32003L0042

Direktiva 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 13. junija 2003

o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3] in upoštevajoč skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor 9. aprila 2003,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Delež nesreč v civilnem letalstvu se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenil; kljub temu se je bati, da bi zaradi napovedanega povečanja prometa lahko v bližnji prihodnosti prišlo do povečanja števila nesreč.

(2) Direktiva Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu [4] ima za cilj preprečevanje nesreč s pospeševanjem hitrega izvajanja preiskav.

(3) Izkušnje kažejo, da številni incidenti in druge pomanjkljivosti pogosto še pred nastankom nesreče opozarjajo na obstoj tveganj za varnost.

(4) Za izboljšanje varnosti civilnega letalstva je potrebno boljše poznavanje teh dogodkov, da bi se olajšala analiza in spremljanje trendov z namenom sprejetja korektivnih ukrepov.

(5) Kadar je v dogodek vpleten zrakoplov, ki je registriran v državi članici ali ki ga upravlja podjetje s sedežem v državi članici, bi bilo treba o tem dogodku poročati, tudi če se je zgodil izven ozemlja Skupnosti.

(6) Vsaka država članica bi morala uvesti sistem obveznega poročanja.

(7) Osebe, ki delujejo na različnih področjih civilnega letalstva, prisostvujejo dogodkom, ki so pomembni za preprečevanje nesreč, in bi zato morale o njih poročati.

(8) Učinkovitost odkrivanja potencialnih nevarnosti bi se bistveno povečala z izmenjavo informacij o takšnih dogodkih.

(9) Potrebna je ustrezna programska oprema za izmenjavo informacij med različnimi sistemi.

(10) Informacije v zvezi z varnostjo bi morale biti dostopne subjektom, zadolženim za urejanje varnosti civilnega letalstva ali preiskovanje nesreč in incidentov v Skupnosti ter, če je to primerno, ljudem, ki se lahko iz tega kaj naučijo in sprejmejo ali začnejo izvajati potrebne ukrepe za izboljšanje varnosti.

(11) Zaradi občutljivosti informacij v zvezi z varnostjo se za njihovo zbiranje poskrbi tako, da se zagotovi njihova zaupnost, zaščita njihovega vira in zaupanje zaposlenih v civilnem letalstvu.

(12) Javnosti bi se morale zagotoviti splošne informacije o ravni letalske varnosti.

(13) Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe, s katerimi bi se omogočila uvedba sistemov zaupnega poročanja.

(14) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bi se morali sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [5].

(15) Zagotoviti bi se morala usklajenost s tehničnimi zahtevami glede poročanja, ki jih določijo nacionalni izvedenci pri Eurocontrolu in organizaciji Združeni letalski organi (JAA). Seznam dogodkov, o katerih je treba poročati, bi moral upoštevati delo obeh navedenih evropskih organizacij. Prav tako bi bilo treba upoštevati razvoj v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

(16) Glede na to, da države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja predlaganih ukrepov, tj. izboljšanja varnosti v zračnem prometu, ker so sistemi poročanja, ki jih upravljajo posamezne države članice same zase, manj učinkoviti od koordinirane mreže z izmenjavo informacij, ki omogoča zgodnejše prepoznavanje možnih varnostnih problemov, in se zato lahko ta cilj laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti, navedenim v istem členu, ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev -

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

Cilj te direktive je prispevati k izboljšanju varnosti v zračnem prometu, in sicer tako, da se zagotovi poročanje, zbiranje, shranjevanje, varovanje in razširjanje ustreznih varnostnih informacij.

Edini namen poročanja o dogodkih je preprečevati nesreče in incidente, ne pa pripisovati krivdo ali odgovornost.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

1. "dogodek" pomeni prekinitev delovanja, napako, okvaro ali drugo nepravilno stanje, ki je ali bi lahko vplivalo na varnost letenja in ki ni privedlo do nesreče ali resnega incidenta v smislu člena 3(a) in (k) Direktive 94/56/ES, v nadaljnjem besedilu "nesreča ali resni incident";

2. "anonimizacija" pomeni postopek, pri katerem se iz predloženih poročil odstranijo vsi osebni podatki v zvezi s poročevalcem in tehnični podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti identiteto poročevalca ali tretjih oseb.

Člen 3

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za dogodke, ki ogrožajo ali ki bi, če se ne odpravijo, ogrozili zrakoplov, osebe v njem ali katero koli drugo osebo. Seznam primerov takšnih dogodkov se nahaja v Prilogah I in II.

2. Komisija se lahko v skladu s postopkom iz člena 10(2) odloči za spremembo navedenih prilog, da bi dopolnila ali spremenila primere.

3. Razume se, da se ta direktiva za gibraltarsko letališče uporablja brez poseganja v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, kar zadeva spor glede suverenosti nad ozemljem, na katerem se nahaja letališče.

4. Uporaba te direktive za gibraltarsko letališče se začasno prekliče, dokler se ne začnejo izvajati dogovori iz skupne izjave zunanjih ministrov Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, sprejete 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva bosta Svet obvestili o datumu začetka izvajanja navedenih dogovorov.

Člen 4

Obveznost poročanja

1. Države članice zahtevajo, da vse spodaj naštete osebe v okviru opravljanja svojih nalog dogodke iz člena 3 sporočijo pristojnim organom, navedenim v členu 5(1):

(a) operator ali vodja zrakoplova s turbinskim motorjem ali zrakoplova za javni prevoz, ki ga uporablja operator, za katerega država članica zagotavlja varnostni nadzor delovanja;

(b) oseba, ki pod nadzorom države članice opravlja dejavnost projektiranja, izdelovanja, vzdrževanja ali spreminjanja zrakoplova s turbinskim motorjem ali zrakoplova za javni prevoz ali katere koli opreme ali dela takšnega zrakoplova;

(c) oseba, ki pod nadzorom države članice podpiše potrdilo o pregledu plovnosti ali potrdilo o sprostitvi v obratovanje v zvezi z zrakoplovom s turbinskim motorjem ali zrakoplovom za javni prevoz ali katero koli opremo ali delom takšnega zrakoplova;

(d) oseba, ki opravlja nalogo, za katero mora pridobiti dovoljenje države članice kot kontrolor zračnega prometa ali kot uslužbenec služb letalskih informacij;

(e) upravnik letališča, zajetega v Uredbi Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti [6];

(f) oseba, ki opravlja nalogo v zvezi z namestitvijo, spreminjanjem, vzdrževanjem, popravilom, tehničnimi pregledi, preverjanjem med letom ali nadzorom letalskih navigacijskih sredstev, za katere prevzema odgovornost država članica;

(g) oseba, ki opravlja nalogo v zvezi z zemeljsko oskrbo zrakoplova, vključno z oskrbo z gorivom, servisiranjem, pripravo dokumentacije o obremenitvi in uravnoteženosti, natovarjanjem, razledenitvijo in vleko na letališču, zajetem v Uredbi (EGS) št. 2408/92.

2. Države članice lahko spodbujajo prostovoljno poročanje o dogodkih, navedenih v členu 3(1), s strani vseh oseb, ki v okviru drugih dejavnosti civilnega letalstva opravljajo naloge, podobne tistim iz odstavka 1.

Člen 5

Zbiranje in shranjevanje informacij

1. Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, ki vzpostavijo mehanizem za zbiranje, vrednotenje, obdelavo in shranjevanje dogodkov, sporočenih v skladu s členom 4.

Ta odgovornost se lahko poveri naslednjim organom, ki delujejo nepristransko:

(a) nacionalna uprava za civilno letalstvo; in/ali

(b) preiskovalni organ ali subjekt, ustanovljen na podlagi člena 6 Direktive 94/56/ES; in/ali

(c) kateri koli drugi neodvisni organ ali subjekt, zadolžen za to nalogo.

Če država članica imenuje več kot en organ ali subjekt, enega od njih imenuje za točko za stike za izmenjavo informacij iz člena 6(1).

2. Pristojni organi zbrana poročila shranijo v svojih podatkovnih bazah.

3. V teh podatkovnih bazah se prav tako shranijo nesreče in resni incidenti.

Člen 6

Izmenjava informacij

1. Države članice sodelujejo pri izmenjavi informacij tako, da pristojnim organom drugih držav članic in Komisije omogočijo dostop do vseh pomembnih informacij v zvezi z varnostjo, shranjenih v podatkovnih bazah iz člena 5(2).

Podatkovne baze so združljive s programsko opremo, navedeno v odstavku 3.

2. Pristojni organ, imenovan v skladu s členom 5(1), prejeto poročilo o dogodku vnese v podatkovne baze in, kadar koli je to potrebno, obvesti pristojni organ države članice, v kateri se je zgodil dogodek, v kateri je zrakoplov registriran, v kateri je bil zrakoplov izdelan in/ali v kateri je operator prejel certifikat.

3. Komisija za namen te direktive razvije posebno programsko opremo. Pri tem upošteva potrebo po združljivosti z obstoječimi programskimi opremami v državah članicah. Pristojni organi lahko to programsko opremo uporabljajo za upravljanje svojih podatkovnih baz.

4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 10(2) sprejme ustrezne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, navedenih v odstavku 1.

Člen 7

Razširjanje informacij

1. Vsi subjekti, zadolženi za urejanje varnosti civilnega letalstva ali za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov v Skupnosti, imajo dostop do informacij o dogodkih, zbranih in izmenjanih v skladu s členoma 5 in 6, da bi lahko na podlagi sporočenih dogodkov pridobili nova spoznanja o varnosti.

2. Brez poseganja v pravico javnosti do dostopa do dokumentov Komisije, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije [7], Komisija na lastno pobudo in v skladu s postopkom iz člena 10(2) sprejme ukrepe za razširjanje informacij iz odstavka 1 zainteresiranim strankam ter s tem povezane pogoje. Ti ukrepi, ki so lahko splošni ali posamični, temeljijo na potrebi, da:

- se osebam in organizacijam priskrbijo informacije, ki jih potrebujejo za izboljšanje varnosti civilnega letalstva,

- se razširjanje informacij omeji na to, kar je nujno potrebno za namene njihovih uporabnikov, s čimer se zagotovi ustrezna zaupnost teh informacij.

Odločitev o razširjanju informacij na podlagi tega odstavka je brez poseganja v določbe člena 8 omejena na to, kar je nujno potrebno za namene njihovega uporabnika.

3. Države članice lahko vsaj enkrat na leto objavijo poročilo o varnosti, ki vsebuje informacije o vrstah dogodkov, ki so bili zbrani v okviru njihovega nacionalnega sistema obveznega poročanja o dogodkih, da bi obvestile javnost o ravni varnosti v civilnem letalstvu. Države članice lahko objavijo tudi anonimizirana poročila.

Člen 8

Varovanje informacij

1. Države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno zaupnost informacij, ki jih prejmejo na podlagi členov 6(1) in 7(1). Te informacije uporabljajo izključno za doseganje ciljev te direktive.

2. Ne glede na vrsto ali razvrstitev dogodka in nesreče ali resnega incidenta se imena ali naslovi posameznih oseb nikoli ne shranijo v podatkovno bazo, navedeno v členu 5(2).

3. Brez poseganja v veljavne kazenskopravne predpise se države članice vzdržijo sprožanja postopkov v zvezi z nenaklepnimi ali nenamernimi kršitvami zakona, s katerimi se seznanijo samo zato, ker se je o njih poročalo v okviru sistema obveznega poročanja o dogodkih, razen v primerih hude malomarnosti.

4. Države članice v skladu s postopki, določenimi v svoji nacionalni zakonodaji in praksah, zagotovijo, da zaposleni, ki poročajo o incidentih, o katerih so seznanjeni, na noben način niso oškodovani s strani svojih delodajalcev.

5. Ta člen se uporablja brez poseganja v nacionalne predpise v zvezi z dostopom do informacij s strani sodnih organov.

Člen 9

Prostovoljno poročanje

1. Poleg sistema obveznega poročanja, vzpostavljenega na podlagi členov 4 in 5, lahko države članice imenujejo enega ali več organov ali subjektov, ki vzpostavijo sistem prostovoljnega poročanja za zbiranje in analizo informacij o opaženih pomanjkljivostih v letalstvu, ki jih ni potrebno sporočiti v okviru sistema obveznega poročanja, vendar jih poročevalec obravnava kot dejansko ali potencialno nevarnost.

2. Če se država članica odloči za vzpostavitev sistema prostovoljnega poročanja, določi pogoje, po katerih eden ali več organov ali subjektov, ki jih je imenovala na podlagi odstavka 1, opravijo anonimizacijo prostovoljnih poročil, predloženih v okviru takšnega sistema.

3. Države članice zagotovijo, da se anonimizirane informacije v zvezi z varnostjo, ki izhajajo iz analize zaupnega poročanja, shranijo in dajo na voljo vsem strankam, da bi se tako lahko uporabile za izboljšanje varnosti v letalstvu.

Člen 10

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 12 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva [8].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje, predvideno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 4. julijem 2005. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 13. junija 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

V. Papandreou

[1] UL C 120 E, 24.4.2001, str. 148 in UL C 332 E, 27.11.2001, str. 320.

[2] UL C 311, 7.11.2001, str. 8.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2001 (UL C 53 E, 28.2.2002, str. 324), Skupno stališče Sveta z dne 17. junija 2002 (UL C 197 E, 20.8.2002, str. 16) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2002 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. maja 2003 in Sklep Sveta z dne 13. maja 2003.

[4] UL L 319, 12.12.1994, str. 14.

[5] UL L 184, 17.07.1999, str. 23.

[6] UL L 240, 24.8.1992, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[7] UL L 145, 31.05.2001, str. 43.

[8] UL L 373, 31.12.1991, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2871/2000 (UL L 333, 29.12.2000, str. 47).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Seznam dogodkov, o katerih je treba poročati in se nanašajo na operacije, vzdrževanje, popravilo in izdelavo zrakoplovov

Opomba 1: Čeprav je v tej prilogi navedena večina dogodkov, o katerih je treba poročati, v njej ni mogoče v celoti zajeti vseh. Poročati bi bilo treba tudi o vseh drugih dogodkih, za katere vpleteni menijo, da izpolnjujejo merila.

Opomba 2: Ta priloga ne vključuje nesreč. Poleg drugih zahtev glede obveščanja o nesrečah bi bilo treba nesreče prav tako shraniti v podatkovno bazo iz člena 5(2).

Opomba 3: Ta priloga vsebuje primere zahtev za poročanje glede operacij, vzdrževanja, popravila in izdelave zrakoplovov.

Opomba 4: Dogodki, o katerih je treba poročati, so tisti, pri katerih je bila ali bi lahko bila ogrožena varnost operacije ali ki bi lahko privedli do nevarne situacije. Če po mnenju poročevalca dogodek ni ogrozil varnosti operacije, vendar bi, če bi se ponovil v drugačnih toda verjetnih okoliščinah, povzročil nevarnost, bi bilo treba o njem predložiti poročilo. Poročanje o dogodku lahko velja za potrebno pri eni kategoriji izdelkov, delov ali naprav, medtem ko lahko pri drugi kategoriji to ne velja, pri čemer se lahko zaradi odsotnosti ali obstoja enega samega dejavnika, človeškega ali tehničnega, dogodek sprevrže v nesrečo ali resni incident.

Opomba 5: Pri posebnih operativnih odobritvah, npr. RVSM, ETOPS, RNAV, ali programu projektiranja ali vzdrževanja so lahko posebne zahteve za poročanje o okvarah ali napakah v delovanju povezane z zadevno odobritvijo ali programom.

VSEBINA

A:

B:

C:

D:

A. LETALSKE OPERACIJE

(i) Delovanje zrakoplova

(a) Izogibanje:

- nevarnost trčenja z drugim zrakoplovom, tlemi ali drugim predmetom ali nevarna situacija, v kateri bi bil primeren postopek izogibanja;

- izogibanje, potrebno za preprečitev trčenja z drugim zrakoplovom, tlemi ali drugim predmetom;

- izogibanje, potrebno za preprečitev drugih nevarnih situacij.

(b) Incidenti pri vzletanju ali pristajanju, vključno z varnostnimi ali zasilnimi pristanki. Incidenti, kot so pristanek pred pragom vzletno-pristajalne steze, pristanek, pri katerem se zrakoplov ne more ustaviti do konca vzletno-pristajalne steze ali pristanek, pri katerem zrakoplov zapelje bočno z vzletno-pristajalne steze. Vzleti, prekinjeni vzleti, pristanki ali poskusi pristanka na zaprti, zasedeni ali napačni vzletno-pristajalni stezi. Nedovoljeni vdori na vzletno-pristajalno stezo.

(c) Nezmožnost doseganja predvidene zmogljivosti med vzletom ali začetnim vzpenjanjem.

(d) Kritično nizka količina goriva ali nezmožnost prečrpavanja goriva ali porabe skupne količine goriva, ki se lahko porabi.

(e) Izguba nadzora (vključno z delno ali začasno) ne glede na vzrok.

(f) Dogodki pri vzletu do dosega ali po dosegu hitrosti V1 kot posledica ali vzrok nevarne ali potencialno nevarne situacije (npr. prekinjen vzlet, dotik repa s tlemi, izguba moči motorja itd.).

(g) Nadaljevanje leta po neuspelem priletu, ki ima za posledico nevarno ali potencialno nevarno situacijo.

(h) Nenamerno znatno odstopanje od hitrosti letenja, predvidene sledi leta ali višine (za več kot 300 čevljev) ne glede na vzrok.

(i) Spuščanje pod absolutno/relativno višino odločitve ali najmanjšo absolutno/relativno višino spusta brez potrebnega vizualnega stika.

(j) Izguba zaznavanja položaja glede na dejanski položaj ali položaj drugega zrakoplova.

(k) Prekinitev komunikacije med letalsko posadko (CRM) ali med letalsko posadko in drugimi osebami (kabinska posadka, kontrola zračnega prometa, letalski inženirji).

(l) Trd pristanek — pristanek, za katerega velja, da zahteva pregled podvozja ("heavy landing check").

(m) Preseganje omejitev glede neuravnoteženosti goriva.

(n) Nepravilna nastavitev kode SSR ali pomožne skale na višinomeru.

(o) Nepravilno programiranje ali napačni vnosi pri opremi, ki se uporablja za navigacijo ali izračun zmogljivosti, ali uporaba napačnih podatkov.

(p) Napačen sprejem ali razlaga radio-telefonskih sporočil.

(q) Napake ali okvare na sistemu za gorivo, ki so vplivale na oskrbo z gorivom in/ali njegovo distribucijo.

(r) Zrakoplov nenamerno zapusti asfaltno ali betonsko površino.

(s) Trčenje med zrakoplovom in katerim koli drugim zrakoplovom, vozilom ali drugim predmetom na zemlji.

(t) Nenamerno in/ali nepravilno delovanje katerih koli krmilnih naprav.

(u) Nezmožnost doseganja predvidene konfiguracije zrakoplova v katerikoli fazi leta (npr. podvozje in vratca podvozja, zakrilca, stabilizatorji, predkrilca itd.).

(v) Nevarna ali potencialno nevarna situacija, ki je posledica namerne simulacije izrednih razmer za namene usposabljanja, preverjanja sistema ali preizkušanja.

(w) Nenormalne vibracije.

(x) Sprožitev katerega koli primarnega sistema opozarjanja, povezanega z manevriranjem zrakoplova, npr. opozorilo glede konfiguracije, opozorilo o porušitvi vzgona ("stick shaker" — tresenje palice), opozorilo o prekoračitvi hitrosti itd., razen če:

1. je posadka z gotovostjo ugotovila, da je šlo za lažno opozorilo, in pod pogojem, da lažno opozorilo ni imelo za posledico težavo ali nevarnost zaradi odziva posadke na opozorilo; ali

2. je do sprožitve prišlo za namene usposabljanja ali preizkušanja.

(y) "Opozorilo" sistemov opozarjanja na bližino zemlje (GPWS/TAWS), kadar:

1. zrakoplov pride bliže zemlji, kakor je bilo načrtovano ali predvideno; ali

2. se je opozorilo pojavilo v instrumentnih meteoroloških razmerah letenja ali ponoči in je ugotovljeno, da se je sprožilo zaradi povečane hitrost spuščanja (način 1); ali

3. je opozorilo posledica tega, da podvozje ali zakrilca niso bila spuščena na ustrezni točki prileta (način 4); ali

4. je težava ali nevarnost posledica ali bi lahko bila posledica odziva posadke na "opozorilo", npr. zmanjšano razdvajanje od drugih zrakoplovov. Sem lahko spadajo opozorila katerega koli načina ali vrste, tj. prava, moteča ali lažna.

(z) "Alarm" sistemov GPWS/TAWS, kadar je težava ali nevarnost posledica ali bi lahko bila posledica odziva posadke na ta "alarm".

(aa) Navodila sistema ACAS (RA).

(bb) Piš reaktivnega motorja ali propelerja, ki ima za posledico znatno škodo ali težko poškodbo.

(ii) Stanja v sili

(a) Požar, eksplozija, dim ali strupeni ali zdravju škodljivi hlapi, tudi če so bili požari pogašeni.

(b) Uporaba katerega koli nestandardnega postopka s strani letalske ali kabinske posadke z namenom obvladovanja stanja v sili, kadar:

1. postopek sicer obstaja, vendar se ne uporablja;

2. postopek ne obstaja;

3. postopek sicer obstaja, vendar je nepopoln ali neustrezen;

4. postopek je nepravilen;

5. se uporablja nepravilen postopek.

(c) Neprimernost katerega koli postopka, predvidenega za uporabo v sili, tudi kadar se uporablja za namene vzdrževanja, usposabljanja ali preizkušanja.

(d) Dogodek, ki privede do evakuacije v sili.

(e) Znižanje kabinskega tlaka.

(f) Uporaba vse opreme za uporabo v sili ali predpisanih postopkov v sili, z namenom obvladovanja situacije.

(g) Dogodek, ki privede do razglasitve stanja v sili ("Mayday" ali "panne").

(h) Nezadovoljivo delovanje katerega koli sistema ali opreme za uporabo v sili, vključno z vsemi izhodnimi vrati in razsvetljavo, tudi kadar se uporablja za namene vzdrževanja, usposabljanja ali preizkušanja.

(i) Okoliščine, v katerih mora kateri koli član posadke nujno uporabiti kisik.

(iii) Onesposobitev posadke

(a) Onesposobitev katerega koli člana letalske posadke, vključno z onesposobitvijo, do katere pride pred odhodom, če se domneva, da bi lahko privedla do onesposobitve po vzletu.

(b) Onesposobitev katerega koli člana kabinske posadke, ki ima za posledico njegovo nezmožnost opravljanja bistvenih nalog v primeru sile.

(iv) Poškodbe

Dogodki, ki so ali bi lahko privedli do znatne poškodbe potnikov ali posadke, vendar se ne štejejo za nesrečo, o kateri je treba poročati.

(v) Meteorologija

(a) Udar strele, ki je povzročil škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro katere koli bistvene funkcije.

(b) Toča, ki je povzročila škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro katere koli bistvene funkcije.

(c) Letenje skozi močno turbulenco, ki ima za posledico poškodbo oseb v zrakoplovu ali pri katerem velja, da je po njem potrebno opraviti pregled zrakoplova.

(d) Zrakoplov naleti na strižni veter.

(e) Zaledenitev, ki je povzročila težave z upravljanjem, škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro katere koli bistvene funkcije.

(vi) Varovanje

(a) Nezakonito vmešavanje v zrakoplov, vključno z grožnjo z bombnim napadom ali ugrabitvijo.

(b) Težave pri nadzorovanju vinjenih, nasilnih ali nediscipliniranih potnikov.

(c) Odkritje slepega potnika.

(vii) Drugi dogodki

(a) Večkrat pojavljajoči se dogodki določene vrste, ki sami zase sicer ne bi veljali za dogodke, "o katerih je treba poročati", vendar zaradi pogostosti pojavljanja predstavljajo potencialno nevarnost.

(b) Trčenje s pticami, ki je povzročilo škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro katere koli bistvene funkcije.

(c) Zrakoplov naleti na vrtinčno sled.

(d) Vsi drugi dogodki katere koli vrste, za katere velja, da so ogrozili ali bi lahko ogrozili zrakoplov ali osebe na krovu zrakoplova ali na zemlji.

B. ZRAKOPLOVI — TEHNIČNI VIDIK

(i) Konstrukcija

Ni potrebno poročati o vseh napakah na konstrukciji zrakoplova. Za odločitev o tem, ali je napaka dovolj resna, da je treba o njej poročati, je potrebna tehnična presoja. Pri tem se lahko upoštevajo naslednji primeri:

(a) poškodba glavnega konstrukcijskega elementa (PSE), ki se ne uvršča kot odporen na poškodbe (element z omejeno življenjsko dobo). Glavni konstrukcijski elementi so elementi, ki bistveno prispevajo k prenašanju obremenitev med letom, na zemlji in zaradi vzdrževanja tlaka v kabini in katerih okvara bi lahko imela za posledico katastrofalno okvaro zrakoplova;

(b) Okvara ali poškodba, ki presega dopustne poškodbe na glavnem konstrukcijskem elementu, ki se uvršča kot odporen na poškodbe.

(c) Poškodba ali okvara, ki presega dopustne tolerance konstrukcijskega elementa, katerega okvara bi lahko zmanjšala konstrukcijsko togost do te mere, da ne bi bilo več mogoče upoštevati predpisanih omejitev glede drhtenja (flutter), divergence ali obratnih odklonov krmil.

(d) Poškodba ali okvara na konstrukcijskem elementu, ki bi lahko imela za posledico sprostitev delov, ki lahko poškodujejo osebe v zrakoplovu.

(e) Poškodba ali okvara na konstrukcijskem elementu, ki bi lahko ogrozila pravilno delovanje sistemov. Glej (ii) spodaj.

(f) Izguba katerega koli dela konstrukcije zrakoplova med letom.

(ii) Sistemi

Predlagana so naslednja splošna merila, ki se uporabljajo za vse sisteme:

(a) Odpoved, znatna napaka v delovanju ali okvara katerega koli sistema, podsistema ali sklopa naprav, kadar ni mogoče zadovoljivo izpeljati standardnih operativnih postopkov, urjenj itd.

(b) Nezmožnost obvladovanja sistema s strani posadke, na primer:

1. dejanja, ki niso posledica ukaza letalske posadke zrakoplova,

2. napačen in/ali nepopoln odziv, vključno z omejeno gibljivostjo ali togostjo,

3. prekomeren odklon (runaway),

4. mehanska prekinitev ali okvara.

(c) Okvara ali nepravilno delovanje ene ali več izključnih funkcij sistema (en sistem bi lahko integriral več funkcij).

(d) Medsebojno motenje znotraj enega sistema ali med več sistemi.

(e) Okvara ali nepravilno delovanje zaščitne naprave ali sistema za uporabo v sili, povezanega s sistemom.

(f) Izguba podvojenosti sistema.

(g) Katerikoli dogodek, ki izhaja iz nepredvidenega obnašanja sistema.

(h) Za tipe zrakoplovov z enim samim glavnim sistemom, s podsistemi in sklopi naprav:

izguba, znatna napaka v delovanju ali okvara katerega koli glavnega sistema, podsistema ali sklopa naprav.

(i) Za tipe zrakoplovov z več neodvisnimi glavnimi sistemi, podsistemi in sklopi naprav:

izguba, znatna napaka v delovanju ali okvara več kot enega glavnega sistema, podsistema ali sklopa naprav.

(j) Sprožitev katerega koli primarnega sistema opozarjanja, povezanega s sistemi ali opremo zrakoplova, razen če je posadka z gotovostjo ugotovila, da je šlo za lažno opozorilo, in pod pogojem, da lažno opozorilo ni imelo za posledico težavo ali nevarnost zaradi odziva posadke na opozorilo.

(k) Uhajanje hidravličnih tekočin, goriva, olja ali drugih tekočin, ki je imelo za posledico nevarnost požara ali možno nevarno onesnaženje konstrukcije, sistemov ali opreme zrakoplova ali nevarnost za osebe v zrakoplovu.

(l) Nepravilno delovanje ali okvara katerega koli indikacijskega sistema, kadar ima lahko to za posledico zavajajoče opozarjanje posadke.

(m) Odpoved, nepravilno delovanje ali okvara, če se pojavi v kritični fazi leta in vpliva na delovanje sistema.

(n) Znaten upad dejanske zmogljivosti v primerjavi s potrjeno zmogljivostjo, kar je povzročilo nevarno situacijo (ob upoštevanju točnosti metode za izračun zmogljivosti), vključno z zaviralnim učinkom, porabo goriva itd.

(o) Asimetrija krmilnih površin; npr. zakrilca, predkrilca, spojlerji itd.

Dodatek k tej prilogi vsebuje seznam primerov dogodkov, o katerih je treba poročati in ki izhajajo iz uporabe teh splošnih meril pri določenih sistemih.

(iii) Pogonski sistemi (vključno z motorji, propelerji in rotorskimi sistemi) in pomožne energetske enote (APU)

(a) Samodejna zaustavitev, namerno ugašanje ali nepravilno delovanje motorja.

(b) Prekomerna hitrost ali nezmožnost uravnavanja števila vrtljajev katere koli komponente, ki rotira z veliko hitrostjo (na primer: APU, zračni zaganjalnik motorja, oprema za klimatizacijo, turbinski motor, propeler ali rotor).

(c) Okvara ali nepravilno delovanje katerega koli dela motorja ali pogonskega sistema, ki ima za posledico eno ali več naslednjih stanj:

1. odstopanje komponent/delcev;

2. nenadzorovan notranji ali zunanji požar ali izbruh vročega plina;

3. potisk v drugo smer od tiste, ki jo je izbral pilot;

4. odpoved delovanja ali samodejno delovanje sistema vzvratnega potiska;

5. nezmožnost uravnavanja moči, potiska ali števila vrtljajev;

6. okvara nosilnika motorja;

7. delna ali popolna izguba glavnega dela pogonskega sistema;

8. vidno sproščanje gostega dima ali koncentracij strupenih snovi, kar zadostuje za onesposobitev posadke ali potnikov;

9. nezmožnost zaustavitve motorja z uporabo običajnih postopkov;

10. nezmožnost ponovnega zagona uporabnega motorja.

(d) Izguba, sprememba ali nihanje potiska/moči, ki ni posledica ukaza letalske posadke in ki se uvršča kot izguba nadzora nad potiskom ali močjo (LOTC):

1. pri enomotornem zrakoplovu; ali

2. kadar velja, da je v primeru zadevnega zrakoplova prevelika; ali

3. kadar bi to lahko vplivalo na več kot en motor pri večmotornem zrakoplovu, zlasti pri dvomotornih zrakoplovih; ali

4. pri večmotornem zrakoplovu, ki uporablja isti ali podoben tip motorja med delovanjem, pri katerem bi dogodek veljal za nevarnega ali kritičnega.

(e) Vsaka okvara na delu z omejeno življenjsko dobo, ki ima za posledico odstranitev dela pred koncem njegove življenjske dobe.

(f) Okvare skupnega izvora, ki bi lahko povzročile tako visok odstotek zaustavitev motorja med letom, da obstaja možnost zaustavitve več kot enega motorja med istim letom.

(g) Odpoved delovanja ali nekontrolirano delovanje naprave za omejitev delovanja motorja ali za njegov nadzor.

(h) Preseganje parametrov motorja.

(i) Stik s tujimi predmeti in delci (FOD), ki ima za posledico nastanek škode.

Propelerji in prenosi

(j) Okvara ali nepravilno delovanje katerega koli dela propelerja ali pogonskega sistema, ki ima za posledico eno ali več naslednjih stanj:

1. prekoračitev števila vrtljajev propelerja;

2. pojav prekomernega aerodinamičnega upora;

3. potisk v nasprotno smer od tiste, ki jo je izbral pilot;

4. ločitev propelerja ali večjega dela propelerja;

5. napaka, ki ima za posledico preveliko neuravnoteženost propelerja;

6. nenamerna sprememba koraka propelerja v položaj, ki je manjši od določenega minimalnega koraka med letom;

7. nezmožnost nastavitve propelerja na nož;

8. nezmožnost spremembe koraka propelerja;

9. sprememba koraka propelerja, ki ni posledica ukaza letalske posadke;

10. nihanje vrtilnega momenta ali hitrosti, ki ga ni mogoče kontrolirati;

11. ločitev nizkoenergetskih delov.

Rotorji in prenosi

(k) Poškodba ali okvara reduktorja/pesta glavnega rotorja, ki bi lahko imela za posledico ločitev rotorskega sklopa med letom in/ali nepravilno delovanje naprave za krmiljenje rotorja.

(l) Poškodba repnega rotorja, prenosa in enakovrednih sistemov.

Pomožne energetske enote (APU)

(m) Zaustavitev ali odpoved, kadar mora biti APU na voljo na podlagi operativnih zahtev, npr. ETOPS, MEL.

(n) Nezmožnost zaustavitve APU.

(o) Prekoračitev hitrosti.

(p) Nezmožnost zagona APU, kadar je to potrebno iz operativnih razlogov.

(iv) Človeški dejavniki

Vsak incident, pri katerem bi lahko katera koli značilnost ali neprimernost zasnove zrakoplova privedla do napake pri uporabi, ki bi lahko imela nevaren ali katastrofalen učinek.

(v) Drugi dogodki

(a) Vsak incident, pri katerem bi lahko katera koli značilnost ali neprimernost zasnove zrakoplova privedla do napake pri uporabi, ki bi lahko imela nevaren ali katastrofalen učinek.

(b) Dogodek, ki običajno ne velja za dogodek, o katerem je treba poročati (npr. notranja oprema in oprema kabine, vodni sistemi), vendar so njegove okoliščine privedle do ogrožanja zrakoplova ali oseb v njem.

(c) Požar, eksplozija, dim ali strupeni in zdravju škodljivi hlapi.

(d) Vsak drug dogodek, ki bi lahko ogrozil zrakoplov ali vplival na varnost oseb v zrakoplovu ali oseb ali premoženja v bližini zrakoplova ali na zemlji.

(e) Odpoved ali okvara sistema za obveščanje potnikov, tako da obvestil potnikom ni mogoče oddajati ali slišati.

(f) Nezmožnost nastavitve pilotovega sedeža med letom.

C. VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ZRAKOPLOVA

(i) Nepravilna montaža delov ali komponent zrakoplova, odkrita med postopkom pregleda ali preizkušanja, ki se ni izvajal posebej v ta namen.

(ii) Uhajanje vročega izpustnega (bleed air) zraka, ki povzroči poškodbo konstrukcije.

(iii) Vsaka okvara na delu z omejeno življenjsko dobo, ki ima za posledico odstranitev dela pred koncem njegove življenjske dobe.

(iv) Vsaka poškodba ali poslabšanje (npr. lomi, razpoke, korozija, razslojitev, odlepitev itd.) ne glede na vzrok (npr. drhtenje, izguba togosti ali napaka na konstrukciji), in sicer:

(a) primarne konstrukcije ali glavnega konstrukcijskega elementa (na podlagi opredelitve v proizvajalčevem priročniku za vzdrževanje), kadar takšna poškodba ali poslabšanje presega dovoljene meje, določene v priročniku za vzdrževanje, in zahteva popravilo ali popolno ali delno zamenjavo;

(b) sekundarne konstrukcije, kar je ali bi lahko imelo za posledico ogrožanje zrakoplova;

(c) motorja, propelerja ali rotorskega sistema pri zrakoplovih z rotorjem.

(v) Kakršna koli napaka, nepravilno delovanje ali okvara katerega koli sistema ali opreme ali njuna poškodba ali poslabšanje, ki se odkrije na podlagi izpolnjevanja navodila glede plovnosti ali drugega obveznega navodila, ki ga izda regulativni organ, kadar:

(a) organizacija, ki poroča in izvaja skladnost z navodili, ta dogodek odkrije prvič;

(b) pri katerem koli kasnejšem izvajanju navodil dogodek presega dovoljene meje, navedene v navodilu, in/ali kadar objavljeni postopki popravila/odprave niso na voljo.

(vi) Nezadovoljivo delovanje katerega koli sistema ali opreme za uporabo v sili, vključno z vsemi izhodnimi vrati in razsvetljavo, tudi kadar se uporablja za namene vzdrževanja ali preizkušanja.

(vii) Neskladnost ali znatne napake pri izvajanju skladnosti z zahtevanimi postopki vzdrževanja.

(viii) Izdelki, deli, naprave in materiali neznanega ali sumljivega izvora.

(ix) Zavajajoči, napačni ali nezadostni podatki o vzdrževanju ali postopki, ki bi lahko privedli do napak pri vzdrževanju.

(x) Kakršna koli napaka, nepravilno delovanje ali okvara opreme na zemlji, ki se uporablja za preizkušanje ali preverjanje sistemov in opreme zrakoplova, če zahtevani postopki rutinskega pregleda in preizkušanja niso privedli do jasne identifikacije problema in ima to za posledico nevarno situacijo.

D. NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA, OBJEKTI IN NAPRAVE TER ZEMELJSKE SLUŽBE

(i) Navigacijske službe zračnega prometa (ANS)

Glej Prilogo II, seznam dogodkov o katerih je treba poročat in se nanašajo na navigacijske službe zračnega prometa.

(ii) Letališče in letališke naprave in objekti

(a) Razlitje znatnih količin goriva med polnjenjem zrakoplov z gorivom.

(b) Polnjenje nepravilnih količin goriva, ki bi lahko znatno vplivale na avtonomijo, zmogljivost, uravnoteženost ali trdnost konstrukcije zrakoplova.

(iii) Sprejem in odprema potnikov, prtljage in tovora

(a) Znatno onesnaženje konstrukcije, sistemov in opreme zrakoplova, ki je posledica prevoza prtljage ali tovora.

(b) Nepravilno vkrcanje potnikov, natovarjanje prtljage ali tovora, ki bi lahko znatno vplivalo na maso in/ali uravnoteženost zrakoplova.

(c) Nepravilno shranjevanje prtljage ali tovora (vključno z ročno prtljago), ki bi lahko kakor koli ogrozilo zrakoplov, njegovo opremo ali osebe v njem ali oviralo evakuacijo v sili.

(d) Nepravilna razporeditev tovornih zabojnikov ali večjih kosov tovora.

(e) Prevoz ali poskus prevoza nevarnega blaga v nasprotju z veljavnimi predpisi, vključno z napačnim označevanjem in pakiranjem nevarnega blaga.

(iv) Zemeljska oskrba zrakoplova in servisiranje

(a) Napaka, nepravilno delovanje ali okvara opreme na zemlji, ki se uporablja za preizkušanje ali preverjanje sistemov in opreme zrakoplova, če zahtevani postopki rutinskega pregleda in preizkušanja niso privedli do jasne identifikacije problema in ima to za posledico nevarno situacijo.

(b) Neskladnost ali znatne napake pri izvajanju skladnosti z zahtevanimi postopki servisiranja.

(c) Polnjenje onesnaženega goriva ali goriva ali drugih bistvenih tekočin (vključno s kisikom in pitno vodo) napačnega tipa.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam dogodkov o katerih je treba poročati in se nanašajo na navigacijske službe zračnega prometa

Opomba 1: Čeprav je v tej prilogi navedena večina dogodkov, o katerih je treba poročati, v njej ni mogoče v celoti zajeti vseh. Poročati bi bilo treba tudi o vseh drugih dogodkih, za katere vpleteni menijo, da izpolnjujejo merila.

Opomba 2: Ta priloga ne vključuje nesreč in resnih incidentov. Poleg drugih zahtev glede obveščanja o nesrečah bi bilo treba nesreče in resne incidente prav tako shraniti v podatkovne baze iz člena 5(2).

Opomba 3: Ta priloga vsebuje dogodke, ki zadevajo navigacijske službe zračnega prometa (ANS) in dejansko ali potencialno ogrožajo varnost letenja ali lahko ogrozijo zagotavljanje varnih storitev navigacijskih služb zračnega prometa.

Opomba 4: Vsebina te priloge ne izključuje poročanja o kakršnih koli dogodkih, situacijah ali razmerah, ki bi v primeru, če bi se ponovili v drugačnih toda verjetnih okoliščinah ali če bi se dopustilo, da se nadaljujejo v nepopravljeni obliki, lahko ogrozili varnost zrakoplova.

(i) Skorajšnje trčenje (vključno s posebnimi stanji, pri katerih se oceni, da je oddaljenost zrakoplova od drugega zrakoplova/zemlje/vozila/osebe ali predmeta premajhna):

(a) izguba minimalnega razdvajanja;

(b) neustrezno razdvajanje;

(c) komaj preprečen kontroliran let v teren (CFIT);

(d) nedovoljen vdor na vzletno-pristajalno stezo, zaradi katerega je bil potreben postopek izogibanja.

(ii) Možnost trčenja ali skorajšnjega trčenja (vključno s posebnimi stanji, ki utegnejo preiti v nesrečo ali skorajšnje trčenje, če se v bližini nahaja drug zrakoplov):

(a) nedovoljen vdor na vzletno-pristajalno stezo, kjer ni potreben manever izogibanja;

(b) izlet zrakoplova iz vzletno-pristajalne steze;

(c) odstopanje zrakoplova od dovoljenja kontrole zračnega prometa (ATC);

(d) odstopanje zrakoplova od veljavnega predpisa upravljanja zračnega prometa (ATM):

1. odstopanje zrakoplova od veljavnih objavljenih postopkov ATM;

2. nedovoljen vdor v zračni prostor;

3. odstopanje od veljavnega predpisa ali predpisov glede opreme v zrakoplovih in operacij zrakoplovov, povezanih z ATM.

(iii) Dogodki, specifični za upravljanje zračnega prometa (ATM) (sem spadajo situacije, v katerih je ogrožena sposobnost zagotavljanja varnih storitev ATM, vključno s situacijami, kjer varno obratovanje zrakoplova samo po naključju ni bilo ogroženo). Sem spadajo naslednji dogodki:

(a) nezmožnost zagotavljanja storitev upravljanja zračnega prometa (ATM):

1. nezmožnost zagotavljanja storitev zračnega prometa;

2. nezmožnost zagotavljanja storitev upravljanja zračnega prostora;

3. nezmožnost zagotavljanja storitev upravljanja pretoka zračnega prometa;

(b) odpoved komunikacijske funkcije;

(c) odpoved funkcije nadzora;

(d) odpoved funkcije obdelave in pošiljanja podatkov;

(e) odpoved navigacijske funkcije;

(f) varovanje sistema ATM.

--------------------------------------------------