EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32003L0054

Direktiva 2003/54/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES

OJ L 176, 15.7.2003, p. 37–56 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Estonian: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Latvian: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Lithuanian: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Hungarian Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Maltese: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Polish: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Slovak: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Slovene: Chapter 12 Volume 002 P. 211 - 229
Special edition in Bulgarian: Chapter 12 Volume 002 P. 61 - 79
Special edition in Romanian: Chapter 12 Volume 002 P. 61 - 79

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 02/03/2011; razveljavil 32009L0072

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/54/oj

32003L0054



Uradni list L 176 , 15/07/2003 str. 0037 - 0056


Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 26. junija 2003

o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2), člena 55 in člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predlogov Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/92/ES z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo [4] je bila pomemben korak k oblikovanju notranjega trga z električno energijo.

(2) Izkušnje pri izvajanju te direktive kažejo prednosti, ki so lahko rezultat notranjega trga z električno energijo, kot so večja učinkovitost, znižanje cen, višji standardi storitev in večja konkurenčnost. Kljub temu pa še ostajajo večje pomanjkljivosti in možnosti za izboljšanje delovanja trga, zlasti so potrebne konkretne določbe, s katerimi bi zagotovili enake konkurenčne pogoje pri proizvodnji in zmanjšali tveganje glede prevladujočega položaja na trgu ter plenilskega obnašanja, zagotovili nediskriminatorne tarife za prenos in distribucijo z dostopom do omrežja na osnovi tarif, ki so objavljene pred začetkom njihove veljavnosti, zaščitili pravice malih in ranljivih odjemalcev, zagotovili objavo informacij o virih energije za proizvodnjo električne energije ter pri sklicevanju na vire, kjer je to mogoče, navedli podatke o njihovem vplivu na okolje.

(3) Evropski Svet je na svoji seji v Lizboni 23. in 24. marca 2000 pozval k hitremu izvajanju ukrepov za vzpostavitev notranjega trga tako v elektroenergetskem kot tudi v plinskem sektorju in pospešitev liberalizacije teh sektorjev, da bi dosegli popolnoma operativen notranji trg. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2000 o drugem poročilu Komisije o stanju liberalizacije energetskih trgov Komisijo zaprosil, naj sprejme podroben časovni razpored uresničevanja natančno opredeljenih ciljev za postopno toda popolno liberalizacijo energetskega trga.

(4) Svoboščine, ki jih Pogodba zagotavlja evropskim državljanom – prosti pretok blaga, prosti pretok storitev in svoboda ustanavljanja – so možne le na popolnoma odprtem trgu, ki vsem odjemalcem omogoča svobodno izbiro dobaviteljev in vsem dobaviteljem, da svoje proizvode svobodno dobavijo svojim odjemalcem.

(5) Glavne ovire na poti k popolnoma operativnemu in konkurenčnemu notranjemu trgu med drugim zadevajo vprašanje dostopa do omrežja, vprašanje postavitve cen in razlik med državami članicami v stopnji odprtosti trgov.

(6) Za dobro delovanje konkurence je nujen nediskriminatoren in pregleden dostop do omrežja, ki bo na voljo za primerno ceno.

(7) Za vzpostavitev notranjega trga z električno energijo je bistvenega pomena nediskriminatoren dostop do omrežja upravljavcev prenosnega in distribucijskega omrežja. Upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja je lahko eno ali več podjetij.

(8) Primerno je, da v primeru vertikalno integriranih podjetij prenosne in distribucijske sisteme upravljajo pravno ločene pravne osebe, da se zagotovi učinkovit in nediskriminatoren dostop do omrežja. Komisija bi morala oceniti ukrepe z enakovrednim učinkom, ki jih pripravijo države članice za uresničitev cilja te zahteve, in pripraviti predloge za spremembo te direktive. Primerno je tudi, da imajo upravljavci prenosnega in distribucijskega sistema dejansko pravico soodločanja o sredstvih, ki so potrebna za vzdrževanje, obratovanje in razvoj omrežja, če so lastniki in upravljavci omenjenih sredstev vertikalno integrirana podjetja. Treba je zagotoviti neodvisnost upravljavcev distribucijskega omrežja in upravljavcev prenosnega omrežja zlasti glede interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo. Zato je treba vzpostaviti ločene upravne strukture, da ne bo odvisnosti med upravljavci distribucijskega in upravljavci prenosnega omrežja ter med podjetji za proizvodnjo/dobavo.

Kljub temu je treba razlikovati med takim pravnim ločevanjem in ločevanjem lastništva. Pravno ločevanje ne pomeni spremembe lastništva nad sredstvi in nikakor ne preprečuje uporabe podobnih ali enakih pogojev zaposlovanja v celotnem vertikalno integriranem podjetju. Vendar je treba z organizacijskimi ukrepi glede neodvisnosti tistih, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev, zagotoviti nediskriminatoren postopek sprejemanja odločitev.

(9) V primeru majhnih omrežij bi upravljavci prenosnega omrežja (UPO), povezani s takšnimi omrežji, morda lahko zagotovili pomožne storitve.

(10) Čeprav ta direktiva ne obravnava vprašanj o lastništvu, je treba opozoriti, da so v primeru, ko je podjetje, ki opravlja prenos ali distribucijo, po svoji pravni obliki ločeno od podjetij, ki izvajajo dejavnosti proizvodnje in/ali dobave, imenovani upravljavci omrežij lahko ista podjetja, ki so lastniki infrastrukture.

(11) Da bi države članice majhna distribucijska podjetja lahko razbremenile nesorazmerne finančne in administrativne obremenitve, bi morale imeti možnost, kjer je to potrebno, da takšna podjetja oprostijo zahtev po pravnem ločevanju distribucije.

(12) Postopki za izdajo energetskih dovoljenj ne bi smeli predstavljati nesorazmerne administrativne obremenitve glede na njihovo velikost in možni učinek na proizvajalce električne energije.

(13) Sprejeti bi bilo treba nadaljnje ukrepe, s katerimi bi zagotovili pregledne in nediskriminatorne tarife za dostop do omrežja. Navedene tarife bi naj veljale za vse uporabnike sistema brez razlikovanja.

(14) Da bi države članice in, kjer to ustreza, državni regulatorni organi elektroenergetskim podjetjem s sedežem v državi članici olajšali sklenitev pogodb o dobavi električne energije upravičenim odjemalcem v drugi državi članici, bi si morali prizadevati za bolj homogene pogoje in enako raven upravičenosti za celoten notranji trg.

(15) Učinkovita ureditev, ki jo izvaja eden ali več nacionalnih regulatornih organov, je pomemben dejavnik pri zagotavljanju nediskriminatornega dostopa do omrežja. Države članice podrobno določijo funkcije, pristojnosti in upravna pooblastila regulatornih organov. Pomembno je, da imajo regulatorni organi v vseh državah članicah enak minimalen skupek pristojnosti. Takšni organi bi morali biti pristojni za določanje in potrditev tarif ali vsaj metodologij za izračun tarif za prenos in distribucijo. Da bi se izognili negotovostim in dragim ter dolgotrajnim sporom, je treba tarife objaviti pred njihovim začetkom veljavnosti.

(16) Komisija je izrazila svojo namero, da imenuje skupino evropskih regulatorjev za električno energijo in plin, ki bi bila primeren svetovalni mehanizem za pospeševanje sodelovanja in usklajevanje med nacionalnimi regulatornimi organi, z namenom pospešiti razvoj notranjega trga z električno energijo in plinom in prispevati v vseh državah članicah k doslednemu izvajanju določb iz te direktive, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom [5] in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1228/2003 z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije [6].

(17) Da bi vsem akterjem na trgu, vključno z novimi udeleženci, omogočili učinkovit dostop do trga, so potrebni nediskriminatorni izravnalni mehanizmi, ki odražajo stroške. Takoj ko bo trg s električno energijo dovolj likviden, bi bilo to treba doseči z vzpostavitvijo preglednih, tržno zasnovanih mehanizmov za oskrbo in nabavo električne energije, ki jih narekujejo zahteve po izravnavi. Če takšnega likvidnega trga ni, bi morali nacionalni regulatorni organi odigrati aktivno vlogo pri zagotavljanju, da bodo izravnalne tarife nediskriminatorne in da bodo odražale stroške. Hkrati bi bilo treba predvideti ustrezne spodbude, s katerimi bi uravnotežili napajanje in odjem električne energije ter preprečili ogrožanje sistema.

(18) Nacionalni regulatorni organi bi morali imeti možnost, določali ali potrdili tarife ali metodologije za njihov izračun na podlagi predloga upravljavca prenosnega ali upravljavca(-ev) distribucijskega omrežja ali na podlagi predloga, o katerem se ta/ti upravljavec(-ci) dogovori(-jo) z uporabniki omrežja. Pri izvajanju teh nalog naj bi nacionalni regulatorni organi zagotovili, da bodo tarife za prenos in distribucijo nediskriminatorne in da bodo odražale stroške, ter pri tem upoštevali mejne stroške omrežja, ki se jim je dolgoročno mogoče izogniti z porazdeljeno proizvodnjo in z ukrepi na področju uravnavanja povpraševanja.

(19) Zaradi poštenosti, konkurenčnosti in posredno zaradi odpiranja delovnih mest bi morale za vso industrijo in trgovino v Skupnosti, skupaj z malimi in srednje velikimi podjetji, za vse državljane Skupnosti, ki lahko uživajo gospodarske koristi notranjega trga, in še zlasti za gospodinjstva veljati tudi visoke stopnje varstva potrošnikov. Za mala podjetja, kjer države članice ocenijo kot potrebno, bi morala veljati garancije javnih storitev v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in primernimi cenami.

(20) Odjemalci električne energije bi morali imeti možnost proste izbire dobavitelja. Vendar se je treba vzpostavitve notranjega trga z električno energijo lotiti postopoma, da bi omogočili prilagoditev elektrogospodarstva in zagotovili uvedbo ustreznih ukrepov ter sistemov za zaščito interesov odjemalcev in jim zagotovili stvarno in dejansko pravico do izbire dobavitelja.

(21) Postopno popolno odpiranje trgov konkurenci bi kar najhitreje odpravilo razlike med državami članicami. Pri izvajanju te direktive bi bilo treba zagotoviti preglednost in zanesljivost.

(22) Skoraj vse države članice so se odločile, da zagotovijo konkurenčnost na trgu proizvodnje električne energije s preglednim postopkom za izdajo energetskih dovoljenj. Kljub temu pa bi morale države članice predvideti možnost prispevati k zanesljivosti oskrbe z razpisnim postopkom ali z enakovrednim postopkom v primeru, če na osnovi postopka za izdajo energetskih dovoljenj ni bilo zgrajenih zadostnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v interesu varstva okolja in pospeševanja novih, razvijajočih se tehnologij na osnovi objavljenih meril objavijo razpis za nove zmogljivosti. Nove zmogljivosti med drugim obsegajo proizvodnjo iz obnovljivih virov in sočasno proizvodnjo toplote in električne energije (CPH).

(23) Zaradi zanesljivosti oskrbe bi bilo treba spremljati ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem v posamezni državi članici, spremljanju pa naj bi sledilo poročilo o razmerah na ravni Skupnosti, upoštevajoč pri tem zmogljivost medsebojnih povezav med območji. Takšno spremljanje bi bilo treba izvesti dovolj zgodaj, da bi omogočilo sprejetje ustreznih ukrepov, če bi bila zanesljivost oskrbe ogrožena. Izgradnja in vzdrževanje potrebne omrežne infrastrukture, vključno z zmogljivostmi medsebojnih povezav, bi morala prispevati k zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo. Vzdrževanje in izgradnja potrebne omrežne infrastrukture, vključno z zmogljivostmi medsebojnih povezav, in decentralizirane proizvodnje električne energije so pomembni dejavniki pri zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo.

(24) Države članice bi morale gospodinjskim odjemalcem in, kjer ocenijo, da je to primerno, tudi malim podjetjem zagotoviti pravico do oskrbe z električno energijo določene kakovosti po jasno primerljivi, pregledni in primerni ceni. Da bi ohranili visoke standarde javnih storitev v Skupnosti, je treba Komisijo redno obveščati o vseh ukrepih, ki jih države članice sprejmejo za uresničitev ciljev te direktive. Komisija bi morala objaviti redna poročila, v katerih bi analizirala ukrepe, sprejete na nacionalni ravni za izpolnitev ciljev v zvezi z javnimi storitvami, in primerjala njihovo učinkovitost, da bi lahko pripravila priporočila v zvezi z ukrepi za doseganje visokih standardov javnih storitev, ki jih bo treba sprejeti na nacionalni ravni. Države članice bi morale sprejeti ukrepe, potrebne za zaščito ranljivih odjemalcev v okviru notranjega trga z električno energijo. Takšni ukrepi se lahko razlikujejo glede na posebne okoliščine v zadevnih državah članicah in lahko vključujejo posebne ukrepe v zvezi s plačevanjem računov za električno energijo ali bolj splošne ukrepe iz sistema socialne varnosti. Kadar so univerzalne storitve na voljo tudi malim podjetjem, se lahko ukrepi v zvezi z zagotavljanjem takšnih storitev razlikujejo glede na to, ali so odjemalci gospodinjstva in mala podjetja.

(25) Komisija je izrazila svojo namero, da prevzame pobudo zlasti na področju uporabe določbe o označevanju in v zvezi z objavo informacijah o vplivih na okolje, izraženih vsaj z emisijami CO2 in radioaktivnimi odpadki, ki so rezultat proizvodnje električne energije iz različnih virov energije, na pregleden, hitro dostopen in primerljiv način v celotni Evropski uniji ter o načinu racionalizacije ukrepov, ki jih države članice sprejmejo za nadzor točnosti podatkov, ki jih pošiljajo dobavitelji.

(26) Spoštovanje obveznosti javnih storitev je osnovna zahteva te direktive. Pomembno je, da Direktiva določa skupne minimalne standarde, ki jih spoštujejo vse države članice, pri čemer so upoštevani cilji glede zaščite odjemalcev, zanesljivosti oskrbe, varstva okolja in enakovrednih ravni konkurenčnosti v vseh državah članicah. Pomembno je, da je mogoče obveznost javnih storitev razlagati na nacionalni osnovi in pri tem upoštevati nacionalne okoliščine ter zakonodajo Skupnosti.

(27) Države članice lahko določijo dobavitelja zadnje instance. Ta dobavitelj je lahko prodajni oddelek vertikalno integriranega podjetja, ki opravlja tudi dejavnosti distribucije, če izpolnjuje zahteve glede ločevanja iz te direktive.

(28) Ukrepi, ki jih države članice izvajajo za uresničitev ciljev glede ekonomske in socialne kohezije, lahko med drugim vključujejo zlasti zagotavljanje ustreznih ekonomskih spodbud z uporabo vseh obstoječih nacionalnih orodij in orodij Skupnosti, kjer to ustreza. Takšna orodje lahko zajemajo mehanizme odgovornosti za jamstvo potrebnih investicij.

(29) Če ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za izpolnitev obveznosti javnih storitev, predstavljajo državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe, morajo države članice o tem obvestiti Komisijo v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(30) Zahteva glede obveščanja Komisije o morebitni zavrnitvi izdaje energetskega dovoljenja za izgradnjo nove proizvodne zmogljivosti se je izkazala za nepotrebno administrativno breme in jo je treba odpraviti.

(31) Ker cilja predlagane dejavnosti in sicer vzpostavitve v celoti delujočega notranjega trga z električno energijo, na katerem bi prevladovala poštena konkurenca, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlagane dejavnosti lahko bolje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32) Glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive Sveta 90/547/EGS z dne 29. oktobra 1990 o tranzitu električne energije po prenosnih omrežjih [7], je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev homogenih in nediskriminatornih režimov dostopa na področju prenosa, vključno s čezmejnim pretokom električne energije med državami članicami. Zaradi zagotovitve homogenih pogojev za dostop do električnega omrežja tudi v primeru tranzita bi bilo treba navedeno direktivo razveljaviti.

(33) Glede na obseg sprememb Direktive 96/92/ES je zaradi jasnosti in racionalizacije zaželeno, da se zadevne določbe ponovno oblikujejo.

(34) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva določa skupna pravila za proizvodnjo, prenos, distribucijo in dobavo električne energije. Določa pravila glede organiziranja in delovanja elektroenergetskega sektorja, dostop do trga, merila in postopke, ki se uporabljajo pri javnih razpisih in izdaji energetskih dovoljenj ter obratovanju sistemov.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi izraz:

"proizvodnja" pomeni proizvodnjo električne energije;

"proizvajalec" pomeni fizično ali pravno osebo, ki proizvaja električno energijo;

"prenos" pomeni transport električne energije na zelo-visokonapetostnem in visokonapetostnem povezanem omrežju z namenom dostave električne energije končnim odjemalcem ali distributerjem, vendar ne vključuje dobave;

"upravljavec prenosnega omrežja" pomeni pravno ali fizično osebo, ki je odgovorna za obratovanje prenosnega omrežja, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in po potrebi za razvoj le-tega na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi omrežji, kjer to ustreza, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja za zadovoljitev razumnih potreb po transportu električne energije;

"distribucija" pomeni transport električne energije po visoko-, srednje- in nizkonapetostnem distribucijskem omrežju z namenom dobave odjemalcem, vendar ne vključuje dobave;

"upravljavec distribucijskega omrežja" pomeni pravno ali fizično osebo, ki je odgovorna za obratovanje distribucijskega omrežja, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in po potrebi za razvoj le-tega na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi omrežji, kjer to ustreza, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije;

"odjemalci" pomeni trgovce ali končne odjemalce električne energije;

"trgovec na debelo" pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje električno energijo z namenom ponovne prodaje znotraj ali zunaj omrežja, kjer ima sedež;

"končni odjemalec" pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo za svojo lastno rabo;

"gospodinjski odjemalec" pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, in ne vključuje trgovskih in poklicnih dejavnosti;

"negospodinjski odjemalec" pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje električno energijo, ki ni namenjena za rabo v lastnem gospodinjstvu, in vključuje proizvajalce in trgovce na debelo;

"upravičeni odjemalec" pomeni odjemalca, ki lahko kupuje električno energijo od dobavitelja po lastni izbiri v smislu člena 21 te direktive;

"povezovalni daljnovodi" pomenijo naprave za povezavo elektroenergetskih omrežij;

"povezano omrežje" pomeni določeno število prenosnih in distribucijskih omrežij, ki so povezana z enim ali več povezovalnih daljnovodov;

"neposredni daljnovod" pomeni bodisi daljnovod, ki povezuje izdvojeno mesto proizvodnje z izdvojenim odjemalcem, bodisi daljnovod, ki povezuje proizvajalca električne energije in podjetje za dobavo električne energije zaradi neposredne oskrbe njihovih lastnih objektov, hčerinskih podjetij in upravičenih odjemalcev;

"vrstni red gospodarnosti" pomeni razvrstitev virov dobave električne energije skladno z gospodarskimi merili;

"pomožne storitve" so vse storitve, potrebne za obratovanje prenosnega ali distribucijskega omrežja;

"uporabnik omrežja" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki napaja omrežje ali kateremu se dobavlja iz prenosnega ali distribucijskega omrežja;

"dobava" pomeni prodajo skupaj s preprodajo električne energije odjemalcem;

"integrirano elektroenergetsko podjetje" pomeni vertikalno ali horizontalno integrirano podjetje;

"vertikalno integrirano podjetje" pomeni podjetje ali skupino podjetij, katerih vzajemno povezavo določa člen 3(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij [8] in kjer zadevno podjetje/skupina izvaja vsaj eno od dejavnosti prenosa ali distribucije in vsaj eno od dejavnosti proizvodnje ali dobave električne energije;

"povezano podjetje" pomeni hčerinska podjetja v smislu člena 41 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 44(2)(g) [9] Pogodbe [10], in/ali povezana podjetja v smislu člena 33(1) navedene direktive in/ali podjetja, ki pripadajo istim delničarjem;

"horizontalno integrirano podjetje" pomeni podjetje, ki izvaja vsaj eno izmed dejavnosti proizvodnje za prodajo ali prenosa ali distribucije ali dobave električne energije in neko drugo ne-elektrogospodarsko dejavnost;

"razpisni postopek" pomeni postopek, s katerim se načrtovane dodatne potrebe in nadomestne zmogljivosti pokrije z dobavo iz novih ali obstoječih proizvodnih zmogljivosti;

"dolgoročno načrtovanje" pomeni dolgoročno načrtovanje potrebnih investicij v proizvodnjo in prenosne ter distribucijske zmogljivosti za zadostitev povpraševanja sistema po električni energiji in zagotovitev oskrbe odjemalcev;

"majhno izdvojeno omrežje" pomeni vsako omrežje s porabo, ki je manjša od 3000 GWh v letu 1996, kjer se manj kot 5 % porabe na leto pridobi iz povezav z drugimi omrežji;

"mikro izdvojeno omrežje" pomeni vsako omrežje s porabo, ki je manjša od 500 GWh v letu 1996, kjer ni povezav z drugimi omrežji;

"varnost" pomeni zanesljivost dobave in oskrbe z električno energijo ter tehnično varnost;

"energetska učinkovitost/uravnavanje povpraševanja" pomeni celosten in povezan pristop, katerega cilj je vplivati na obseg in čas porabe električne energije z namenom zmanjšati porabo primarne energije in konično porabo s prednostnimi naložbami v energetsko učinkovite ukrepe ali druge ukrepe, kot so pogodbe o prekinljivi oskrbi z električno energijo, pred naložbami za povečanje proizvodne zmogljivosti, če prve predstavljajo učinkovitejšo in gospodarnejšo možnost, upoštevajoč pri tem pozitivni vpliv zmanjšane porabe energije na okolje, zanesljivost oskrbe in s tem povezane stroške distribucije;

"obnovljivi viri energije" pomenijo obnovljive nefosilne vire energije (veter, sonce, geotermalne vire, valovanje, plimovanje, hidroelektrarne, biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline);

"porazdeljena proizvodnja" pomeni proizvodne obrate, priključene na distribucijsko omrežje.

POGLAVJE II

SPLOŠNA PRAVILA ZA ORGANIZACIJO SEKTORJA

Člen 3

Obveznosti javnih storitev in varstvo potrošnikov

1. Države članice zagotavljajo na podlagi svoje institucionalne organiziranosti in z obveznim upoštevanjem načela subsidiarnosti, da bodo elektroenergetska podjetja brez poseganja v odstavek 2 delovala skladno s pravili te direktive za dosego konkurenčnega, zanesljivega in trajno okolju ustreznega trga z električno energijo in da ne bodo razlikovale med temi podjetji glede pravic ali obveznosti.

2. Ob popolnem upoštevanju ustreznih določb Pogodbe, zlasti člena 86, lahko države članice v splošnem gospodarskem interesu naložijo podjetjem, ki delujejo v elektroenergetskem sektorju, obveznosti javnih storitev, ki se lahko nanašajo na varnost, skupaj z zanesljivostjo oskrbe, na rednost, kakovost in ceno oskrbe in na varovanje okolja, skupaj z učinkovito rabo energije in varstvom podnebja. Take obveznosti morajo biti jasno določene, pregledne, nediskriminatorne in preverljive in morajo elektroenergetskim podjetjem v EU zagotavljati enak dostop do nacionalnih odjemalcev. V zvezi z zanesljivostjo oskrbe, učinkovito rabo energije/uravnavanjem povpraševanja in za uresničitev okoljskih ciljev, navedenih v tem odstavku, lahko države članice uvedejo dolgoročno načrtovanje in pri tem upoštevajo možnost želje tretjih strani za dostop do omrežja.

3. Države članice zagotovijo, da vsi gospodinjski odjemalci in, kjer po mnenju držav članice to ustreza, mala podjetja (namreč podjetja z manj kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR), uživajo univerzalne storitve, to je pravico do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po razumnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih cenah. Da bi države članice zagotovile ponudbo univerzalnih storitev, lahko imenujejo dobavitelja zadnje instance. Države članice naložijo distribucijskim podjetjem obveznost povezave njihovih odjemalcev na omrežje pod pogoji in po tarifah, ki so določene v skladu s postopkom, določenim v členu 23(2). Nič v tej direktivi državam članicam ne preprečuje krepitve položaja domačih malih in srednje velikih odjemalcev na trgu s pospeševanjem možnosti prostovoljnega povezovanja zaradi zastopanja te skupine odjemalcev.

Prvi pododstavek se izvaja na pregleden in nediskriminatoren način in ne preprečuje odprtja trga, predvidenega v členu 21.

4. Finančna nadomestila, druge oblike odškodnine ali izključne pravice, ki jih država članica dodeli za izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 2 in 3, morajo biti zagotovljeni na nediskriminatoren in pregleden način.

5. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo končne odjemalce in poskrbijo zlasti za ustrezne nadzorne ukrepe za zaščito ranljivih odjemalcev, skupaj z ustreznimi ukrepi, ki pomagajo preprečiti njihov odklop. V tej zvezi lahko sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito končnih odjemalcev v odmaknjenih območjih. Zagotoviti morajo visoko raven varstva potrošnikov, zlasti glede preglednosti splošnih pogodbenih pogojev, splošnih informacij in mehanizmov za reševanje sporov. Države članice morajo upravičenim odjemalcem zagotoviti dejansko možnost zamenjave dobavitelja. Vsaj kar zadeva gospodinjske odjemalce, morajo ti ukrepi vključevati tudi ukrepe, navedene v Prilogi A.

6. Države članice zagotovijo, da dobavitelji električne energijo v svojih računih in v promocijskem gradivu, ki je na voljo končnim odjemalcem, opredelijo:

(a) prispevek posameznega vira energije k skupni sestavi goriv, ki jih je dobavitelj koristil v predhodnem letu;

(b) vsaj navedbo sklicevanja na obstoječe referenčne vire, kot so spletne strani, kjer so javnosti na voljo podatki o vplivih na okolje, izraženi vsaj z emisijami CO2 in radioaktivnimi odpadki, ki so rezultat proizvodnje električne energije iz skupne sestave goriv, ki jih je dobavitelj koristil v predhodnem letu.

V zvezi z električno energijo, pridobljeno na organiziranem trgu z električno energijo ali uvoženo iz podjetja, ki je zunaj Skupnosti, se lahko uporabijo zbirne številke, ki jih borza ali zadevno podjetje posreduje za predhodno leto.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo verodostojnost podatkov, ki jih dobavitelji posredujejo svojim odjemalcem skladno s tem členom.

7. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izpolnitev ciljev glede socialne in gospodarske kohezije, varstva okolja, ki lahko vključujejo ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja in sredstva za boj proti spremembam podnebja, in zanesljivosti oskrbe. Ti ukrepi lahko zlasti zajemajo zagotavljanje zadostnih ekonomskih spodbud z uporabo, kjer to ustreza, vseh obstoječih nacionalnih orodij in orodij Skupnosti za vzdrževanje in izgradnjo potrebne omrežne infrastrukture, skupaj z zmogljivostmi za medsebojno povezovanje.

8. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabile določb iz členov 6, 7, 20 in 22, če bi uporaba teh določb pravno in dejansko ovirala izpolnjevanje obveznosti, ki so naložene elektroenergetskim podjetjem v splošnem gospodarskem interesu, in če razvoj trgovanja ni prizadet do takšne mere, ki bi bila v nasprotju z interesi Skupnosti. Interesi Skupnosti vključujejo med drugim konkurenco za upravičene odjemalce skladno s to direktivo in členom 86 Pogodbe.

9. Države članice morajo pri izvajanju te direktive obveščati Komisijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo za izpolnitev univerzalnih storitev in obveznosti javnih storitev, vključno z varstvom potrošnikov in okolja, in o njihovem možnem vplivu na nacionalno in mednarodno konkurenco, ne glede na to, ali je zaradi takšnih ukrepov potrebno odstopanje od določb te direktive ali ne. Komisijo nato vsaki dve leti obveščajo o kakršnih koli spremembah takšnih ukrepov, ne glede na to, ali je zaradi tega potrebno odstopanje od te direktive ali ne.

Člen 4

Spremljanje zanesljivosti oskrbe

Države članice zagotovijo spremljanje zanesljivosti oskrbe. Če države članice to ocenijo kot primerno, lahko takšno nalogo zaupajo regulatornemu organu iz člena 23(1). Spremljanje mora zlasti pokrivati ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na nacionalnem trgu, raven predvidenega povpraševanja v prihodnosti in predvidene dodatne zmogljivosti, ki se načrtujejo ali gradijo, kakovost in raven vzdrževanja omrežij, kakor tudi ukrepe ob konični obremenitvi in izpadu enega ali več dobaviteljev. Pristojni organi morajo vsako drugo leto najkasneje do 31. julija objaviti poročilo s pregledom ugotovitev, ki so rezultat spremljanja teh vprašanj, in kakršne koli sprejete ali predvidene ukrepe, ki zadevajo ta vprašanja, ter to poročilo takoj poslati Komisiji.

Člen 5

Tehnična pravila

Države članice zagotovijo, da so tehnična varnostna merila določena in da so izdelana ter javnosti dostopna tehnična pravila, ki določajo minimalne tehnične projektne in obratovalne zahteve za priključitev na omrežje proizvodnih naprav, distribucijskih omrežij, neposredno priključenih naprav odjemalcev, povezovalnih daljnovodov in neposrednih daljnovodov. Ta tehnična pravila zagotavljajo skladno delovanje omrežij in morajo biti objektivna ter nediskriminatorna. Sporočiti jih je treba Komisiji, skladno s členom 8 Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov [11].

POGLAVJE III

PROIZVODNJA

Člen 6

Postopek izdaje energetskega dovoljenja za nove zmogljivosti

1. Za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti države članice sprejmejo postopek za izdajo energetskega dovoljenja, ki se izvaja v skladu z objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi merili.

2. Države članice določijo merila za pridobitev energetskega dovoljenja za gradnjo proizvodne zmogljivosti na svojem ozemlju. Ta merila se lahko nanašajo na:

(a) varnost in zanesljivost elektroenergetskega sistema, naprav in pripadajoče opreme;

(b) zdravje in varstvo ljudi;

(c) varovanje okolja;

(d) rabo zemljišča in lokacije;

(e) rabo javnih zemljišč;

(f) energetsko učinkovitost;

(g) vrsto primarnih virov;

(h) značilnosti vlagatelja, kot so tehnična, ekonomska in finančna sposobnost;

(i) skladnost z ukrepi, sprejetimi po členu 3.

3. Države članice zagotovijo, da se v postopkih za izdajo energetskih dovoljenj za malo in/ali porazdeljeno proizvodnjo upoštevajo njihova omejena velikost in morebitni vpliv.

4. Postopki za izdajo energetskih dovoljenj in merila so javni. Vlagatelj je obveščen o razlogih zavrnitve vsake vloge za pridobitev energetskega dovoljenja. Razlogi morajo biti objektivni, nediskriminatorni, ustrezno utemeljeni in dobro obrazloženi. Vlagatelju morajo biti na voljo pritožbeni postopki.

Člen 7

Javni razpis za nove zmogljivosti

1. Države članice v interesu zanesljive oskrbe predvidijo možnost, da z javnim razpisom ali s kakršnim koli drugim glede preglednosti in nediskriminatornosti enakovrednim postopkom na osnovi objavljenih meril zagotovijo nove zmogljivosti ali ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja. Vendar ti postopki lahko stečejo le, če proizvodne zmogljivosti, ki se gradijo na osnovi postopka za pridobitev energetskega dovoljenja, in ukrepi za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja, sprejeti na osnovi istega postopka, ne zadoščajo za zanesljivo oskrbo.

2. Države članice lahko v interesu varovanja okolja in pospeševanja mlade, razvijajoče se tehnologije, predvidijo možnost javnega razpisa za nove zmogljivosti na osnovi objavljenih meril. Ta razpis se lahko nanaša na nove zmogljivosti ali na ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja. Razpisni postopek kljub temu lahko steče le, če proizvodne zmogljivosti, ki se gradijo na osnovi postopka za pridobitev energetskega dovoljenja, in ukrepi za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja, sprejeti na osnovi istega postopka, ne zadoščajo za izpolnitev teh ciljev.

3. Podrobnosti o razpisnem postopku za proizvodne zmogljivosti in za ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja se objavijo v Uradnem listu Evropske unije vsaj šest mesecev pred zaključkom razpisa.

Razpisni pogoji morajo biti dostopni vsem zainteresiranim podjetjem s sedežem na ozemlju države članice tako, da ima le-ta dovolj časa za oddajo ponudbe.

Da bi zagotovili preglednost in nediskriminatornost, morajo razpisni pogoji zajemati podroben opis pogodbenih pogojev in postopek, ki velja za vse ponudnike, izčrpen seznam meril, ki veljajo za izbor ponudnikov in dodelitev pogodbe, skupaj s spodbudami, kot so subvencije, zajetimi v razpisu. Ti pogoji se lahko nanašajo tudi na področja, navedena v členu 6(2).

4. Pri javnem razpisu za potrebne proizvodne zmogljivosti je treba obravnavati tudi ponudbe obstoječih proizvodnih enot za oskrbo z električno energijo z dolgoročnimi zagotovili, pod pogojem da je navedene dodatne zahteve mogoče izpolniti na ta način.

5. Države članice imenujejo pristojni organ oblasti, javni ali zasebni organ, ki ni povezan s proizvodnjo električne energije, z dejavnostmi njenega prenosa, distribucije ali dobave in je lahko regulatorni organ iz člena 23(1), ki bo odgovoren za organizacijo, spremljanje in nadzor razpisnega postopka iz odstavkov 1 do 4. Če je upravljavec prenosnega omrežja povsem neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane s prenosnim omrežjem, kar zadeva lastništvo, se lahko upravljavec prenosnega omrežja imenuje kot organ, ki je odgovoren za organizacijo, spremljanje in nadzor razpisnega postopka. Ta pristojni organ oblasti ali organ sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi zaupnosti podatkov, zajetih v razpisu.

POGLAVJE IV

OBRATOVANJE PRENOSNEGA OMREŽJA

Člen 8

Imenovanje upravljavcev prenosnega omrežja

Države članice imenujejo ali zahtevajo od podjetij, ki imajo v lasti prenosna omrežja, da imenujejo enega ali več upravljavcev prenosnega omrežja za čas, ki ga morajo določiti države članice ob upoštevanju učinkovitosti in gospodarskega ravnotežja. Države članice zagotovijo, da upravljavci prenosnega omrežja delujejo v skladu s členi 9 do 12.

Člen 9

Naloge upravljavcev prenosnega omrežja

Upravljavec prenosnega omrežja je dogovoren za to, da:

(a) zagotovi dolgoročne sposobnosti omrežja za izpolnitev razumnih potreb po prenosu električne energije;

(b) prispeva k zanesljivosti oskrbe z ustrezno prenosno zmogljivostjo in zanesljivostjo sistema;

(c) uravnava energijske tokove na omrežju ob upoštevanju izmenjave z drugimi povezanimi omrežji. Zato je upravljavec prenosnega omrežja odgovoren za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema in s tem zagotavlja razpoložljivost vseh potrebnih sistemskih storitev, če je takšna razpoložljivost neodvisna od vseh drugih prenosnih omrežij, s katerimi je njegov sistem povezan;

(d) zagotovi upravljavcu katerega koli drugega omrežja, s katerim je njegovo omrežje povezano, potrebne informacije za zagotovitev varnega in učinkovitega obratovanja, usklajenega razvoja in skladnega delovanja povezanih omrežij;

(e) ne dela razlik med posameznimi uporabniki omrežja ali vrstami uporabnikov omrežja, posebno ne v korist svojih povezanih podjetij;

(f) uporabnikom omrežja zagotovi informacije, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do omrežja.

Člen 10

Ločevanje upravljavcev prenosnih omrežij

1. Če je upravljavec prenosnega omrežja sestavni del vertikalno integriranega podjetja, mora biti neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane s prenosom, vsaj glede pravne oblike, organizacije in sprejemanja odločitev. Ta pravila ne predstavljajo obveznosti po ločevanju lastništva nad sredstvi prenosnega omrežja od vertikalno integriranega podjetja.

2. Pri zagotavljanju neodvisnosti upravljavca prenosnega omrežja iz odstavka 1 veljajo naslednja minimalna merila:

(a) osebe, ki so odgovorne za vodenje upravljavca prenosnega omrežja, ne smejo sodelovati v organih integriranega elektroenergetskega podjetja, ki so posredno ali neposredno odgovorni za tekoče operacije proizvodnje, distribucije in dobave električne energije;

(b) sprejmejo se ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se poklicni interesi oseb, pristojnih za vodenje upravljavca prenosnega omrežja, upoštevajo na način, ki zagotavlja njihovo sposobnost za neodvisno delovanje;

(c) upravljavec prenosnega omrežja ima, neodvisno od integriranega elektroenergetskega podjetja, dejanske pravice za sprejemanje odločitev glede sredstev, ki so potrebna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja. To ne bi smelo preprečevati ustreznih usklajevalnih mehanizmov, s katerimi se matičnemu podjetju zagotovi zaščita pravice do ekonomskega nadzora in nadzora upravljanja v zvezi z donosom sredstev v hčerinskem podjetju, ki ga posredno ureja člen 23(2). To bi moralo matičnemu podjetju zlasti omogočati potrditev letnega finančnega načrta ali katerega koli drugega enakovrednega instrumenta upravljavca prenosnega omrežja in določitev skupnih omejitev stopnje zadolževanja njegovega hčerinskega podjetja. Matičnemu podjetju ne daje pravice izdajanja navodil v zvezi s tekočimi operacijami in ne v zvezi s posameznimi odločitvami o gradnji ali nadgradnji prenosnih daljnovodov, ki ne presegajo omejitev v potrjenem finančnem načrtu ali v katerem koli drugem enakovrednem instrumentu;

(d) upravljavec prenosnega omrežja oblikuje program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe, sprejete za preprečevanje diskriminatornega obnašanja, in zagotavlja ustrezen nadzor nad izvajanjem programa. Program določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev tega cilja. Oseba ali organ, ki je odgovoren za nadzor izvajanja programa za doseganje skladnosti, pošlje regulatornemu organu iz člena 23(1) letno poročilo o sprejetih ukrepih in ga objavi.

Člen 11

Razporejanje proizvodnih zmogljivosti in izravnava

1. Brez poseganja v dobavo električne energije na podlagi pogodbenih obveznosti, skupaj s tistimi, ki izhajajo iz razpisnih pogojev, je tam, kjer ima to funkcijo, za razporejanje proizvodnih naprav na svojem območju in za določanje uporabe povezovalnih daljnovodov z drugimi omrežji odgovoren upravljavec prenosnega omrežja.

2. Razporejanje proizvodnih naprav in uporaba povezovalnih daljnovodov se določi na podlagi meril, ki jih lahko odobri država članica in ki morajo biti objektivna, objavljena in uporabljena nediskriminatorno, kar zagotavlja pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo. Merila upoštevajo vrstni red gospodarnosti električne energije iz razpoložljivih proizvodnih naprav, prenosov preko povezovalnih daljnovodov in tehnične omejitve sistema.

3. Država članica lahko zahteva od upravljavca omrežja, da pri razporejanju proizvodnih naprav daje prednost proizvodnim napravam, ki uporabljajo obnovljive vire energije ali odpadke ali ki sočasno proizvajajo toploto in električno energijo.

4. Država članica lahko zaradi zanesljivosti oskrbe odredi, da se pri razporejanju proizvodnih naprav daje prednost tistim, ki uporabljajo kot gorivo domače vire primarne energije do obsega, ki v posameznem koledarskem letu ne presega 15 % skupne primarne energije, potrebne za proizvodnjo električne energije, porabljene v zadevni državi članici.

5. Države članice lahko zahtevajo od upravljavcev prenosnega omrežja, da izpolnijo minimalne standarde glede vzdrževanja in razvoja prenosnega omrežja, skupaj z zmogljivostjo za medsebojno povezovanje.

6. Upravljavci prenosnega omrežja morajo nabaviti električno energijo, ki jo rabijo za pokritje izgub energije, in rezervne zmogljivosti v svojem omrežju, po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih, kadarkoli izvajajo to dejavnost.

7. Pravila, ki jih upravljavci prenosnega omrežja sprejmejo za izravnavo v elektroenergetskem sistemu, skupaj s pravili za zaračunavanje uporabnikom omrežja za povzročanje energetskega neravnotežja, morajo biti objektivna, pregledna in nediskriminatorna. Pogoji, skupaj s pravili in tarifami upravljavcev omrežja za zagotavljanje takšnih storitev, se določijo nediskriminatorno z upoštevanjem stroškov in skladno z načinom, združljivim s členom 23(2), ter se objavijo.

Člen 12

Zahteve glede zaupnosti za upravljavce prenosnega omrežja

Brez poseganja v člen 18 ali druge pravne obveznosti razkritja podatkov vsak upravljavec prenosnega omrežja varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih dobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti. Podatke o svojih dejavnostih, ki so lahko poslovno koristne, objavi na nediskriminatoren način.

POGLAVJE V

OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA

Člen 13

Imenovanje upravljavcev distribucijskega omrežja

Države članice imenujejo ali zahtevajo od podjetij, ki imajo v lasti distribucijska omrežja ali so zanje odgovorna, da imenujejo enega ali več upravljavcev distribucijskega omrežja za čas, ki ga morajo določiti države članice ob upoštevanju učinkovitosti in gospodarskega ravnotežja. Države članice zagotovijo, da upravljavci distribucijskega omrežja delujejo v skladu s členi 14 do 16.

Člen 14

Naloge upravljavcev distribucijskega omrežja

1. Upravljavec distribucijskega omrežja vzdržuje varno, zanesljivo in učinkovito razdeljevanje električne energije na svojem območju z obveznim upoštevanjem varovanja okolja.

2. V nobenem primeru ne dela razlik med posameznimi uporabniki omrežja ali vrstami uporabnikov omrežja, zlasti ne v korist svojih povezanih podjetij.

3. Upravljavec distribucijskega omrežja posreduje uporabnikom omrežja podatke, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do omrežja.

4. Država članica lahko zahteva od upravljavca distribucijskega omrežja, če razporeja proizvodne naprave, da daje prednost proizvodnim napravam, ki uporabljajo obnovljive vire energije ali odpadke ali ki sočasno proizvajajo toploto in električno energijo.

5. Upravljavci distribucijskega omrežja morajo nabaviti električno energijo, ki jo rabijo za pokritje izgub energije, in rezervne zmogljivosti v svojem sistemu, po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih, kadarkoli izvajajo to dejavnost. Ta zahteva ne posega v uporabo električne energije, pridobljene po pogodbah, sklenjenih pred 1. januarjem 2002.

6. Če so upravljavci distribucijskega omrežja odgovorni za uravnoteženje elektrodistribucijskega sistema, morajo biti pravila, ki jih sprejmejo v ta namen, vključno s pravili za zaračunavanje uporabnikom omrežja za povzročanje energetskega neravnotežja, objektivna, pregledna in nediskriminatorna. Pogoji, skupaj s pravili in tarifami upravljavcev distribucijskega omrežja za zagotavljanje takšnih storitev, se določijo nediskriminatorno z upoštevanjem stroškov in skladno s členom 23(2) ter se objavijo.

7. Pri načrtovanju razvoja distribucijskega omrežja mora upravljavec distribucijskega omrežja upoštevati ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja in/ali porazdeljeno proizvodnjo, ki utegnejo izpodrivati potrebe po nadgradnji ali nadomeščanju elektroenergetskih naprav.

Člen 15

Ločevanje upravljavcev distribucijskega omrežja

1. Če je upravljavec distribucijskega omrežja sestavni del vertikalno integriranega podjetja, mora biti neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo, vsaj glede pravne oblike, organizacije in sprejemanja odločitev. Ta pravila ne predstavljajo obveznosti po ločevanju lastništva nad sredstvi distribucijskega omrežja od vertikalno integriranega podjetja.

2. Poleg zahtev v odstavku 1, kjer je upravljavec distribucijskega omrežja sestavni del vertikalno integriranega podjetja, mora biti le-ta neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo, glede svoje organizacije in sprejemanja odločitev. Da bi to zagotovili, veljajo naslednja minimalna merila:

(a) osebe, ki so odgovorne za vodenje upravljavca distribucijskega omrežja, ne smejo sodelovati v organih integriranega elektroenergetskega podjetja, ki so posredno ali neposredno odgovorni za tekoče operacije proizvodnje, distribucije in dobave električne energije;

(b) sprejmejo se ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se poklicni interesi oseb, pristojnih za vodenje upravljavca distribucijskega omrežja, upoštevajo na način, ki zagotavlja njihovo sposobnost za neodvisno delovanje;

(c) upravljavec distribucijskega omrežja ima, neodvisno od integriranega elektroenergetskega podjetja, dejanske pravice sprejemanja odločitev glede sredstev, ki so potrebna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja. To ne bi smelo preprečevati ustreznih usklajevalnih mehanizmov, s katerimi se matičnemu podjetju zagotovi zaščita pravice do ekonomskega nadzora in nadzora upravljanja v zvezi z donosom sredstev v hčerinskem podjetju, ki ga posredno ureja člen 23(2). To bi moralo matičnemu podjetju zlasti omogočati potrditev letnega finančnega načrta ali katerega koli drugega enakovrednega instrumenta upravljavca distribucijskega omrežja in določitev skupnih omejitev stopnje zadolževanja njegovega hčerinskega podjetja. Matičnemu podjetju ne daje pravice izdajanja navodil v zvezi s tekočimi operacijami in ne v zvezi s posameznimi odločitvami o gradnji ali nadgradnji distribucijskih daljnovodov, ki ne presegajo omejitev v potrjenem finančnem načrtu ali v katerem koli drugem enakovrednem instrumentu;

(d) upravljavec distribucijskega omrežja oblikuje program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe za preprečevanje diskriminatornega obnašanja in zagotavlja ustrezen nadzor nad izvajanjem programa. Program določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev tega cilja. Oseba ali organ, ki je odgovoren za nadzor izvajanja programa za doseganje skladnosti, pošlje regulatornemu organu iz člena 23(1) letno poročilo o sprejetih ukrepih in ga objavi.

Države članice se lahko odločijo, da odstavka 1 in 2 ne bodo uporabile za integrirana elektroenergetska podjetja, ki oskrbujejo manj kot 100000 priključenih odjemalcev ali majhno izdvojeno omrežje.

Člen 16

Zahteve glede zaupnosti za upravljavce distribucijskega omrežja

Brez poseganja v člen 18 ali druge pravne obveznosti razkritja podatkov vsak upravljavec distribucijskega omrežja varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih dobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in prepreči razkritje poslovno koristnih podatkov o svojih dejavnostih na diskriminatoren način.

Člen 17

Upravljavci kombiniranega omrežja

Pravila v členu 10(1) in členu 15(1) ne preprečujejo upravljanja kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja tistemu upravljavcu omrežja, ki je glede pravne oblike, organizacije in sprejemanja odločitev neodvisen od drugih dejavnosti, katere niso povezane z obratovanjem prenosnega in distribucijskega omrežja, in izpolnjuje zahteve v točkah (a) do (d). Ta pravila ne predstavljajo zahteve po ločevanju lastništva nad sredstvi kombiniranega omrežja od vertikalno integriranega podjetja.

(a) osebe, ki so odgovorne za vodenje upravljavca kombiniranega omrežja, ne smejo sodelovati v organih integriranega elektroenergetskega podjetja, ki so posredno ali neposredno odgovorni za tekoče operacije proizvodnje ali dobave električne energije;

(b) sprejmejo se ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se poklicni interesi oseb, pristojnih za vodenje upravljavca kombiniranega omrežja, upoštevajo na način, ki zagotavlja njegovo sposobnost za neodvisno delovanje;

(c) upravljavec kombiniranega omrežja mora imeti, neodvisno od integriranega elektroenergetskega podjetja, dejansko pravic do sprejemanja odločitev glede sredstev, ki so potrebna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja. To ne bi smelo preprečevati ustreznih usklajevalnih mehanizmov, s katerimi se matičnemu podjetju zagotovi zaščita pravice do ekonomskega nadzora in nadzora upravljanja v zvezi z donosom sredstev v hčerinskem podjetju, ki ga posredno ureja člen 23(2). To bi moralo matičnemu podjetju zlasti omogočati potrditev letnega finančnega načrta ali katerega koli drugega enakovrednega instrumenta upravljavca kombiniranega omrežja in določitev skupnih omejitev stopnje zadolževanja njegovega hčerinskega podjetja. Matičnemu podjetju ne daje pravice izdajanja navodil v zvezi s tekočimi operacijami in ne v zvezi s posameznimi odločitvami o gradnji ali nadgradnji prenosnih in distribucijskih daljnovodov, ki ne presegajo omejitev v potrjenem finančnem načrtu ali v katerem koli drugem enakovrednem instrumentu;

(d) upravljavec kombiniranega omrežja oblikuje program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe za preprečevanje diskriminatornega obnašanja in zagotavlja ustrezen nadzor nad upoštevanjem programa. Program določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev tega cilja. Oseba ali organ, ki je odgovoren za nadzor izvajanja programa za doseganje skladnosti, pošlje regulatornemu organu iz člena 23(1) letno poročilo o sprejetih ukrepih in ga objavi.

POGLAVJE VI

LOČEVANJE IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Člen 18

Pravica dostopa do računovodskih izkazov

1. Države članice ali pristojni organ, ki ga za to imenujejo, skupaj z regulatornimi organi iz člena 23, imajo pravico dostopa do računovodskih izkazov elektroenergetskih podjetij, kot je to določeno v členu 19, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih dejavnosti.

2. Države članice in imenovani pristojni organi, skupaj z regulatornimi organi iz člena 23, varujejo zaupnost poslovno občutljivih podatkov. Države članice lahko predvidijo razkritje takšnih informacij, če jih pristojni organi potrebujejo pri opravljanju svojih dejavnosti.

Člen 19

Ločevanje računovodskih izkazov

1. Države članice storijo vse potrebno za zagotovitev, da bodo računovodski izkazi elektroenergetskih podjetij skladni z odstavki 2 do 3 tega člena.

2. Elektroenergetska podjetja ne glede na sistem lastništva ali pravno obliko pripravijo in predložijo v revizijo ter objavijo svoje letne računovodske izkaze skladno z določbami nacionalne zakonodaje, ki zadeva letne računovodske izkaze družb z omejeno odgovornostjo, sprejetimi na podlagi Četrte direktive Sveta 78/660/ES z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 44(2)(g) [12] Pogodbe [13].

Podjetja, ki zakonsko niso zavezana objavljati svojih letnih računovodskih izkazov, morajo kopijo le-teh hraniti na svojem sedežu, tako da je na voljo javnosti.

3. Elektroenergetska podjetja v svojih internih računovodstvih vodijo ločene računovodske izkaze za svoje prenosne in distribucijske dejavnosti, kot bi se to od njih zahtevalo, če bi te dejavnosti opravljala ločena podjetja, da se prepreči diskriminacija, notranje subvencioniranje in izkrivljanje konkurence. Vodijo tudi računovodske izkaze, ki so lahko konsolidirani, za druge elektroenergetske dejavnosti, ni niso povezane s prenosom in distribucijo. Do 1. julija 2007 vodijo ločene računovodske izkaze za dejavnost dobave upravičenim odjemalcem in dejavnost dobave neupravičenim odjemalcem. V računovodskih izkazih določijo prihodek iz lastništva prenosnega/distribucijskega omrežja. Kjer to ustreza, vodijo konsolidirane računovodske izkaze za neelektroenergetske dejavnosti. Notranji računovodski izkazi morajo za vsako dejavnost vključiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

4. Z revizijo, navedeno v odstavku 2, se zlasti preveri upoštevanje zahteve glede izogibanja diskriminaciji in notranjemu subvencioniranju iz odstavka 3.

POGLAVJE VII

ORGANIZIRANJE DOSTOPA DO OMREŽJA

Člen 20

Dostop tretjih strani

1. Države članice poskrbijo, da se za vse upravičene odjemalce uvede sistem dostopa tretjih strani do prenosnih in distribucijskih omrežij na podlagi objavljenih tarif, ki se izvaja objektivno in brez diskriminacije med uporabniki omrežja. Države članice zagotovijo, da so te tarife ali metodologije za njihov izračun potrjene pred začetkom njihove veljavnosti skladno s členom 23 in da se tarife – in metodologije za njihov izračun, če se potrditev nanaša samo nanje – objavijo pred začetkom njihove veljavnosti.

2. Upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja lahko zavrne dostop, če nima potrebnih zmogljivosti. Za tako zavrnitev mora podati utemeljene razloge, zlasti ob upoštevanju člena 3. Kjer to ustreza in v primeru zavrnitve dostopa, države članice zagotovijo, da upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja posreduje ustrezne informacije o potrebnih ukrepih za okrepitev omrežja. Strani, ki želi takšne informacije, se lahko zaračuna razumna pristojbina, ki odraža stroške posredovanja informacij.

Člen 21

Odprtje trga in vzajemnost

1. Države članice zagotovijo, da se za upravičene odjemalce štejejo:

(a) do 1. julija 2004, upravičeni odjemalci, kot so opredeljeni v členu 19(1) do (3) Direktive 96/92/ES. Države članice objavijo vsako leto do 31. januarja merila za določanje upravičenih odjemalcev;

(b) po 1. juliju 2004, najmanj vsi negospodinjski odjemalci;

(c) po 1. juliju 2007, vsi odjemalci.

2. V izogib neuravnoteženosti pri odpiranju trgov z električno energijo:

(a) se ne sme prepovedati pogodb za dobavo električne energije upravičenemu odjemalcu v omrežju druge države članice, če se odjemalec šteje za upravičenega v obeh vpletenih omrežjih;

(b) če so posli, navedeni v točki (a), zavrnjeni, ker je odjemalec upravičen samo v enem od dveh omrežij, lahko Komisija ob upoštevanju razmer na trgu in skupnega interesa naloži pogodbenici, ki odklanja dostop do omrežja, izvedbo zahtevane dobave električne energije na zahtevo države članice, v kateri se nahaja upravičeni odjemalec.

Člen 22

Neposredni daljnovodi

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo:

(a) vsem proizvajalcem električne energije in podjetjem za dobavo električne energije s sedežem na njihovem ozemlju, da oskrbijo svoje obrate na sedežu podjetja, podružnice in upravičene odjemalce po neposrednih daljnovodih;

(b) da se upravičeni odjemalci na njihovem ozemlju oskrbijo po neposrednih daljnovodih od proizvajalca in podjetij za dobavo.

2. Države članice določijo merila za izdajo energetskih dovoljenj za gradnjo neposrednih daljnovodov na svojem ozemlju. Ta merila morajo biti objektivna in nediskriminatorna.

3. Možnosti dobave električne energije po neposrednem daljnovodu iz odstavka 1 ne smejo vplivati na možnost sklenitve pogodbe za električno energijo skladno s členom 20.

4. Države članice lahko izdajo energetska dovoljenja za gradnjo neposrednega daljnovoda pogojujejo z zavrnitvijo dostopa do omrežja na podlagi člena 20, kot je ustrezno, ali z začetkom postopka urejanja spora v skladu s členom 23.

5. Države članice lahko zavrnejo izdajo energetskega dovoljenja za neposredni daljnovod, če bi izdaja takšnega dovoljenja ovirala določbe člena 3. Taki zavrnitvi morajo biti priloženi ustrezno utemeljeni razlogi.

Člen 23

Regulatorni organi

1. Države članice določijo eno ali več pristojnih organov s funkcijo regulatornega organa. Ti organi so popolnoma neodvisni od interesov elektrogospodarskih podjetij. S pomočjo izvajanja tega člena so pristojni najmanj za zagotavljanje nediskriminacije, dejanske konkurence in učinkovitega delovanja trga. Spremljajo zlasti:

(a) pravila za vodenje in dodelitev zmogljivosti medomrežnega povezovanja skupaj z enim ali več regulatornimi organi tistih držav članic, s katerimi obstaja medomrežna povezava;

(b) vse mehanizme za odpravljanje prenatrpanih zmogljivosti nacionalnega elektroenergetskega omrežja;

(c) čas, ki ga upravljavci prenosnega in distribucijskega omrežja rabijo za priključitve in popravila;

(d) ustrezne informacije o medomrežnih povezavah, uporabi omrežja in dodelitvi zmogljivosti zainteresiranim stranem, ki jih upravljavci prenosnega in distribucijskega omrežja objavijo, ob upoštevanju potrebe po ohranitvi poslovne zaupnosti nezdruženih informacij;

(e) dejansko ločevanje računovodskih izkazov, navedenih v členu 19, s čimer preprečijo navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave;

(f) pogoje in tarife za priključitev novih proizvajalcev električne energije, da se zajamči njihova objektivnost, preglednost in nediskriminatornost, zlasti s popolnim upoštevanjem stroškov in prednosti različnih proizvodnih tehnologij, ki uporabljajo obnovljive vire energije, porazdeljene proizvodnje in sočasne proizvodnje toplote ter električne energije;

(g) obseg, v katerem upravljavci prenosnega in distribucijskega omrežja izvajajo svoje naloge v skladu s členi 9 in 14;

(h) raven preglednosti in konkurence.

Organi, ustanovljeni v skladu s tem členom, objavijo letno poročilo o rezultatih svojega spremljanja, navedenega v točkah (a) do (h).

2. Regulatorni organi so pristojni za to, da pred začetkom njihove veljavnosti določijo ali potrdijo vsaj metodologije za izračun ali določijo pogoje, ki se uporabljajo za:

(a) priključitev in dostop do nacionalnega omrežja, skupaj s tarifami za prenos in distribucijo. Te tarife ali metodologije za njihov izračun morajo omogočati izvajanje naložb v omrežje tako, da bo zagotovljeno pozitivno poslovanje omrežja;

(b) zagotavljanje izravnave in z njo povezanih storitev.

3. Ne da bi s tem posegale v odstavek 2, lahko države članice predvidijo možnost, da regulatorni organi ustreznemu organu države članice predložijo v formalno odločanje tarife ali vsaj metodologije za njihov izračun iz navedenega odstavka ter spremembe iz odstavka 4. Ustrezni organ je v takšnem primeru pristojen za potrditev ali zavrnitev osnutka odločitve, ki jo predloži regulatorni organ. Tarife, metodologije za njihov izračun ali njihove spremembe se objavijo skupaj s formalno odločitvijo o sprejetju. Objavi se tudi formalna zavrnitev osnutka odločitve in njena utemeljitev.

4. Regulatorni organi so pristojni za to, da od upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij zahtevajo, da po potrebi spremenijo pogoje, tarife, pravila, mehanizme in metodologije za izračun iz odstavkov 1, 2 in 3, da zagotovijo njihovo sorazmernost in nediskriminatorno uporabo.

5. Vsaka stran, ki se želi pritožiti zoper upravljavca prenosnih ali distribucijskih omrežij glede vprašanj v odstavkih 1, 2, in 4 lahko pošlje pritožbo regulatornemu organu, ki v vlogi organa za poravnavo sporov v dveh mesecih po prejemu pritožbe izda svoj sklep.To obdobje se lahko podaljša za dva meseca, če regulatorni organ želi pridobiti dodatne informacije. Rok se lahko dodatno podaljša s soglasjem pritožnika. Takšen sklep je zavezujoč, dokler se ne ovrže s pritožbo.

Če se pritožba nanaša na tarife za priključitev novih večjih proizvodnih naprav, regulatorni organ lahko dvomesečni rok podaljša.

6. Vsaka stranka, ki ima pravico vložiti pritožbo na odločitev o metodologijah za izračun, sprejet skladno z odstavki 2, 3 in 4, ali če za regulatorni organ velja obveznost posvetovanja glede predlaganih metodologij za izračun, lahko najkasneje v dveh mesecih po objavi odločitve ali njenega predloga ali v krajšem roku, če to predvidijo države članice, vloži pritožbo za pregled. Ta pritožba nima odložilnega učinka.

7. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi regulatornim organom omogočijo učinkovito in hitro opravljanje nalog, navedenih v odstavkih 1 do 5.

8. Države članice oblikujejo ustrezne in učinkovite mehanizme za ureditev, nadzor in preglednost v izogib zlorabam prevladujočega položaja, zlasti v škodo odjemalcev, in plenilskemu obnašanju. Ti mehanizmi upoštevajo določbe Pogodbe in zlasti člena 82 Pogodbe.

Do leta 2010 ustrezni organi držav članic vsako leto do 31. julija skladno z zakonodajo o konkurenci pošljejo Skupnosti poročilo o prevladujočem položaju na trgu in o plenilskem ter protikonkurenčnem obnašanju. V poročilu preučijo spremembe vzorcev lastništva in vse praktične ukrepe, sprejete na nacionalni ravni za zagotovitev zadostne raznolikosti udeleženih na trgu, ali sprejete praktične ukrepe za razširitev medomrežnih povezav in konkurence. Po letu 2010 zadevni organi pošljejo takšno poročilo vsake dve leti.

9. Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, skupaj z upravnim ukrepom ali kazenskimi postopki, skladno s svojo nacionalno zakonodajo, zoper pravne ali fizične osebe, ki so odgovorne v primeru nespoštovanja pravil o zaupnosti, ki jih nalaga ta direktiva.

10. V čezmejnih sporih spore rešuje tisti regulatorni organ, ki je pristojen za upravljavca omrežja, ki zavrne uporabo ali dostop do sistema.

11. Pritožbe iz odstavkov 5 in 6 ne vplivajo na uresničevanje pravic do pritožbe po zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji.

12. Nacionalni regulatorni organi prispevajo k razvoju notranjega trga in k oblikovanju enakih konkurenčnih pogojev s preglednim medsebojnim sodelovanjem in s sodelovanjem s Komisijo.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Zaščitni ukrepi

Ob nenadni krizi na energetskem trgu in če je ogrožena fizična zaščita ali varnost oseb, opreme ali naprav, ali je ogrožena celovitost sistema, lahko država članica začasno sprejme potrebne zaščitne ukrepe.

Ti ukrepi smejo povzročati kar najmanjše motnje v delovanju notranjega trga, po obsegu pa ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo nenadno nastalih težav.

Zadevna država članica o sprejetih ukrepih nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo, ki lahko odloči, da mora država članica spremeniti ali odpraviti take ukrepe, če izkrivljajo konkurenco in neugodno vplivajo na trgovino na način, ki je nezdružljiv s skupnim interesom.

Člen 25

Spremljanje uvoza električne energije

Države članice Komisijo vsake tri mesece obvestijo o uvozu električne energije, izraženem s fizičnimi tokovi iz tretjih držav v predhodnih treh mesecih.

Člen 26

Odstopanja

1. Države članice, ki po začetku veljavnosti te direktive lahko dokažejo, da imajo hujše težave pri obratovanju svojih majhnih izdvojenih omrežij, lahko zaprosijo za odstopanja od ustreznih določb v poglavjih IV, V, VI, VII in v primeru mikro izdvojenih omrežij v poglavju III, kar zadeva obnovo, nadgradnjo in razširitev obstoječih zmogljivosti. Odstopanje lahko dovoli Komisija. Slednja mora ob spoštovanju zaupnosti obvestiti države članice o takšnih vlogah preden sprejme odločitev. To odločitev mora objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Ta člen velja tudi za Luksemburg.

2. Država članica, ki ima po začetku veljavnosti te direktive zaradi tehničnih razlogov hujše težave z odpiranjem svojega trga nekaterim navedenim skupinam negospodinjskih odjemalcev iz člena 21(1)(b), lahko zaprosi za odstopanje od te določbe, katerega Komisija lahko dovoli za obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev od datuma v členu 30(1). V vsakem primeru takšno odstopanje preneha z datumom v členu 21(1)(c).

Člen 27

Postopek pregleda

Če v poročilu iz člena 28(3) Komisija odloči, da so glede na učinkovit način dostopa do omrežja v državi članici – način, ki omogoča učinkovit, nediskriminatoren in nemoten dostop do omrežja – nekatere obveznosti, ki jih ta direktiva nalaga podjetjem (skupaj z obveznostjo v zvezi s pravnim ločevanjem upravljavcev distribucijskega omrežja) nesorazmerne z želenim ciljem, lahko zadevna država članica pošlje Komisiji prošnjo za izključitev iz zadevne obveznosti.

Država članica Komisijo nemudoma obvesti o svoji prošnji in o vseh ustreznih informacijah, ki so potrebne kot dokaz o potrditvi odločitve v poročilu v zvezi z učinkovitim dostopom do omrežja.

V treh mesecih po prejemu obvestila Komisija sprejme mnenje v zvezi s prošnjo zadevne države članice in, kjer je to primerno, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje predloge za spremembo ustreznih določb te direktive. Komisija v svojih predlogih za spremembo Direktive lahko predlaga izključitev zadevne države članice iz določenih zahtev, če navedena država članica uvede enako učinkovite ukrepe, kot je primerno.

Člen 28

Poročanje

1. Komisija spremlja in pregleda uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu pred koncem prvega leta po začetku veljavnosti te direktive in nato vsako leto predloži splošno poročilo o napredku. Poročilo pokriva najmanj:

(a) izkušnje in doseženi napredek, pridobljen z oblikovanjem v celoti delujočega notranjega trga z električno energijo, in še vedno prisotne ovire na tem področju, vključno z vidika prevladujočega položaja na trgu, koncentracije na trgu, plenilskega in protikonkurenčnega obnašanja, ter njihov vpliv glede izkrivljanja trga;

(b) obseg, v katerem so bile zahteve glede ločevanja in postavitve tarif iz te direktive uspešne pri zagotavljanju poštenega in nediskriminatornega dostopa do elektroenergetskega sistema Skupnosti in enakovredne stopnje konkurence, kot tudi gospodarske, okoljske in socialne posledice odpiranja trga z električno energijo za odjemalce;

(c) preučitev vprašanj v zvezi s stopnjami zmogljivosti omrežja in zanesljivostjo oskrbe z električno energijo v Skupnosti in zlasti obstoječe in načrtovano uravnoteženje med ponudbo in povpraševanjem, ob upoštevanju fizične zmogljivosti za izmenjavo med posameznimi območji;

(d) posebna pozornost bo namenjena ukrepom, ki jih države članice sprejmejo za primer konične obremenitve in izpada enega ali več dobaviteljev;

(e) uporabo odstopanj, določenih v členu 15(2), v luči možne spremembe praga;

(f) splošno oceno doseženega napredka pri dvostranskih odnosih s tretjimi državami, ki proizvajajo in izvažajo ali prenašajo električno energijo, skupaj z napredkom pri povezovanju trga, socialne in okoljske posledice trgovine z električno energijo in dostop do omrežij takšnih tretjih držav;

(g) potrebo po zahtevah, ki niso povezane z določbami te direktive, ki bi utegnile biti nujne na področju usklajevanja;

(h) način, kako države članice v praksi izvajajo zahteve glede energetskega označevanja iz člena 3(6), in način, kako upoštevajo priporočila Komisije v zvezi s tem.

Kjer je primerno, lahko poročilo zajema zlasti priporočila glede določb s področja uporabe in načinov označevanja, med drugim na primer načina sklicevanja na obstoječe vire in vsebino teh virov, in glede načina, kako objaviti informacije o vplivu na okolje, izražene vsaj z emisijami CO2 in radioaktivnimi odpadki kot rezultat proizvodnje električne energije iz različnih energetskih virov, na pregleden, hitro dosegljiv in primerljiv način v celotni Evropski uniji, in glede načina, kako usmerjati ukrepe, ki jih države članice sprejmejo za nadzor točnosti informacij s strani dobaviteljev, ter glede ukrepov proti negativnim učinkom prevladujočega položaja ali koncentracije na trgu.

2. Vsaki dve leti mora poročilo iz odstavka 1 zajeti tudi analizo različnih ukrepov, ki jih države članice sprejmejo za izpolnitev obveznosti javnih storitev, pregled učinkovitosti teh ukrepov in zlasti njihov vpliv na konkurenčnost na trgu z električno energijo. Kjer to ustreza, lahko poročilo vključuje priporočila glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti na nacionalni ravni za izpolnitev visokih standardov javnih storitev, ali ukrepov, namenjenih za preprečevanje zasega trga.

3. Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje do 1. januarja 2006 podrobno poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga z električno energijo. Poročilo zlasti obravnava:

- obstoj nediskriminatornega dostopa do omrežja,

- učinkovitost ureditve,

- razvoj infrastrukture za medsebojno povezanost in zanesljivost oskrbe v Skupnosti,

- obseg, v katerem lahko malim podjetjem in gospodinjstvom pripadajo vse ugodnosti zaradi odprtja trga, zlasti v zvezi s standardi javnih storitev in univerzalnih storitev,

- obseg, v katerem so trgi v praksi odprti za dejansko konkurenco, vključno z vidika prevladujočega položaja na trgu, koncentracije na trgu, plenilskega in protikonkurenčnega obnašanja,

- obseg, v katerem odjemalci dejansko zamenjajo dobavitelje in se ponovno pogajajo o tarifah,

- razvoj cen, vključno s cenami dobave glede na stopnjo odprtosti trgov,

- izkušnje, pridobljene z uporabo te direktive, kar zadeva dejansko neodvisnost upravljavcev omrežij v vertikalno integriranih podjetjih, in ali so poleg funkcionalne neodvisnosti in ločevanja računovodskih izkazov oblikovani tudi drugi ukrepi, ki imajo enakovreden učinek kot pravno ločevanje.

Kje je to primerno, Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu predloge zlasti zaradi zagotavljanja visokih standardov javnih storitev.

Kjer je to primerno, Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu predloge, da zagotovi popolno in dejansko neodvisnost upravljavcev distribucijskega omrežja pred 1. julijem 2007. Če je potrebno, ti predlogi v skladu z zakonodajo o konkurenci zadevajo tudi ukrepe, ki se nanašajo na vprašanja prevladujočega položaja na trgu, koncentracije na trgu in plenilskega ali protikonkurenčnega obnašanja.

Člen 29

Razveljavitve

Direktiva 90/547/EGS se s 1. julijem 2004 razveljavi.

Direktiva 96/92/ES se s 1. julijem 2004 razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos in uporabo navedene direktive. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi B.

Člen 30

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje do 1. julija 2004. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice lahko odložijo izvajanje člena 15(1) do 1. julija 2007. To ne vpliva na zahteve iz člena 15(2).

3. Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 32

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. junija 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

A. Tsochatzopoulos

[1] UL C 240 E, 28.8.2001, str. 60 in UL C 227 E, 24.9.2002, str. 393.

[2] UL C 36, 8.2.2002, str. 10.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2002 (UL C 47 E, 27.2.2003, str. 350), Skupno stališče Sveta z dne 3. februarja 2003 (UL C 50 E, 4.3.2003, str. 15) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. junija 2003 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[4] UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

[5] UL L 176, 15.7.2003, str. 57.

[6] UL L 176, 15.7.2003, str. 1.

[7] UL L 313, 13.11.1990, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/75/ES (UL L 276, 13.10.1998, str. 9).

[8] UL L 395, 30.12.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 (UL L 180, 9.7.1997, str. 1).

[9] Naslov Direktive 83/349/EGS je prilagojen zaradi upoštevanja številčenja členov Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člen 54(3)(g).

[10] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

[11] UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

[12] Naslov Direktive 83/349/EGS je prilagojen zaradi upoštevanja številčenja členov Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člen 54(3)(g).

[13] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

--------------------------------------------------

PRILOGA A

Ukrepi za varstvo potrošnikov

Brez poseganja v pravila Skupnosti o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta [1] in Direktivo Sveta 93/13/ES [2], je namen ukrepov iz člena 3 zagotoviti odjemalcem:

(a) pravico do pogodbe z njihovim izvajalcem elektroenergetskih storitev, ki določa:

- identiteto in naslov dobavitelja;

- zagotovljene storitve, raven kakovosti zagotovljenih storitev in rok za prvo priključitev;

- vrste ponujenih vzdrževalnih storitev, če so le-te na voljo;

- sredstva, preko katerih je mogoče pridobiti najnovejše podatke o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja;

- trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje storitev in pogodbe, obstoj pravice do odpovedi;

- morebitne ureditve odškodnin in nadomestil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena in

- način za sprožitev postopkov za reševanje sporov v skladu s točko (f).

Pogodbeni pogoji morajo biti pravični in vnaprej objavljeni. V vseh primerih je treba te podatke posredovati pred sklenitvijo ali potrditvijo pogodbe. Tudi če se pogodbe sklepajo preko posrednikov, je treba zgornje podatke posredovati pred sklenitvijo pogodbe;

(b) pravočasen prejem obvestila o kakršnikoli nameravani spremembi pogodbenih pogojev in hkrati s prejemom tega obvestila tudi obvestila o pravici do odpovedi. Izvajalci storitev morajo svoje naročnike neposredno in pravočasno obvestiti o vsakršnem povečanju stroškov najkasneje eno običajno obračunsko obdobje potem, ko povečanje začne veljati. Države članice morajo potrošnikom zagotoviti možnost odstopa od pogodb, če le-ti ne sprejmejo novih pogojev, o katerih jih obvesti njihov izvajalec elektroenergetskih storitev;

(c) pregledne informacije o veljavnih cenah in tarifah ter o splošnih veljavnih pogojih v zvezi z dostopom in uporabo elektroenergetskih storitev;

(d) možnost velike izbire načinov plačevanja. Vse razlike v splošnih pogojih morajo upoštevati stroške izvajalca različnih plačilnih sistemov. Splošni pogoji morajo biti pošteni in pregledni. Objavljeni morajo biti v jasnem in razumljivem jeziku. Potrošnike je treba zavarovati pred nepoštenimi in zavajajočimi načini prodaje;

(e) da se jim zamenjava dobavitelja ne zaračuna;

(f) pravico do preglednih, enostavnih in poceni postopkov pri obravnavi njihovih pritožb. Takšni postopki morajo omogočati pošteno in hitro reševanje sporov in določati sistem povračil in/ali odškodnin, če je to upravičeno. Pri teh postopkih se, kjer je to mogoče, upoštevajo načela, ki jih določa Priporočilo Komisije 98/257/ES [3];

(g) so ob dostopu do univerzalne storitve po določbah, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 3(3), obveščeni o svojih pravicah v zvezi z univerzalno storitvijo.

[1] UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

[2] UL L 95, 21.4.1993, str. 29.

[3] UL L 115, 17.4.1998, str. 31.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

Korelacijska tabela

Direktiva 98/92/ES | Pričujoča direktiva |

| |

Člen 1 | Člen 1 | Področje uporabe |

Člen 2 | Člen 2 | Opredelitve pojmov |

Člen 3 in 10(1) | Člen 3 | Obveznosti javnih storitev in varstvo potrošnikov |

— | Člen 4 | Spremljanje zanesljivosti oskrbe |

Člen 7(2) | Člen 5 | Tehnična pravila |

Člen 4 in 5 | Člen 6 | Postopek izdaje energetskih dovoljenj za nove zmogljivosti |

Člen 4 in 6 | Člen 7 | Javni razpis za nove zmogljivosti |

Člen 7(1) | Člen 8 | Imenovanje upravljavcev prenosnega omrežja |

Člen 7(3)-(5) | Člen 9 | Naloge upravljavcev prenosnega omrežja |

Člen 7(6) | Člen 10 | Ločevanje upravljavcev prenosnega omrežja |

Člen 8 | Člen 11 | Razporejanje proizvodnih zmogljivosti in izravnava |

Člen 9 | Člen 12 | Zahteve glede zaupnosti za upravljavce prenosnega omrežja |

Člen 10(2) in (3) | Člen 13 | Imenovanje upravljavcev distribucijskega omrežja |

Člen 11 | Člen 14 | Naloge upravljavcev distribucijskega omrežja |

— | Člen 15 | Ločevanje upravljavcev distribucijskega omrežja |

Člen 12 | Člen 16 | Zahteve glede zaupnosti za upravljavce distribucijskega omrežja |

— | Člen 17 | Upravljavci kombiniranega omrežja |

Člen 13 | Člen 18 | Pravica dostopa do računovodskih izkazov |

Člen 14 | Člen 19 | Ločevanje računovodskih izkazov |

Člen 15-18 | Člen 20 | Dostop tretje stranke |

Člen 19 | Člen 21 | Odprtje trga in vzajemnost |

Člen 21 | Člen 22 | Neposredni daljnovodi |

Člen 20(3)-(4) in 22 | Člen 23 | Regulatorni organi |

Člen 23 | Člen 24 | Zaščitni ukrepi |

— | Člen 25 | Spremljanje uvoza električne energije |

Člen 24 | Člen 26 | Odstopanja |

— | Člen 27 | Postopek pregleda |

Člen 25 in 26 | Člen 28 | Poročanje |

— | Člen 29 | Razveljavitve |

Člen 27 | Člen 30 | Izvajanje |

Člen 28 | Člen 31 | Začetek veljavnosti |

Člen 29 | Člen 32 | Naslovniki |

| Priloga A | Ukrepi za varstvo potrošnikov |

--------------------------------------------------

Top