapitala ali poslovnega premoženja, ali

(ii) več kakor polovico glasovalnih pravic, ali

(iii) pravico, da imenuje več kakor polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki v skladu z zakonom zastopajo podjetja, ali

(iv) pravico upravljati posle podjetja;

(c) tistih podjetij, ki imajo v udeleženem podjetju pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b);

(d) tistih podjetij, v katerih ima podjetje iz točke (c) pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b);

(e) tistih podjetij, v katerih imata dve podjetji ali več podjetij iz točk (a) do (d) skupne pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b).

5. Kadar imajo podjetja, udeležena v koncentraciji, skupno pravice ali vpliv, naveden v odstavku 4(b), se pri izračunu skupnega prometa udeleženih podjetij za namene te uredbe:

(a) ne upošteva promet, ki je posledica prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli od udeleženih podjetij ali katerim koli drugim podjetjem, povezanim z enim od navedenih podjetij, kakor to določa odstavek 4(b) do (e);

(b) upošteva promet, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli tretjim podjetjem. Ta promet se enakomerno porazdeli med udeleženimi podjetji.

Člen 6

Preizkus priglasitve in uvedba postopka

1. Komisija priglasitev preizkusi takoj po prejemu.

(a) Če ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam te uredbe, mora o tej ugotovitvi izdati odločbo.

(b) Če ugotovi, da priglašena koncentracija sodi v področje uporabe te uredbe, vendar ne obstaja resen sum glede njene združljivosti s skupnim trgom, odloči, da ji ne bo nasprotovala, in izjavi, da je združljiva s skupnim trgom.

Za odločbo, s katero se razglasi koncentracija za združljivo, velja, da ureja omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in so zanjo potrebne.

(c) Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija sodi v področje uporabe te uredbe in da obstaja resen dvom glede njene združljivosti s skupnim trgom, odloči, da uvede postopek brez poseganja v odstavek 2. Brez poseganja v člen 9 se tak postopek zaključi z odločbo, kakor je določeno v členu 8(1) do (4), razen če so udeležena podjetja Komisiji zadostno izkazala, da so opustila koncentracijo.

2. Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija, po spremembi s strani udeleženih podjetij, ne zbuja več večjih dvomov v smislu odstavka 1(c), razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom skladno z odstavkom 1(b).

Odločba Komisije lahko skladno z odstavkom 1(b) vsebuje pogoje in obveznosti, s katerimi zagotovi, da udeležena podjetja izpolnijo obveznosti, ki jih imajo do Komisije glede tega, da naredijo koncentracijo združljivo s skupnim trgom.

3. Komisija lahko prekliče odločbo, ki jo je sprejela v skladu z odstavkom 1(a) ali (b), če:

(a) odločba temelji na netočnih podatkih, za katere je odgovorno eno od podjetij, ali je bila pridobljena s prevaro,

ali

(b) udeležena podjetja kršijo obveznosti, določene v odločbi.

4. V primerih iz odstavka 3 lahko Komisija sprejme odločbo v skladu z odstavkom 1, pri čemer je ne zavezuje rok iz člena 10(1).

5. Komisija svojo odločitev nemudoma sporoči udeleženim podjetjem in pristojnim organom države članice.

Člen 7

Zadržanje izvajanja koncentracij

1. Koncentracija z razsežnostmi Skupnosti, kakor je opredeljena v členu 1 ali ki jo pregleda Komisija skladno s členom 4(5), se ne izvede bodisi pred priglasitvijo bodisi do takrat, ko je bila razglašena za združljivo s skupnim trgom z odločbo iz členov 6(1)(b), 8(1) ali 8(2), ali na podlagi domneve skladno s členom 10(6).

2. Odstavek 1 ne preprečuje izvedbe javne ponudbe ali več transakcij vrednostnih papirjev, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, s čimer se od različnih prodajalcev pridobi nadzor v smislu člena 3 pod naslednjimi pogoji:

(a) koncentracija se nemudoma priglasi Komisiji skladno s členom 4; in

(b) pridobitelj ne uveljavlja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz zadevnih vrednostnih papirjev, ali pa to počne le zato, da bi ohranil polno vrednost teh naložb na podlagi izjeme, ki jo Komisija podeli v skladu z odstavkom 3.

3. Komisija lahko na zahtevo podeli izjemo od obveznosti iz odstavkov 1 in 2. Zahteva po podelitvi izjeme mora biti utemeljena. Pri odločanju o zahtevi Komisija med drugim upošteva učinke zadržanja na eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji, ali na tretjo stranko, in nevarnost, ki jo koncentracija predstavlja konkurenci. Da bi zagotovili možnosti za učinkovito konkurenco, se lahko za to izjemo določijo pogoji in obveznosti. Za izjemo se lahko zaprosi in lahko se podeli kadar koli, tudi pred priglasitvijo ali po transakciji.

4. Veljavnost katere koli transakcije, izvedene v nasprotju z odstavkom 1, je odvisna od odločbe, izdane v skladu s členom 6(1)(b) ali v skladu s členom 8(1), (2) ali (3), ali od domneve iz člena 10(6).

Ta člen pa nima učinka na veljavnost transakcij vrednostnih papirjev, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju z odstavkom 1.

Člen 8

Pooblastilo Komisije za odločanje

1. Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(2), in v primerih iz člena 2(4) merila, določena v členu 81(3) Pogodbe, izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom.

Za odločbo, s katero se razglasi koncentracija za združljivo, velja, da ureja omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in so zanjo potrebne.

2. Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija po spremembi s strani udeleženih podjetij izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(2), in v primerih iz člena 2(4) merila, določena v členu 81(3) Pogodbe, izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom.

Odločba Komisije lahko vsebuje pogoje in obveznosti, s katerimi zagotovi, da udeležena podjetja izpolnijo obveznosti, ki jih imajo do Komisije glede tega, da naredijo koncentracijo združljivo s skupnim trgom.

Za odločbo, s katero se razglasi koncentracijo za združljivo, velja, da ureja omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in so zanjo potrebne.

3. Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(3), ali v primerih iz člena 2(4), pa ne izpolnjuje meril, določenih v členu 81(3) Pogodbe, izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za nezdružljivo s skupnim trgom.

4. Kadar Komisija ugotovi, da je bila koncentracija:

(a) že izvedena in razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom, ali

(b) izvedena v nasprotju s pogojem, ki ga določa odločba, sprejeta združljivo z odstavkom 2, s katero je bilo ugotovljeno, da bi brez pogoja koncentracija izpolnjevala merilo iz člena 2(3), ali v primerih iz člena 2(4) ne bi izpolnjevala meril iz člena 81(3) Pogodbe,

lahko Komisija:

- od udeleženih podjetij zahteva prenehanje koncentracije, zlasti na način prenehanja združitve ali odsvojitve vseh pridobljenih deležev ali premoženja, tako da se ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije; kadar stanja, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, s prenehanjem koncentracije ni mogoče vzpostaviti, lahko Komisija sprejme kateri koli drug primeren ukrep za čimprejšnjo vzpostavitev takšnega stanja,

- odredi kateri koli drug primeren ukrep za zagotovitev, da udeležena podjetja razpustijo koncentracijo ali sprejmejo druge ukrepe za vzpostavitev prejšnjega stanja, kakor je zahtevano v odločbi.

V primerih, ki spadajo v točko (a) prvega pododstavka, se lahko ukrepi iz tega pododstavka naložijo bodisi z odločbo iz odstavka 3 bodisi s posebno odločbo.

5. Komisija lahko naloži ustrezne začasne ukrepe za ponovno vzpostavitev ali ohranjanje pogojev učinkovite konkurence, če je bila koncentracija:

(a) izvedena v nasprotju s členom 7, odločitev o združljivosti koncentracije s skupnim trgom pa še ni bila sprejeta;

(b) izvedena v nasprotju s pogojem iz odločbe iz člena 6(1)(b) ali odstavka 2 tega člena;

(c) že izvedena in razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom.

6. Komisija lahko prekliče odločbo, ki jo je sprejela v skladu z odstavkoma 1 ali 2, če:

(a) izjava o združljivosti temelji na netočnih podatkih, za katere je odgovorno eno od podjetij, ali je bila pridobljena s prevaro, ali

(b) udeležena podjetja kršijo obveznosti, določene v odločbi.

7. Komisija lahko sprejme odločbo v skladu z odstavki 1 do 3, pri čemer je ne zavezuje rok iz člena 10(3), v naslednjih primerih:

(a) če ugotovi, da je bila koncentracija izvedena

(i) v nasprotju s pogojem iz odločbe iz člena 6(1)(b), ali

(ii) v nasprotju s pogojem iz odločbe iz odstavka 2 in združljivo s členom 10(2), v kateri je ugotovljeno, da ob odsotnosti tega pogoja obstaja resen dvom glede njene združljivosti s skupnim trgom; ali

(b) če je bila odločba preklicana skladno z odstavkom 6.

8. Komisija svojo odločitev nemudoma sporoči udeleženim podjetjem in pristojnim organom države članice.

Člen 9

Napotitev na pristojne organe držav članic

1. Komisija lahko z odločbo, o kateri nemudoma obvesti udeležena podjetja in pristojne organe drugih držav članic, napoti priglašeno koncentracijo na pristojne organe zadevne države članice v spodaj navedenih primerih.

2. V petnajstih delovnih dneh po prejemu kopije priglasitve lahko država članica na lastno pobudo ali na povabilo Komisije obvesti Komisijo, ki nato obvesti udeleženo podjetje, da:

(a) koncentracija predstavlja nevarnost, da bo bistveno vplivala na konkurenco na trgu v tej državi članici, ki ima vse značilnosti samostojnega trga, ali

(b) koncentracija vpliva na konkurenco na trgu v tej državi članici, ki ima vse značilnosti samostojnega trga in ne predstavlja znatnega dela skupnega trga.

3. Če Komisija meni, da ob upoštevanju trga zadevnih proizvodov ali storitve in upoštevnega geografskega trga v smislu odstavka 7 obstajata takšen samostojni trg in navedena nevarnost:

(a) sama obravnava primer skladno s to uredbo; ali

(b) zadevo delno ali v celoti predloži pristojnim organom zadevne države članice zaradi uporabe nacionalne zakonodaje o konkurenci te države.

Če pa Komisija meni, da takšen samostojni trg ali nevarnost ne obstaja, sprejme o tem odločbo, ki jo naslovi na zadevno državo članico, in primer obravnava sama skladno s to uredbo.

V primerih, pri katerih država članica Komisijo skladno z odstavkom 2(b) obvesti, da koncentracija vpliva na konkurenco na samostojnem trgu na njenem ozemlju, ki ne predstavlja znatnega dela skupnega trga, Komisija primer, ki zadeva ta samostojni trg, v celoti ali delno predloži, če meni, da je ta samostojni trg ogrožen.

4. Odločba o predložitvi ali nepredložitvi se sprejme v skladu z odstavkom 3:

(a) praviloma v roku, določenem v drugem pododstavku člena 10(1), če Komisija v skladu s členom 6(1)(b) ne začne postopka; ali

(b) najpozneje v 65 delovnih dneh od dneva priglasitve zadevne koncentracije, če je Komisija začela postopek v skladu s členom 6(1)(c), ne da bi izvedla pripravljalne faze za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s členom 8(2), (3) ali (4), da bi ohranila ali ponovno vzpostavila učinkovito konkurenco na zadevnem trgu.

5. Če Komisija v roku 65 delovnih dni, kakršnega določa odstavek 4(b), kljub opozorilu zadevne države članice ni sprejela odločbe o napotitvi v skladu z odstavkom 3 ali izvedla pripravljalnih faz iz odstavka 4(b), se šteje, da se je odločila za napotitev zadeve na zadevno državo članico v skladu z odstavkom 3(b).

6. Pristojni organ zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja odloči o primeru.

V 45 delovnih dneh po predložitvi Komisije pristojni organ zadevne države članice obvesti udeležena podjetja o rezultatu predhodne presoje konkurence in o tem, kako namerava po potrebi ukrepati. Zadevna država članica lahko ta rok izjemoma zadrži, kadar ji udeleženo podjetje ni zagotovilo potrebnih informacij, kakor to določa njeno nacionalno pravo o konkurenci.

Če priglasitev zahteva nacionalno pravo, začne rok 45 dni teči na delovni dan, ki sledi dnevu prejema popolne priglasitve s strani pristojnega organa te države članice.

7. Upoštevni geografski trg zajema območje, na katerem se udeležena podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem po njih, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni. Pri tem ocenjevanju je treba upoštevati predvsem naravo in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir pri vstopu ali preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med zadevnim območjem in sosednjimi območji ter precejšnje razlike v ceni.

8. Pri uporabi določb tega člena lahko zadevna država članica sprejme le ukrepe, ki so nujno potrebni za zaščito ali ponovno vzpostavitev učinkovite konkurence na zadevnem trgu.

9. V skladu z ustreznimi določbami Pogodbe se lahko katera koli država članica pritoži na Sodišče in zahteva zlasti uporabo člena 243 Pogodbe za uporabo svojega nacionalnega prava o konkurenci.

Člen 10

Roki za začetek postopkov in izdajo odločb

1. Brez poseganja v člen 6(4) se odločbe iz člena 6(1) sprejmejo najpozneje v 25 delovnih dneh. Ta rok začne teči naslednji delovni dan po prejemu priglasitve ali, če so podatki, ki naj bi se predložili v priglasitvi, nepopolni, naslednji delovni dan po prejemu popolnih podatkov.

Rok se podaljša na 35 delovnih dni, kadar Komisija prejme zahtevo države članice skladno s členom 9(2) ali kadar udeležena podjetja ponudijo izpolnitev obveznosti glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom skladno s členom 6(2).

2. Odločbe o priglašenih koncentracijah, ki se sprejemajo v skladu s členom 8(1) ali (2), se sprejmejo takoj, ko se zdi, da so resni dvomi iz člena 6(1)(c) odpravljeni, zlasti zaradi sprememb, ki jih izvedejo udeležena podjetja, in najpozneje do roka, določenega v odstavku 3.

3. Brez poseganja v člen 8(7) se morajo odločbe o priglašenih koncentracijah v skladu s členom 8(1) do (3) sprejeti najpozneje v 90 delovnih dneh od dne, ko se začne postopek. Rok se podaljša na 105 delovnih dni, kadar udeležena podjetja ponudijo izpolnitev obveznosti glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom v skladu z drugim pododstavkom člena 8(2), razen če obveznosti niso ponudila prej kakor v 55 delovnih dneh po začetku postopka.

Roki, določeni v prvem pododstavku, se prav tako podaljšajo, če stranke, ki priglašajo koncentracijo, za to zaprosijo najpozneje v 15 delovnih dneh po začetku postopka skladno s členom 6(1)(c). Stranke, ki priglašajo koncentracijo, imajo pravico le do ene take zahteve. Prav tako lahko roke, določene s prvim pododstavkom, Komisija podaljša kadar koli po začetku postopka ob soglasju strank, ki priglašajo koncentracijo. Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov, skladno s tem pododstavkom, ne presega 20 delovnih dni.

4. Roki, določeni v odstavkih 1 in 3, se izjemoma zadržijo, če je zaradi okoliščin, za katere je odgovorno eno izmed podjetij, udeleženih v koncentraciji, Komisija morala zahtevati podatke z odločbo v skladu s členom 11 ali če je morala zahtevati preiskavo z odločbo v skladu s členom 13.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za rok iz člena 9(4)(b).

5. Če se na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti odločba Komisije, pri kateri se upošteva rok iz tega člena, v celoti ali delno razveljavi, Komisija znova preuči koncentracijo zaradi sprejetja odločbe skladno s členom 6(1).

Koncentracija se znova preuči ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu.

Stranke, ki priglašajo koncentracijo, brez odlašanja predložijo novo priglasitev ali dopolnijo prvotno, kadar prvotna priglasitev postane nepopolna zaradi spremenjenih razmer na trgu ali predloženih podatkov. Kadar takih sprememb ni, stranke nemudoma potrdijo to dejstvo.

Roki, določeni v odstavku 1, začnejo teči na delovni dan, ki sledi dnevu prejema popolnih podatkov v novi priglasitvi, dopolnjene priglasitve ali potrdila v smislu tretjega pododstavka.

Drugi in tretji pododstavek se uporabljata tudi v primerih iz člena 6(4) in člena 8(7).

6. Če Komisija ne sprejme odločbe v skladu s členoma 6(1)(b), (c), 8(1), (2) ali (3) v rokih, določenih v odstavkih 1 in 3, se brez poseganja v člen 9 šteje, da je koncentracija razglašena za združljivo s skupnim trgom.

Člen 11

Zahteva po podatkih

1. Komisija lahko za opravljanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, z enostavnim zahtevkom ali odločbo zahteva vse potrebne podatke od oseb iz člena 3(1)(b) in podjetij ter podjetniških združenj.

2. Komisija pri pošiljanju enostavnega zahtevka za podatke osebi, podjetju ali podjetniškemu združenju navede pravno podlago in namen zahtevka, podrobno določi, katere podatke zahteva, in določi rok, v katerem jih je treba zagotoviti, ter kazni, določene s členom 14, za posredovanje netočnih ali zavajajočih podatkov.

3. Kadar Komisija z odločbo zaprosi osebo, podjetje ali podjetniško združenje za zagotovitev podatkov, navede pravno podlago in namen prošnje, podrobno določi, katere podatke zahteva, in določi rok, v katerem jih je treba zagotoviti. Navede tudi kazni, določene s členom 14, in navede ali naloži kazni, določene s členom 15. Navede tudi pravico, da se lahko vloži pritožba zoper odločbo na Sodišče Evropskih skupnosti.

4. Zahtevane podatke pri podjetjih priskrbijo njihovi lastniki ali zastopniki, pri pravnih osebah, podjetjih ali družbah oziroma združenjih, ki niso pravne osebe, pa osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene za njihovo zastopanje. Osebe, pravilno pooblaščene za odločanje, lahko priskrbijo podatke namesto svojih strank. Stranke ostanejo v celoti odgovorne, če so priskrbljeni podatki nepopolni, netočni ali zavajajoči.

5. Komisija nemudoma posreduje kopijo vsake odločbe, sprejete skladno z odstavkom 3, pristojnim organom države članice, na katere ozemlju je stalno bivališče osebe ali sedež podjetja ali podjetniškega združenja, in pristojnemu organu države članice, v kateri koncentracija učinkuje. Na posebno zahtevo pristojnega organa države članice mu Komisija posreduje tudi kopijo enostavne prošnje za podatke v zvezi s priglašeno koncentracijo.

6. Na zahtevo Komisije vlade in pristojni organi držav članic zagotovijo Komisiji vse potrebne podatke za izvajanje nalog, določenih s to uredbo.

7. Da bi Komisija izvedla naloge, ki ji jih predpisuje ta uredba, lahko izpraša vsako fizično ali pravno osebo, ki v to privoli, zaradi zbiranja podatkov, povezanih s predmetom preiskave. Komisija na začetku izpraševanja, ki se lahko izvede po telefonu ali drugih elektronskih sredstvih, navede pravno podlago in namen izpraševanja.

Kadar izpraševanje ne poteka v prostorih Komisije ali po telefonu ali drugih elektronskih sredstvih, Komisija vnaprej obvesti pristojni organ države članice, v kateri poteka izpraševanje. Na zahtevo pristojnega organa države članice lahko uradniki tega organa pomagajo uradnikom in drugim osebam, ki jih Komisija pooblasti za izpraševanje.

Člen 12

Pregledi, ki jih opravijo organi držav članic

1. Na zahtevo Komisije pristojni organi držav članic opravijo preglede, za katere Komisija na podlagi člena 13(1) meni, da so potrebni, ali ki jih je odredila z odločbo v skladu s členom 13(4). Uradniki pristojnih organov držav članic, odgovorni za izvajanje teh pregledov, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organi pooblastijo ali imenujejo, izvajajo pooblastila skladno s svojim nacionalnim pravom.

2. Na zahtevo Komisije ali pristojnega organa države članice, v kateri naj pregled poteka, lahko uradniki in drugi spremljevalci, ki jih pooblasti Komisija, pomagajo uradnikom zadevnega organa.

Člen 13

Pooblastila Komisije za preiskavo

1. Komisija lahko za opravljanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, izvede vse potrebne preiskave podjetij in podjetniških združenj.

2. Uradniki in drugi spremljevalci, ki jih Komisija pooblasti za izvedbo preiskave, imajo naslednja pooblastila:

(a) da vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b) da pregledajo poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, v katerem je ta shranjena;

(c) da vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge poslovne dokumentacije v kateri koli obliki;

(d) da za čas, potreben za pregled, zapečatijo kateri koli poslovni prostor ali knjige in drugo dokumentacijo;

(e) da zaprosijo katerega koli predstavnika ali uslužbenca podjetja ali podjetniškega združenja za razlago dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom pregleda, in odgovore zabeležijo.

3. Uradniki in drugi spremljevalci, ki jih Komisija pooblasti za izvedbo pregleda, izvajajo svoja pooblastila po predložitvi pisnega pooblastila o predmetu in namenu pregleda ter kaznih, določenih s členom 14, za predložitev zahtevanih knjig in druge dokumentacije, povezane s poslovanjem, ki je nepopolna, ali za netočne ali zavajajoče odgovore na vprašanja skladno z odstavkom 2 tega člena. V primernem času pred pregledom Komisija o pregledu obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo pregled potekal.

4. Podjetja in podjetniška združenja morajo dovoliti preiskave, ki jih odredi Komisija z odločbo. Odločba določi predmet in namen pregleda, določi datum začetka preiskave in navede kazni, predvidene v členih 14 in 15, ter pravico, da odločbo pregleda Sodišče. Komisija to odločbo sprejme po posvetu s pristojnim organom države članice, v kateri bo pregled potekal.

5. Uradniki pristojnega organa v državi članici, kjer bo preiskava potekala, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije dejavno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalcem, ki jih pooblasti Komisija. Pri tem imajo pooblastila, določena z odstavkom 2.

6. Kadar uradniki in drugi spremljevalci, ki jih je pooblastila Komisija, ugotovijo, da se podjetje upira preiskavi, vključno z zapečatenjem poslovnih prostorov, knjig ali dokumentacije, odrejenim skladno s tem členom, jim zadevna država članica pošlje potrebno pomoč, pri čemer za izvajanje preiskave po potrebi zahteva pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa.

7. Če je za pomoč iz odstavka 6 po nacionalnih predpisih treba pridobiti pooblastilo sodišča, se za takšno pooblastilo zaprosi. Tako pooblastilo se lahko uporabi tudi kot varnostni ukrep.

8. Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 7, nacionalno sodišče zagotovi, da je odločba Komisije verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet preiskave. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče neposredno ali prek pristojnega organa te države članice prosi Komisijo za podrobno razlago glede na predmet preiskave. Vendar pa nacionalno sodišče ne sme presojati o potrebnosti preiskave niti zahtevati, da mu zagotovijo podatke iz spisa Komisije. Zakonitost odločbe Komisije lahko preuči le Sodišče Evropskih skupnosti.

Člen 14

Globe

1. Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b), podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa udeleženega podjetja ali podjetniškega združenja v smislu člena 5, če namerno ali iz malomarnosti:

(a) priskrbijo netočne ali zavajajoče podatke pri predložitvi, potrjevanju, priglasitvi ali njeni dopolnitvi, skladno s členom 4, členom 10(5) ali členom 22(3);

(b) v odgovoru na zahtevo v skladu s členom 11(2) priskrbijo netočne ali zavajajoče podatke;

(c) v odgovoru na zahtevo z odločbo, sprejeto v skladu s členom 11(3), priskrbijo netočne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali pa ne priskrbijo podatkov v zahtevanem roku;

(d) med preiskavo v skladu s členom 13 predložijo nepopolne poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo, ki se zahteva, ali ne dovolijo preiskave, odrejene z odločbo, sprejeto v skladu s členom 13(4);

(e) v odgovoru na vprašanje, zastavljeno v skladu s členom 13(2)(e),

- dajo netočen ali zavajajoč odgovor,

- v roku, ki ga določi Komisija, ne popravijo netočnega, nepopolnega ali zavajajočega odgovora, ki ga da uslužbenec, ali

- ne dajo ali nočejo dati popolnega odgovora o dejstvih, povezanih s predmetom in namenom preiskave, odrejene z odločbo, sprejeto v skladu s členom 13(4);

(f) so bili pečati, ki so jih namestili uradniki ali drugi spremljevalci, ki jih je pooblastila Komisija v skladu s členom 13(2)(d), uničeni.

2. Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b) ali udeleženim podjetjem z odločbo naloži globe, ki ne presegajo 10 % skupnega prometa udeleženega podjetja v smislu člena 5, če namerno ali iz malomarnosti:

(a) skladno s členoma 4 ali 22(3) ne priglasijo koncentracije pred njeno izvedbo, razen če so za to izrecno pooblaščena s členom 7(2) ali odločbo, sprejeto skladno s členom 7(3);

(b) izvedejo koncentracijo ob kršitvi člena 7;

(c) izvedejo koncentracijo, ki je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom z odločbo v skladu s členom 8(3), ali ne izvedejo ukrepov, naloženih z odločbo v skladu s členom 8(4) ali (5);

(d) ne izpolnijo pogoja ali obveznosti, naložene z odločbo v skladu s členom 6(1)(b), členom 7(3) ali drugim pododstavkom člena 8(2).

3. Pri določanju zneska globe se upošteva narava, teža in trajanje kršitve.

4. Odločbe, sprejete v skladu z odstavki 1, 2 in 3, niso kazenskopravne narave.

Člen 15

Periodične denarne kazni

1. Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b), podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži periodične denarne kazni do 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa udeleženega podjetja ali podjetniškega združenja v smislu člena 5 za vsak delovni dan zamude, računano od datuma, ki je določen v odločbi, da bi jih prisilila k:

(a) predložitvi popolnih in točnih podatkov, ki jih je zahtevala z odločbo v skladu s členom 11(3);

(b) dovolitvi pregleda, odrejenega z odločbo v skladu s členom 13(4);

(c) izpolnitvi obveznosti, naložene v odločbi v skladu s členom 6(1)(b), členom 7(3) ali drugim pododstavkom člena 8(2), ali

(d) ravnanju v skladu z ukrepi, naloženimi z odločbo v skladu s členom 8(4) ali (5).

2. Če osebe iz člena 3(1)(b), podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo obveznost, za katero je bila določena periodična denarna kazen, lahko Komisija določi nižji končni znesek periodičnih denarnih kazni, kakor bi bil v skladu s prvotno odločbo.

Člen 16

Pregled Sodišča Evropskih skupnosti

Sodišče Evropskih skupnosti ima neomejeno pristojnost v smislu člena 229 Pogodbe za pregled odločb, s katerimi Komisija določi globo ali periodične denarne kazni; Sodišče lahko prekliče, zmanjša ali poveča naloženo globo ali periodično denarno kazen.

Člen 17

Poslovna skrivnost

1. Podatki, pridobljeni z uporabo te uredbe, se uporabijo samo za namene zadevne zahteve, preiskave ali zaslišanja.

2. Brez poseganja v člen 4(3), člena 18 in 20 Komisija, pristojni organi držav članic, njihovi uradniki in drugi državni uslužbenci ter druge osebe, ki delujejo pod nadzorom teh organov, pa tudi uradniki in drugi državni uslužbenci drugih organov držav članic ne smejo razkriti podatkov, pridobljenih z uporabo te uredbe, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

3. Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta objave splošnih podatkov ali sistematičnih raziskav, ki ne vsebujejo podatkov o določenih podjetjih ali podjetniških združenjih.

Člen 18

Zaslišanje strank in tretjih oseb

1. Pred sprejetjem kakršne koli odločbe, predvidene v členu 6(3), členu 7(3), členu 8(2) do (6) ter členih 14 in 15, Komisija da udeleženim osebam, podjetjem in podjetniškim združenjem možnost, da v vsaki fazi postopka vse do posvetovanja s svetovalnim odborom predstavijo svoje poglede na očitke, ki se nanašajo nanje.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko začasno sprejme odločba iz člena 7(3) in 8(5), ne da bi bila udeleženim osebam, podjetjem ali podjetniškim združenjem dana možnost za predhodno predstavitev lastnih pogledov, če jim Komisija to omogoči čim prej po sprejetju odločbe.

3. Odločba Komisije temelji le na očitkih, o katerih so lahko stranke predstavile svoja stališča. Pravice do zagovora se v postopku povsem spoštujejo. Dostop do spisa je na voljo vsaj neposredno udeleženim strankam, ob upoštevanju pravno utemeljenega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

4. Če Komisija ali pristojni organi držav članic menijo, da je to potrebno, lahko zaslišijo tudi druge fizične ali pravne osebe. Fizične ali pravne osebe, ki izkažejo zadosten interes, in posebno člani upravnih in poslovodnih organov udeleženih podjetij ali priznani predstavniki njihovih delavcev imajo pravico biti zaslišani, če za to zaprosijo.

Člen 19

Povezava z organi držav članic

1. Komisija pošlje pristojnim organom držav članic kopije priglasitev v treh delovnih dneh in čimprej kopije najpomembnejših dokumentov, ki so bili predloženi Komisiji ali ki jih je Komisija izdala v skladu s to uredbo. V te dokumente so vključene obveznosti do Komisije, ki so jih ponudila udeležena podjetja glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom skladno s členom 6(2) ali drugim pododstavkom člena 8(2).

2. Komisija izvede postopke, določene v tej uredbi, delujoč v tesni in stalni povezavi s pristojnimi organi držav članic, ki lahko izrazijo svoje poglede na te postopke. Za namen člena 9 Komisija pridobi podatke od pristojnega organa države članice iz odstavka 2 navedenega člena in mu da priložnost, da izrazi svoje poglede v vsaki fazi postopka vse do sprejetja odločbe v skladu z odstavkom 3 navedenega člena; v ta namen mu omogoči dostop do spisa.

3. S Svetovalnim odborom za koncentracije se posvetuje pred sprejetjem vsake odločbe v skladu s členom 8(1) do (6), členoma 14 ali 15, razen pri začasnih odločbah, sprejetih v skladu s členom 18(2).

4. Svetovalni odbor je sestavljen iz predstavnikov pristojnih organov držav članic. Vsaka država članica imenuje enega ali dva predstavnika; če se ne more ali ne moreta udeležiti posveta, ju lahko zamenjajo drugi predstavniki. Vsaj eden od predstavnikov države članice je pristojen za zadeve v zvezi z omejevanjem konkurence in prevladujočimi položaji.

5. Posvetovanje poteka na skupnem sestanku, sklicanem na povabilo Komisije, ki sestanku tudi predseduje. Z vabilom se pošlje povzetek primera, skupaj z navedbo najpomembnejših dokumentov in predhodnim osnutkom odločbe za vsako zadevo, ki se obravnava. Sestanek poteka vsaj 10 delovnih dni po tem, ko je bilo poslano vabilo. V izjemnih primerih lahko Komisija ta rok ustrezno skrajša, da bi se izognila resni škodi, ki bi jo utrpelo eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji.

6. Svetovalni odbor da mnenje o osnutku odločbe Komisije, če je potrebno, z glasovanjem. Svetovalni odbor lahko da mnenje, tudi če je nekaj njegovih članov odsotnih in ni zastopanih. Mnenje se da pisno in priloži k osnutku odločbe. Komisija kar najbolj upošteva mnenje Odbora. Odbor obvesti o tem, kako je njegovo mnenje upoštevala.

7. Komisija mnenje svetovalnega odbora skupaj z odločbo posreduje naslovnikom odločbe. Mnenje javno objavi skupaj z odločbo, pri čemer upošteva pravno utemeljen interes podjetij za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 20

Objava odločb

1. Komisija odločbe, ki jih sprejme skladno s členom 8(1) do (6), členoma 14 in 15, razen pri začasnih odločbah, sprejetih v skladu s členom 18(2), skupaj z mnenjem svetovalnega odbora objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. V objavi se navedejo imena strank in bistvena vsebina odločbe; pri tem se upošteva pravno utemeljen interes podjetij glede zaščite njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 21

Uporaba uredbe in pristojnost

1. Samo ta uredba se uporablja za koncentracije, kakor so opredeljene v členu 3, uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 [8], (EGS) št. 1017/68 [9], (EGS) št. 4056/86 [10] in (EGS) št. 3975/87 [11] pa se ne uporabljajo razen pri skupnih podjetjih, ki nimajo razsežnosti Skupnosti in katerih namen ali cilj je usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostajajo neodvisna.

2. Komisija ima izključno pristojnost za sprejemanje odločb, predvidenih s to uredbo, ki jih lahko pregleda Sodišče.

3. Nobena država članica ne uporabi svojega nacionalnega prava o konkurenci za katero koli koncentracijo z razsežnostmi Skupnosti.

Prvi pododstavek ne posega v pravico katere koli države članice, da opravi poizvedbe, potrebne za uporabo členov 4(4), 9(2), ali da po napotitvi v skladu z alineo (b) prvega pododstavka člena 9(3) ali členom 9(5) sprejme ukrepe, nujne za uporabo člena 9(8).

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 lahko države članice izvedejo ustrezne ukrepe za zaščito pravno utemeljenih interesov razen tistih, ki so upoštevani s to uredbo ter so združljivi s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti.

Javna varnost, pluralizem medijev in pravila nadzora štejejo kot pravno utemeljeni interesi v smislu prvega pododstavka.

Zadevna država članica mora Komisiji sporočiti kakršen koli drug javni interes, ki ga Komisija prizna po presoji njegove združljivosti s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti, preden se lahko sprejmejo zgoraj navedeni ukrepi. Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji odločitvi v 25 delovnih dneh po prejemu zgoraj navedenega sporočila.

Člen 22

Napotitev na Komisijo

1. Ena ali več držav članic lahko zahteva, da Komisija pregleda vsako koncentracijo, kakor je opredeljena v členu 3, ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1, a vpliva na trgovanje med državami članicami in grozi, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju države članice ali držav članic, ki zahtevo vložijo.

Takšno zahtevo je treba vložiti najpozneje v 15 delovnih dneh po dnevu priglasitve koncentracije, če priglasitev ni potrebna, pa zadevno državo članico obvestiti drugače.

2. Komisija nemudoma obvesti pristojne organe države članice in udeležena podjetja o vsaki zahtevi, ki jo je prejela skladno z odstavkom 1.

Vsaka druga država članica ima pravico, da se prvotni zahtevi pridruži v roku 15 delovnih dni po tem, ko jo Komisija obvesti o prvotni zahtevi.

Vsi nacionalni roki glede koncentracije se zadržijo, dokler se skladno s postopkom iz tega člena ne odloči, kje se bo koncentracija presojala. Takoj ko država članica obvesti Komisijo in udeležena podjetja, da se zahtevi ne želi pridružiti, se pri njenih nacionalnih rokih zadržanje prekine.

3. Komisija se lahko najpozneje v 10 delovnih dneh po izteku roka iz odstavka 2 odloči za pregled koncentracije, kadar meni, da ta vpliva na trgovanje med državami članicami in predstavlja resno grožnjo, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju države članice ali držav članic, ki vložijo zahtevo. Če Komisija v tem obdobju ne sprejme odločitve, šteje, da je sprejela odločitev o presoji koncentracije skladno z zahtevo.

Komisija o svoji odločitvi obvesti vse države članice in udeležena podjetja. Zahteva lahko predložitev priglasitve skladno s členom 4.

Država članica ali članice, ki so vložile zahtevo, pri koncentraciji več ne uporabljajo svojega nacionalnega prava o konkurenci.

4. Člen 2, člen 4(2) do (3), členi 5, 6 in 8 do 21 se uporabljajo, če Komisija pregleda koncentracijo skladno z odstavkom 3. Člen 7 se uporablja, kadar koncentracija ni bila izvedena do datuma, na katerega Komisija obvesti udeležena podjetja o vloženi zahtevi.

Kadar priglasitev v skladu s členom 4 ni potrebna, rok, v katerem se lahko postopek začne, določen s členom 10(1), začne teči na delovni dan, ki sledi dnevu, na katerega Komisija obvesti udeležena podjetja, da se je odločila pregledati koncentracijo skladno z odstavkom 3.

5. Komisija lahko eno ali več držav članic obvesti, da po njenem mnenju koncentracija izpolnjuje merila v odstavku 1. V takih primerih lahko Komisija to državo članico ali te države članice pozove, naj vložijo zahtevo skladno z odstavkom 1.

Člen 23

Izvedbene določbe

1. Komisija je pooblaščena, da skladno s postopkom iz odstavka 2 določi:

(a) izvedbene določbe glede oblike, vsebine in drugih podrobnosti priglasitev in predložitev skladno s členom 4;

(b) izvedbene določbe glede rokov, skladno s členom 4(4), (5), členi 7, 9, 10 in 22;

(c) postopek in roke za predložitev in izvedbo obveznosti skladno s členom 6(2) in členom 8(2);

(d) izvedbene določbe glede zasliševanja skladno s členom 18.

2. Komisiji pomaga svetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic.

(a) Pred objavo osnutka izvedbenih določb in pred sprejetjem teh določb se Komisija posvetuje s svetovalnim odborom.

(b) Posvetovanje poteka na sestanku, sklicanem na povabilo Komisije, ki sestanku tudi predseduje. Vabilu je priložen osnutek izvedbenih določb, ki naj bi jih sprejeli. Sestanek poteka vsaj 10 delovnih dni po tem, ko je bilo poslano vabilo.

(c) Svetovalni odbor da mnenje o osnutku izvedbenih določb Komisije, če je potrebno z glasovanjem. Komisija kar najbolj upošteva mnenje odbora.

Člen 24

Odnosi s tretjimi državami

1. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli splošnih težavah s koncentracijami, opredeljenimi v členu 3, na katere v tretjih državah naletijo njihova podjetja.

2. Glede koncentracij v tretjih državah Komisija sprva najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe in nato periodično sestavlja poročila o odnosu do podjetij s sedežem ali glavnimi področji dejavnosti v Skupnosti, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4. Komisija ta poročila predloži Svetu skupaj s priporočili, če so potrebna.

3. Če Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 ali na podlagi drugih podatkov meni, da ravnanje tretje države s podjetji s sedežem ali glavnimi področji dejavnosti v Skupnosti ni primerljivo z ravnanjem Skupnosti s podjetji te države, lahko Svetu predloži predloge za ustrezen mandat za pogajanje, da bi zagotovila primerljivo ravnanje s podjetji s sedežem ali glavnimi področji dejavnosti v Skupnosti.

4. Brez poseganja v člen 307 Pogodbe so ukrepi, sprejeti skladno s tem členom, v skladu z obveznostmi Skupnosti ali držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, bodisi dvostranskih bodisi večstranskih.

Člen 25

Razveljavitev

1. Brez poseganja v člen 26(2) se uredbi (EGS) št. 4064/89 in (ES) št. 1310/97 na dan 1. maja 2004 razveljavita.

2. Sklicevanje na razveljavljeni uredbi se razlaga kot sklicevanje na to uredbo in razume skladno s primerjalno tabelo v Prilogi.

Člen 26

Začetek veljavnosti in prehodne določbe

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2004.

2. Uredba (EGS) št. 4064/89 se še naprej uporablja pri koncentracijah, ki je bila predmet dogovora ali razglasitve ali kjer je bil pridobljen nadzor v smislu člena 4(1) te uredbe pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, in zlasti skladno z določbami o uporabi iz člena 25(2) in (3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 in člena 2 Uredbe (ES) št. 1310/97.

3. Pri koncentracijah, za katere začne ta uredba veljati po pristopu, namesto datuma začetka veljavnosti te uredbe velja datum pristopa.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2004

Za Svet

Predsednik

C. McCreevy

[1] UL C 20, 28.1.2003, str. 4.

[2] Mnenje z dne 9. oktobra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] Mnenje z dne 24. oktobra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 395, 30.12.1989, str. 1. Popravljena različica v UL L 257, 21.9.1990, str. 13. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 (UL L 180, 9.7.1997, str. 1). Popravek v UL L 40, 13.2.1998, str. 17.

[5] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[6] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).

[7] UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

[8] UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

[9] UL L 175, 23.7.1968, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

[10] UL L 378, 31.12.1986, str. 4. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003.

[11] UL L 374, 31.12.1987, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Tabela ujemanja

Uredba (EGS) št. 4064/89 | Ta uredba |

Člen 1(1), (2) in (3) | Člen 1(1), (2) in (3) |

Člen 1(4) | Člen 1(4) |

Člen 1(5) | Člen 1(5) |

Člen 2(1) | Člen 2(1) |

– | Člen 2(2) |

Člen 2(2) | Člen 2(3) |

Člen 2(3) | Člen 2(4) |

Člen 2(4) | Člen 2(5) |

Člen 3(1) | Člen 3(1) |

Člen 3(2) | Člen 3(4) |

Člen 3(3) | Člen 3(2) |

Člen 3(4) | Člen 3(3) |

– | Člen 3(4) |

Člen 3(5) | Člen 3(5) |

Člen 4(1), prvi stavek | Člen 4(1), prvi pododstavek |

Člen 4(1), drugi stavek | – |

– | Člen 4(1), drugi in tretji pododstavek |

Člen 4(2) in (3) | Člen 4(2) in (3) |

– | Člen 4(4) do (6) |

Člen 5(1) do (3) | Člen 5(1) do (3) |

Člen 5(4), uvodne besede | Člen 5(4), uvodne besede |

Člen 5(4), točka (a) | Člen 5(4), točka (a) |

Člen 5(4), točka (b), uvodne besede | Člen 5(4), točka (b), uvodne besede |

Člen 5(4), točka (b), prva alinea | Člen 5(4), točka (b)(i) |

Člen 5(4), točka (b), druga alinea | Člen 5(4), točka (b)(ii) |

Člen 5(4), točka (b), tretja alinea | Člen 5(4), točka (b)(iii) |

Člen 5(4), točka (b), četrta alinea | Člen 5(4), točka (b)(iv) |

Člen 5(4), točke (c), (d) in (e) | Člen 5(4), točke (c), (d) in (e) |

Člen 5(5) | Člen 5(5) |

Člen 6(1), uvodne besede | Člen 6(1), uvodne besede |

Člen 6(1), točki (a) in (b) | Člen 6(1), točki (a) in (b) |

Člen 6(1), točka (c) | Člen 6(1), točka (c), prvi stavek |

Člen 6(2) do (5) | Člen 6(2) do (5) |

Člen 7(1) | Člen 7(1) |

Člen 7(3) | Člen 7(2) |

Člen 7(4) | Člen 7(3) |

Člen 7(5) | Člen 7(4) |

Člen 8(1) | Člen 6(1), točka (c), drugi stavek |

Člen 8(2) | Člen 8(1) in (2) |

Člen 8(3) | Člen 8(3) |

Člen 8(4) | Člen 8(4) |

– | Člen 8(5) |

Člen 8(5) | Člen 8(6) |

Člen 8(6) | Člen 8(7) |

– | Člen 8(8) |

Člen 9(1) do (9) | Člen 9(1) do (9) |

Člen 9(10) | – |

Člen 10(1) in (2) | Člen 10(1) in (2) |

Člen 10(3) | Člen 10(3), prvi pododstavek, prvi stavek |

– | Člen 10(3), prvi pododstavek, drugi stavek |

– | Člen 10(3), drugi pododstavek |

Člen 10(4) | Člen 10(4), prvi pododstavek |

– | Člen 10(4), drugi pododstavek |

Člen 10(5) | Člen 10(5), prvi in četrti pododstavek |

– | Člen 10(5), drugi, tretji in peti pododstavek |

Člen 10(6) | Člen 10(6) |

Člen 11(1) | Člen 11(1) |

Člen 11(2) | – |

Člen 11(3) | Člen 11(2) |

Člen 11(4) | Člen 11(4), prvi stavek |

– | Člen 11(4), drugi in tretji stavek |

Člen 11(5), prvi stavek | – |

Člen 11(5), drugi stavek | Člen 11(3) |

Člen 11(6) | Člen 11(5) |

– | Člen 11(6) in (7) |

Člen 12 | Člen 12 |

Člen 13(1), prvi pododstavek | Člen 13(1) |

Člen 13(1), drugi pododstavek, uvodne besede | Člen 13(2), uvodne besede |

Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (a) | Člen 13(2), točka (b) |

Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (b) | Člen 13(2), točka (c) |

Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (c) | Člen 13(2), točka (e) |

Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (d) | Člen 13(2), točka (a) |

– | Člen 13(2), točka (d) |

Člen 13(2) | Člen 13(3) |

Člen 13(3) | Člen 13(4), prvi in drugi stavek |

Člen 13(4) | Člen 13(4), tretji stavek |

Člen 13(5) | Člen 13(5), prvi stavek |

– | Člen 13(5), drugi stavek |

Člen 13(6), prvi stavek | Člen 13(6) |

Člen 13(6), drugi stavek | – |

– | Člen 13(7) in (8) |

Člen 14(1), uvodne besede | Člen 14(1), uvodne besede |

Člen 14(1), točka (a) | Člen 14(2), točka (a) |

Člen 14(1), točka (b) | Člen 14(1), točka (a) |

Člen 14(1), točka (c) | Člen 14(1), točki (b) in (c) |

Člen 14(1), točka (d) | Člen 14(1), točka (d) |

– | Člen 14(1), točki (e) in (f) |

Člen 14(2), uvodne besede | Člen 14(2), uvodne besede |

Člen 14(2), točka (a) | Člen 14(2), točka (d) |

Člen 14(2), točki (b) in (c) | Člen 14(2), točki (b) in (c) |

Člen 14(3) | Člen 14(3) |

Člen 14(4) | Člen 14(4) |

Člen 15(1), uvodne besede | Člen 15(1), uvodne besede |

Člen 15(1), točki (a) in (b) | Člen 15(1), točki (a) in (b) |

Člen 15(2), uvodne besede | Člen 15(1), uvodne besede |

Člen 15(2), točka (a) | Člen 15(1), točka (c) |

Člen 15(2), točka (b) | Člen 15(1), točka (d) |

Člen 15(3) | Člen 15(2) |

Členi 16 do 20 | Členi 16 do 20 |

Člen 21(1) | Člen 21(2) |

Člen 21(2) | Člen 21(3) |

Člen 21(3) | Člen 21(4) |

Člen 22(1) | Člen 21(1) |

Člen 22(3) | – |

– | Člen 22(1) do (3) |

Člen 22(4) | Člen 22(4) |

Člen 22(5) | – |

– | Člen 22(5) |

Člen 23 | Člen 23(1) |

– | Člen 23(2) |

Člen 24 | Člen 24 |

– | Člen 25 |

Člen 25(1) | Člen 26(1), prvi pododstavek |

– | Člen 26(1), drugi pododstavek |

Člen 25(2) | Člen 26(2) |

Člen 25(3) | Člen 26(3) |

– | Priloga |

--------------------------------------------------