EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32003R1177

Uredba evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)Besedilo velja za EGP.

OJ L 165, 3.7.2003, p. 1–9 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Estonian: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Latvian: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Lithuanian: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Hungarian Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Maltese: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Polish: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Slovak: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Slovene: Chapter 16 Volume 001 P. 207 - 215
Special edition in Bulgarian: Chapter 16 Volume 001 P. 140 - 148
Special edition in Romanian: Chapter 16 Volume 001 P. 140 - 148
Special edition in Croatian: Chapter 16 Volume 001 P. 38 - 46

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2020; razveljavil 32019R1700

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1177/oj

32003R1177



Uradni list L 165 , 03/07/2003 str. 0001 - 0009


Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003

z dne 16. junija 2003

o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predlogov Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja evropskega Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisijo je treba sproti obveščati o porazdelitvi dohodka ter stopnji in strukturi revščine in socialne izključenosti v državah članicah, da bi izvajala naloge, ki so ji naložene, zlasti po sestankih Evropskega sveta v Lizboni, Nici, Stockholmu in Laeknu marca 2000, decembra 2000, marca 2001 in decembra 2001.

(2) Nova odprta metoda koordinacije na področju socialne izključenosti in strukturni kazalniki, ki jih je treba pripraviti za letno sintezno poročilo, povečujejo potrebo po primerljivih ter aktualnih presečnih in longitudinalnih podatkih o porazdelitvi dohodka kakor tudi o stopnji in strukturi revščine in socialne izključenosti zaradi izvajanja zanesljivih in ustreznih primerjav med državami članicami.

(3) S Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 50/2002/ES z dne 7. decembra 2001 o določitvi programa ukrepanja Skupnosti za spodbujanje sodelovanja med državami članicami v boju proti socialni izključenosti [4] so bili v okviru Ukrepa 1.2 Sklopa 1 o "analizi socialne izključenosti" določeni nujni pogoji, povezani s financiranjem ukrepov v zvezi z zbiranjem in diseminacijo primerljivih statističnih podatkov in zlasti s podporo izboljšanju raziskav in analize revščine in socialne izključenosti.

(4) Najboljša metoda ocenjevanja razmer glede dohodka, revščine in socialne izključenosti je zbiranje statističnih podatkov Skupnosti ob uporabi usklajenih metod in definicij. Nekatere države članice morda potrebujejo več časa za prilagoditev svojih sistemov tem usklajenim metodam in definicijam.

(5) Statistične podatke je treba vsako leto posodobiti, da bi se odražale spremembe pri porazdelitvi dohodka ter pri stopnji in strukturi revščine in socialne izključenosti.

(6) Komisija potrebuje presečne in longitudinalne mikro podatke na ravni gospodinjstev in osebni ravni zaradi raziskovanja glavnih socialnih vprašanj in zlasti novih vprašanj, ki zahtevajo posebno raziskovanje.

(7) Prednost je treba dati pripravi primerljivih letnih presečnih podatkov o dohodku, revščini in socialni izključenosti, ki morajo biti pripravljeni pravočasno.

(8) Krepiti je treba fleksibilnost v smislu virov podatkov, zlasti uporabo obstoječih nacionalnih virov podatkov, bodisi anket ali registrov, in podpirati nacionalne vzorčne načrte ter spodbujati vključitev novega vira ali novih virov v uveljavljene nacionalne statistične sisteme.

(9) V Uredbi Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statistiki Skupnosti, ki zadeva dostop do zaupnih podatkov za znanstvene namene [5], so, da bi se omogočila izpeljava statističnih sklepov za znanstvene namene, določeni pogoji, v skladu s katerimi se lahko odobri dostop do zaupnih podatkov, poslanih organu Skupnosti.

(10) Za pripravo posebnih statističnih podatkov Skupnosti veljajo pravila, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97 o statistiki Skupnosti z dne 17. februarja 1997 [6].

(11) Ukrepi, potrebni za izvedbo te uredbe, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [7].

(12) Posveti z Odborom za statistični program so bili opravljeni v skladu s členom 3 Sklepa EGS 89/382/EGS (Euratom) [8] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj

Cilj te uredbe je določitev skupnega okvira za sistematično pripravljanje statističnih podatkov (Evropske) Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (v nadaljnjem besedilu EU-SILC), ki obsegajo primerljive in aktualne presečne in longitudinalne podatke o dohodku ter o stopnji in strukturi revščine in socialne izključenosti na nacionalni in evropski ravni.

Primerljivost podatkov med državami članicami je temeljni cilj, ki mu je treba slediti z razvojem metodoloških raziskav od začetka zbiranja podatkov EU-SILC ter v tesnem sodelovanju med državami članicami in Eurostatom.

Člen 2

Definicije

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje definicije:

(a) "statistika Skupnosti" ima pomen, kakor je določen v členu 2 Uredbe (ES) št. 322/97;

(b) "priprava statistike" ima pomen, kakor je določen v členu 2 Uredbe (ES) št. 322/97;

(c) "leto anketiranja" pomeni leto, v katerem je opravljeno zbiranje ali večji del zbiranja podatkov za raziskavo;

(d) "obdobje terenskega dela" pomeni obdobje, v katerem se zbirajo podatki za raziskovanje na terenu;

(e) "referenčno obdobje" pomeni obdobje, na katerega se posamezna informacija nanaša;

(f) "zasebno gospodinjstvo" pomeni osebo, ki živi sama, ali skupino oseb, ki živijo skupaj v istem stanovanju in delijo stroške, vključno s stroški za skupno preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami;

(g) "presečni podatki" pomenijo podatke, ki se nanašajo na določen čas ali časovno obdobje. Presečni podatki se lahko pridobijo iz presečne vzorčne ankete z ali brez rotacijskega vzorca ali iz čiste panelne vzorčne ankete (pod pogojem, da je zagotovljena presečna reprezentativnost); takšni podatki se lahko združijo z registrskimi podatki (podatki o osebah, gospodinjstvih ali stanovanjih iz administrativnega ali statističnega registra na ravni enot);

(h) "longitudinalni podatki" pomenijo podatke na ravni posameznikov, ki se spreminjajo s časom, opazujejo pa v rednih časovnih presledkih v določenem obdobju. Longitudinalni podatki se lahko pridobijo bodisi iz presečne ankete z rotacijskim vzorcem, kjer se spremljajo že izbrani posamezniki, ali iz čiste panelne ankete; združijo se lahko s podatki iz registra;

(i) "vzorčne osebe" pomenijo osebe, ki so izbrane v vzorec v prvem valu longitudinalnega panela. Vsi so lahko člani začetnega vzorca gospodinjstev ali reprezentativnega vzorca oseb;

(j) "ciljna primarna področja" pomenijo tematska področja, za katera se podatki zbirajo vsako leto;

(k) "ciljna sekundarna področja" pomenijo tematska področja, za katera se podatki zbirajo vsaka štiri leta ali manj pogosto;

(l) "bruto dohodek" pomeni skupni denarni in nedenarni dohodek, ki ga gospodinjstvo prejme v določenem "referenčnem obdobju za dohodek", pred odbitkom davka od dohodka, rednih davkov od premoženja, obveznih osebnih prispevkov za socialno zavarovanje zaposlenih, samozaposlenih in nezaposlenih (če je to primerno) ter prispevkov delodajalcev za socialno zavarovanje, vendar po vključitvi prejetih prenosov med gospodinjstvi;

(m) "razpoložljivi dohodek" pomeni bruto dohodek, od katerega se odštejejo davek od dohodka, redni davki od premoženja, obvezni osebni prispevki za socialno zavarovanje zaposlenih, samozaposlenih in nezaposlenih (če je to primerno) ter prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje in plačani prenosi med gospodinjstvi.

Člen 3

Področje uporabe

EU-SILC obsega presečne podatke o dohodku, revščini, socialni izključenosti in drugih življenjskih pogojih, kakor tudi longitudinalne podatke, omejene na dohodek, zaposlenost ter omejeno število nedenarnih kazalnikov socialne izključenosti.

Člen 4

Časovni načrt

1. Presečni in longitudinalni podatki se pripravijo vsako leto z začetkom v letu 2004. V vsaki posamezni državi članici je čas zbiranja podatkov, kolikor je to mogoče, enak kot v prejšnjem letu.

2. Z izjemo od odstavka 1 lahko Nemčija, Nizozemska in Združeno kraljestvo začnejo zbirati presečne in longitudinalne podatke leta 2005. Pogoj za to je, da navedene države članice predložijo primerljive podatke za 2004 za skupne presečne kazalnike Evropske unije, ki jih je Svet določil pred 1. januarjem 2003 v okviru odprte metode koordinacije in ki se lahko pridobijo na osnovi instrumenta EU-SILC.

3. Referenčno obdobje za dohodek naj bi bilo 12 mesecev. Lahko je bodisi točno določeno 12-mesečno obdobje (tako kot predhodno koledarsko ali davčno leto) bodisi drseče 12-mesečno obdobje (tako kot 12 mesecev pred intervjujem) ali se določi na osnovi primerljivega merila.

4. Če se uporablja fiksno referenčno obdobje, se delo na terenu opravi v omejenem obdobju, ki je, kolikor je mogoče, enako referenčnemu obdobju za dohodek ali obdobju za davčno napoved zaradi minimiziranja časovnega zaostanka med spremenljivkami dohodka in tekočimi spremenljivkami.

Člen 5

Značilnosti podatkov

1. Da bi omogočili večdimenzionalno analizo na ravni gospodinjstev in oseb ter zlasti raziskavo glavnih socialnih vprašanj, ki so nova in zahtevajo posebno raziskovanje, so vsi gospodinjski in individualni podatki povezljivi v presečni komponenti.

Podobno so vsi gospodinjski in osebni podatki povezljivi v longitudinalni komponenti.

Povezljivost longitudinalnih mikropodatkov s presečnimi mikropodatki ni nujna.

Longitudinalna komponenta obsega vsaj štiri leta.

2. Nacionalni organi imajo dostop do ustreznih administrativnih virov podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 322/97 zaradi zmanjševanja obremenitve poročevalskih enot, olajšanja postopkov imputiranja dohodka in testiranja kakovosti podatkov.

Člen 6

Potrebni podatki

1. Ciljna primarna področja in ustrezna referenčna obdobja, ki naj jih zajameta presečna in longitudinalna komponenta, so določena v Prilogi I.

2. Ciljna sekundarna področja se vključijo vsako leto, začenši z letom 2005, samo v presečni komponenti. Opredelijo se v skladu s postopkom iz člena 14(2). Vsako leto se zajame eno sekundarno področje.

Člen 7

Enota, za katero zbiramo podatke

1. Referenčna populacija za EU-SILC so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi pripadajoči člani, ki v času zbiranja podatkov prebivajo na ozemlju države članice.

2. Glavne informacije, ki se zbirajo, se nanašajo na:

(a) zasebna gospodinjstva, vključno s podatki o velikosti gospodinjstva, sestavi in osnovnih značilnostih njegovih pripadajočih članov; in

(b) osebe, stare 16 let in več.

3. Enota, za katero zbiramo podatke, in način zbiranja informacij o gospodinjstvih in osebah sta določena v Prilogi I.

Člen 8

Pravila vzorčenja in sledenja

1. Presečni in longitudinalni podatki temeljijo na nacionalno reprezentativnih verjetnostnih vzorcih.

2. Z izjemo od odstavka 1 Nemčija prvič zagotovi presečne podatke, ki temeljijo na nacionalno reprezentativnem verjetnostnem vzorcu, za leto 2008. Za leto 2005 Nemčija zagotovi podatke, katerih 25 % temelji na verjetnostnem vzorčenju in 75 % na kvotnih vzorcih, pri čemer je treba slednje postopno nadomestiti z naključno izbiro, da bi dosegli polno reprezentativnost verjetnostnega vzorčenja do leta 2008.

Za longitudinalno komponento Nemčija za leto 2006 zagotovi eno tretjino longitudinalnih podatkov (podatkov za 2005 in 2006), ki temeljijo na verjetnostnem vzorčenju, in dve tretjini podatkov, ki temeljijo na kvotnih vzorcih. Za leto 2007 polovica longitudinalnih podatkov, ki se nanašajo na 2005, 2006 in 2007, temelji na verjetnostnem vzorčenju in polovica na kvotnih vzorcih. Po letu 2007 vsi longitudinalni podatki temeljijo na verjetnostnem vzorčenju.

3. V longitudinalni komponenti se posamezniki, vključeni v začetni vzorec (to so vzorčne osebe), sledijo skozi celotno trajanje panela. Vsaka vzorčna oseba, ki se preseli v zasebno gospodinjstvo znotraj nacionalnih meja, se sledi na novo lokacijo v skladu s pravili sledenja in postopki, ki jih je treba opredeliti v skladu s postopkom iz člena 14(2).

Člen 9

Velikost vzorcev

1. Minimalno število odgovorov iz vzorca, ki ga je treba doseči, je določeno v tabeli v Prilogi II na osnovi različnih statističnih in praktičnih preudarkov ter zahtev glede natančnosti najpomembnejših spremenljivk.

2. Velikost vzorca za longitudinalno komponento se za vsaki dve zaporedni leti nanaša na število uspešno anketiranih gospodinjstev v prvem letu, v katerem so vsi ali vsaj večina članov gospodinjstva, ki so stari 16 let ali več, uspešno anketirani v teh dveh letih.

3. Države članice, ki za podatke o dohodku in druge podatke uporabljajo registre, lahko v anketi z intervjujem uporabijo vzorec oseb namesto vzorca celotnih gospodinjstev. Minimalno število odgovorov iz vzorca v smislu števila oseb, starih 16 let ali več, ki jih je treba podrobno anketirati, znaša za presečno in longitudinalno komponento 75 % vrednosti iz stolpcev 3 in 4 tabele v Prilogi II.

Zbirati je treba informacije o dohodku in druge podatke tudi za gospodinjstvo vsakega izbranega anketiranca in za vse člane tega gospodinjstva.

Člen 10

Pošiljanje podatkov

1. Države članice pošiljajo Komisiji (Eurostatu) datoteke, ki so utežene, popolnoma preverjene, urejene in imputirane s presečnimi in longitudinalnimi mikro podatki.

Države članice pošiljajo podatke v elektronski obliki v skladu z ustreznim tehničnim formatom, ki ga je treba določiti skladno s postopkom iz člena 14(2).

2. Glede presečne komponente države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) datoteke z mikropodatki, ki se nanašajo na leto anketiranja N, po možnosti v 11 mesecih po zaključku zbiranja podatkov. Skrajni rok za pošiljanje mikropodatkov Eurostatu je 30. november (N + 1) za države članice, kjer se podatki zbirajo bodisi ob koncu leta N bodisi s kontinuirano anketo ali iz registrov, ter 1. oktober (N + 1) za druge države članice.

Skupaj z datotekami z mikropodatki države članice pošljejo Evropskemu svetu kazalnike socialne kohezije, temelječe na presečnem vzorcu leta N, ki bo sestavni del letnega pomladanskega poročila za leto (N + 2).

Navedeni datumi pošiljanja podatkov se uporabljajo tudi v zvezi s pošiljanjem primerljivih podatkov o skupnih presečnih kazalnikih EU za tiste države članice, ki v skladu s členom 4(2) začnejo letno zbiranje podatkov po letu 2004.

3. Glede longitudinalne komponente države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) datoteke z mikropodatki do leta N po možnosti v 15 mesecih po zaključku dela na terenu. Obvezni skrajni rok za pošiljanje mikropodatkov Eurostatu je konec marca (N + 2) vsako leto, začne pa se z drugim letom EU-SILC.

Prvo pošiljanje podatkov, ki zajemajo longitudinalno povezane podatke za:

- leti anketiranja 2004 in 2005 v primeru držav članic, ki začnejo letno zbiranje podatkov leta 2004, se opravi do konca marca 2007; in

- leti anketiranja 2005 in 2006 v primeru držav članic, ki začnejo letno zbiranje podatkov leta 2005, se opravi do konca marca 2008.

Naslednje pošiljanje podatkov zajema prva tri leta anketiranja, 2004-2006 (2005-2007) ter se opravi do konca marca 2008 ali 2009.

Od tedaj dalje se longitudinalni podatki zagotovijo vsako leto in zajemajo štiri predhodna leta anketiranja (po potrebi revidirani iz prej poslanih).

Člen 11

Objava

Za presečno komponento Komisija (Eurostat) objavi letno presečno poročilo na ravni Skupnosti do konca junija N + 2 na podlagi podatkov, zbranih med letom N.

Za tiste države članice, ki v skladu s členom 4(2) začnejo letno zbiranje podatkov po letu 2004, presečno poročilo za leto 2004 vključuje skupne presečne kazalnike EU.

Od leta 2006 presečno poročilo vključuje razpoložljive rezultate metodoloških raziskav iz člena 16.

Člen 12

Dostopnost do zaupnih podatkov EU-SILC za znanstvene namene

1. Organ Skupnosti (Eurostat) lahko v svojih prostorih odobri dostop do zaupnih podatkov ali objavi nize deindividualiziranih mikropodatkov iz vira EU-SILC za znanstvene namene in pod pogoji, ki so določeni v uredbi (ES) št. 831/2002.

2. V zvezi s presečno komponento se do konca februarja N + 2 za znanstvene namene dajo na razpolago datoteke z mikropodatki na ravni Skupnosti, zbrani med letom N.

3. Za longitudinalno komponento se do konca julija N + 2 za znanstvene namene dajo na razpolago datoteke z mikropodatki na ravni Skupnosti, zbrani do leta N.

Prva izdaja datotek z longitudinalnimi mikropodatki za tiste države članice, ki začnejo zbirati podatke leta 2004, zajema leti 2004 in 2005 ter izide ob koncu julija 2007.

Druga izdaja julija 2008 zajema leta 2004-2006 za tiste države članice, ki začnejo zbirati podatke leta 2004, in leti 2005 in 2006 za tiste države članice, ki začnejo zbirati podatke leta 2005.

Tretja izdaja julija 2009 zajema leta 2004-2007 za tiste države članice, ki začnejo zbirati podatke leta 2004, in leta 2005-2007 za tiste države članice, ki začnejo zbirati podatke leta 2005.

Od tedaj dalje vsaka julijska izdaja zajema longitudinalne podatke na ravni Skupnosti za štiri zadnja leta, za katera so podatki na razpolago.

4. Poročila, ki jih pripravijo znanstveniki na podlagi dokumentov s presečnimi mikropodatki v zvezi s podatki, zbranimi med letom N, se ne diseminirajo pred julijem N + 2.

Poročila, ki jih pripravijo znanstveniki na podlagi dokumentov z longitudinalnimi mikropodatki v zvezi z letom anketiranja N, se ne diseminirajo pred julijem N + 3.

Člen 13

Financiranje

1. Za prva štiri leta zbiranja podatkov v vsaki državi članici navedena država članica prejme finančni prispevek Skupnosti za kritje stroškov zadevnega dela.

2. Znesek odobrenih proračunskih sredstev, razdeljenih vsako leto kot finančni prispevek iz odstavka 1, se določi kot del letnih proračunskih postopkov.

3. Organ za izvajanje proračuna dodeli proračunska sredstva, ki so na razpolago za vsako posamezno leto.

Člen 14

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom 89/382 (EGS/Euratom).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 15

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepi, potrebni za izvedbo te uredbe, vključno z ukrepi, ki upoštevajo ekonomske in tehnične spremembe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2) vsaj 12 mesecev pred začetkom leta anketiranja.

2. Ti ukrepi zadevajo:

(a) definicijo seznama ciljnih primarnih spremenljivk, ki jih je treba vključiti v vsako področje za presečno komponento, in seznama ciljnih spremenljivk, vključenih v longitudinalno komponento, vključujoč specifikacijo šifer spremenljivk ter tehnični format za pošiljanje Eurostatu;

(b) podrobno vsebino vmesnega in končnega poročila o kakovosti;

(c) definicije in dopolnitve definicij, zlasti uveljavitev definicij dohodka iz točk (l) in (m) člena 2 (vključujoč časovni razpored za vključitev različnih komponent);

(d) vidike vzorčenja, vključno s pravili sledenja;

(e) vidike terenskega dela in postopke imputiranja;

(f) seznam ciljnih sekundarnih področij in spremenljivk.

3. Izjemoma se ukrepi, vključno s tistimi, pri katerih se upoštevajo ekonomske in tehnične spremembe, ki so nujni za izvedbo te uredbe v zvezi z zbiranjem podatkov leta 2004, nanašajo samo na točke (a) do (e) odstavka 2 in se sprejmejo vsaj šest mesecev pred začetkom leta anketiranja.

4. V vsaki državi članici skupno trajanje intervjuja, ki se nanaša na ciljne primarne in ciljne sekundarne spremenljivke presečne komponente, vključujoč intervjuje gospodinjstev in posameznikov, v povprečju ne sme biti daljši od ene ure.

Člen 16

Poročila in raziskave

1. Države članice do konca leta N + 1 pripravijo vmesno poročilo o kakovosti, ki se nanaša na skupne presečne kazalnike EU, na podlagi presečne komponente leta N.

Države članice do konca leta N + 2 pripravijo končna poročila o kakovosti, ki zajemajo presečno in longitudinalno komponento v zvezi z letom anketiranja N, ki se osredotoči na notranjo natančnost. Poročilo za 2004 (za države članice, ki začnejo zbirati podatke 2004) in poročilo za 2005 (za države članice, ki začnejo zbirati podatke 2005) izjemoma zajemata samo presečno komponento.

Dovoljeni so manjši odmiki od skupnih definicij, na primer pri tistih, ki se nanašajo na definicijo zasebnega gospodinjstva in referenčnega obdobja za dohodek, pod pogojem, da le zanemarljivo vplivajo na primerljivost. Vpliv na primerljivost se opiše v poročilih o kakovosti.

2. Komisija (Eurostat) do konca junija N + 2 pripravi primerjalno vmesno poročilo o kakovosti, ki se nanaša na skupne presečne kazalnike EU za leto N.

Komisija (Eurostat) do 30. junija N + 3 pripravi primerjalno končno poročilo o kakovosti, ki zajema presečno in longitudinalno komponento v zvezi z letom anketiranja N. Poročilo za 2004 (za države članice, ki začnejo zbirati podatke 2004) in poročilo za 2005 (za države članice, ki začnejo zbirati podatke 2005) izjemoma zajemata samo presečno komponento.

3. Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o delu po tej uredbi najkasneje do 31. decembra 2007.

4. Komisija (Eurostat) od leta 2004 organizira metodološke raziskave, da bi ocenila vpliv na primerljivost uporabljenih nacionalnih virov podatkov in opredelila najboljše postopke, ki jih je treba uporabljati. Rezultati teh raziskav se vključijo v poročilo iz odstavka 3.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 16. junija 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

G. Papandreou

[1] UL C 103 E, 30.4.2002, str. 198, in spremenjeni predlog z dne 15. novembra 2002.

[2] UL C 149, 21.6.2002, str. 24.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 6. marca 2003 (UL C 107 E, 6.5.2003, str. 26) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. maja 2003 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[4] UL L 10, 12.1.2002, str. 1.

[5] UL L 133, 18.5.2002, str. 7.

[6] UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PRIMARNA PODROČJA, ZAJETA V PRESEČNI KOMPONENTI, IN PODROČJA ZAJETA V LONGITUDINALNI KOMPONENTI

1. Informacije o gospodinjstvu

Enota (Osebe ali gospodinjstva) | Način zbiranja | Domene | Področja | Referenčno obdobje | Presečno (X) in/ali longitudinalno (L) področje |

Gospodinjstvo | Informacije, zbrane od gospodinjskih članov, starih 16 let ali več, ali pridobljene iz registrov | Osnovni podatki | Osnovni podatki o gospodinjstvu, vključno s stopnjo urbanizacije | Tekoče | X, L |

Dohodek | Skupni dohodek v gospodinjstvu (brutoin razpoložljivi) | Referenčno obdobje za dohodek | X, L |

Komponente bruto dohodka na ravni gospodinjstva | Referenčno obdobje za dohodek | X, L |

Socialna izključenost | stanovanjski in drugi življenjski pogoji | Zadnjih 12 mesecev | X, L |

kazalniki nedenarne gospodinjske deprivacije, vključno s problemi preživetja iz meseca v mesec, velikostjo dolga in prisilnim pomanjkanjem osnovnih potrebščin | Tekoče | X, L |

Fizično in socialno okolje | Tekoče | X |

Informacije o zaposlitvi | Skrb za otroke | Tekoče | X |

Nastanitev | Vrsta stanovanja, lastniški status in nastanitvene razmere | Tekoče | X, L |

Dobrine v stanovanju | Tekoče | X |

Stroški nastanitve | Tekoče | X |

Enota (Osebe ali gospodinjstva) | Način zbiranja | Domene | Področja | Referenčno obdobje | Presečno (X) in/ali longitudinalno (L) področje |

Vse osebe, mlajše kakor 16 let | Osebne informacije, zbrane od gospodinjskega člana, starega 16 let ali več, ali pridobljene iz registrov | Osnovni podatki | Demografski podatki | Tekoče | X, L |

Prejšnji gospodinjski člani | Demografski podatki | Referenčno obdobje za dohodek | L |

Vse osebe v gospodinjstvu, stare 16 let ali več | Osebne informacije, zbrane o vseh gospodinjskih članih, starih 16 let ali več (nadomestna oseba kot izjema za osebe, ki so začasno odsotne ali delovno nesposobne), ali pridobljene iz registrov | Dohodek | Bruto osebni dohodek, skupaj in komponente na osebni ravni | Referenčno obdobje za dohodek | X, L |

Po možnosti z osebnim stikom, vendar se sprejme nadomestna oseba kot običajni postopek ali izvleček iz registrov | Osnovni podatki | Osnovni osebni podatki | Tekoče | X, L |

Demografski podatki | Tekoče | X, L |

Izobrazba | Izobrazba, vključno z najvišjo pridobljeno stopnjo po ISCED | Tekoče | X, L |

Informacije o zaposlitvi | Osnovne informacije o tekočem statusu zaposlitve in tekočem osnovnem delu, vključno z informacijami o zadnjem osnovnem delu za nezaposlene | Tekoče | X, L |

Osnovne informacije o statusu zaposlitve v referenčnem obdobju za dohodek | Referenčno obdobje za dohodek | X |

Skupno število delovnih ur v sedanji drugi/tretji … službi | Tekoče | X |

Vsaj en gospodinjski član, star 16 let ali več (izbrani anketiranec) | Osebne informacije, zbrane o posamezniku ali posameznikih (izjemoma nadomestna oseba), ali izvleček iz registrov | Zdravje | Zdravje, vključno z zdravstvenim stanjem in kronično boleznijo ali stanjem | Tekoče | X, L |

Dostop do zdravstvenega varstva | Zadnjih 12 mesecev | X |

Informacije o zaposlitvi | Podrobne informacije o zaposlitvi | Tekoče | X, L |

Zgodovina statusov aktivnosti | Poklicno življenje | L |

Časovna razporeditev dejavnosti | Referenčno obdobje za dohodek | L |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Minimalna učinkovita velikost vzorcev

Opomba:

Sklicuje se na učinkovito velikost vzorca, to je zahtevana velikost, ko bi anketa temeljila na enostavnem naključnem vzorčenju (učinek vzorca v zvezi s spremenljivko "stopnja tveganja revščine" = 1,0). Dejanske velikosti vzorcev bodo morale biti večje, če učinki vzorca presegajo 1,0 in zaradi neodgovora vseh vrst. Poleg tega se velikost vzorca nanaša na število veljavnih gospodinjstev, ki so gospodinjstva, za katera in za vse člane katerih so pridobljene vse ali skoraj vse potrebne informacije.

| Gospodinjstva | Osebe, stare 16 let ali več, ki jih je treba anketirati |

Presečna | Longitudinalna | Presečna | Longitudinalna |

1 | 2 | 3 | 4 |

Države članice EU

Belgija | 4750 | 3500 | 8750 | 6500 |

Danska | 4250 | 3250 | 7250 | 5500 |

Nemčija | 8250 | 6000 | 14500 | 10500 |

Grčija | 4750 | 3500 | 10000 | 7250 |

Španija | 6500 | 5000 | 16000 | 12250 |

Francija | 7250 | 5500 | 13500 | 10250 |

Irska | 3750 | 2750 | 8000 | 6000 |

Italija | 7250 | 5500 | 15500 | 11750 |

Luksemburg | 3250 | 2500 | 6500 | 5000 |

Nizozemska | 5000 | 3750 | 8750 | 6500 |

Avstrija | 4500 | 3250 | 8750 | 6250 |

Portugalska | 4500 | 3250 | 10500 | 7500 |

Finska | 4000 | 3000 | 6750 | 5000 |

Švedska | 4500 | 3500 | 7500 | 5750 |

Združeno kraljestvo | 7500 | 5750 | 13750 | 10500 |

Države članice EU skupaj | 80000 | 60000 | 156000 | 116500 |

Islandija | 2250 | 1700 | 3750 | 2800 |

Norveška | 3750 | 2750 | 6250 | 4650 |

Skupaj, vključno z Islandijo in Norveško | 86000 | 64450 | 166000 | 123950 |

--------------------------------------------------

Top