32002R2204

Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002

z dne 12. decembra 2002

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za nekatere skupine horizontalne državne pomoči [1] in zlasti točke (a)(iv) in točke (b) člena 1(1) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državne pomoči,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 994/98 Komisijo pooblašča, da v skladu s členom 87 Pogodbe izjavi, da je pod nekaterimi pogoji pomoč za zaposlovanje združljiva s skupnim trgom in zanjo ne velja pravilo predhodne objave iz 88(3) člena Pogodbe.

(2) Uredba (ES) št. 994/98 Komisijo tudi pooblašča, da v skladu s členom 87 Pogodbe izjavi, da so pomoči v skladu s karto, ki jo je Komisija odobrila za vsako državo članico za dodelitev regionalne pomoči, združljive s skupnim trgom in zanje ne velja pravilo predhodne objave iz 88(3) člena Pogodbe.

(3) Komisija je uporabila člena 87 in 88 Pogodbe za pomoč na področju zaposlovanja znotraj in zunaj območij, ki so deležna pomoči pri številnih odločitvah in je svojo politiko objavila v Smernicah za pomoč na področju zaposlovanja [3], v Obvestilu o spremljanju državne pomoči in zmanjšanju stroškov dela [4], v Smernicah za nacionalne regionalne pomoči [5] in v Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem [6]. V luči izkušenj Komisije pri uporabi teh določb je primerno, da Komisija zaradi zagotovitve učinkovitega nadzora in poenostavitve upravljanja, ki pa ne bi oslabilo njene nadzorno-spremljevalne vloge Komisije, izvede pooblastila, ki so ji dodeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 994/98.

(4) Ta uredba ne vpliva na možnost, da države članice priglasijo pomoč za zaposlovanje. Komisija bo te priglasitve ocenila predvsem v luči meril, opredeljenih v tej uredbi, v Uredbi (ES) št. 70/2001 ali v skladu drugimi ustreznimi smernicami ali okvirji Skupnosti. Trenuten primer obstaja na področju pomorskega prometa. Smernice o državni pomoči za zaposlovanje [7] nehajo veljati z dnem, ko začne veljati ta uredba, kakor tudi Obvestilo o spremljanju državne pomoči in zmanjšanju stroškov dela ter Obvestilo o skrajšanem postopku za obdelovanje priglasitev pomoči za zaposlovanje [8]. Priglasitve, ki so še v obdelavi ob začetku veljavnosti te uredbe, bodo ocenjene v skladu z njenimi določbami. Primerno je opredeliti prehodne določbe glede uporabe te uredbe za tiste pomoči za zaposlovanje, ki so bile dodeljene pred začetkom njene veljavnosti in ki so bile v nasprotju z obveznostjo iz člena 88(3) Pogodbe.

(5) Pospeševanje zaposlovanja je osrednji cilj gospodarske in socialne politike Skupnosti in njenih držav članic. Skupnost je oblikovala evropsko strategijo zaposlovanja za uresničevanje tega cilja. Nezaposlenost je še vedno resen problem v nekaterih delih Skupnosti in nekaterim skupinam delavcev je še vedno zelo težko prodreti na trg delovne sile. Iz tega razloga je prav, da javni organi uporabljajo ukrepe, s katerimi spodbujajo podjetja k večjemu zaposlovanju, in sicer predvsem delavcev iz teh prikrajšanih skupin.

(6) Ta uredba se uporablja samo za zaposlitvene ukrepe, ki so v skladu s pogoji iz člena 87(1) Pogodbe, torej predstavljajo državno pomoč. Številni ukrepi politike zaposlovanja ne predstavljajo državne pomoči v smislu člena 87(1), ker gre pri njih za pomoč posameznikom in ne za spodbujanje nekaterih podjetij ali proizvodnje nekaterih izdelkov, ali zato, ker ne vplivajo na trgovanje med državami članicami, ali ker gre za splošne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, ki ne izkrivljajo in ne ogrožajo konkurence z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterih izdelkov. Takšni splošni ukrepi lahko obsegajo splošno zmanjšanje obdavčenja stroškov delovne sile in stroškov socialne varnosti, krepitev investiranja v splošno vzgojo in izobraževanje, ukrepe za usmerjanje in svetovanje, splošno pomoč in izobraževanje za nezaposlene in izboljšanje delovne zakonodaje. Enako velja za ukrepe, za katere se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 87(1) Pogodbe in torej zanje ne velja obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe in Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES o minimalni pomoči [9].

(7) Ob upoštevanju teh vidikov morata biti namen in učinek pomoči, ki sta izjemi s to uredbo, usmerjena v krepitev zaposlovanja v skladu z evropsko strategijo zaposlovanja predvsem delavcev iz prikrajšanih skupin, ne da bi to imelo nasproten učinek na trgovanje v obsegu, ki bi škodoval skupnemu interesu. Pomoč za zaposlovanje, ki jo prejme eno samo podjetje, bi lahko močno vplivala na konkurenco na določenem trgu, ker daje prednost nekemu podjetju pred drugimi, ki te pomoči niso prejela. S tem, ko se pomoč dodeli enemu samemu podjetju, obstaja verjetnost, da bo imela omejen učinek na zaposlovanje. Iz tega razloga je treba posamične odobritve pomoči za zaposlovanje tudi v prihodnje priglasiti Komisiji in ta Uredba bi morala izvzeti samo tiste pomoči, ki se dodeljujejo v obliki shem.

(8) Ta uredba bi morala izvzeti vsako pomoč, ki se dodeli v obliki shem in izpolnjuje ustrezne pogoje iz te uredbe. Za zagotovitev učinkovitega nadzora in poenostavitve upravljanja, ki ne bi oslabilo nadzorno-spremljevalne vloge Komisije, bi morale sheme pomoči vsebovati izrecno sklicevanje na to uredbo.

(9) Ta uredba ne bi smela izvzeti priglasitev državne pomoči v ladjedelniškem in premogovnem sektorju, za katera veljajo posebna pravila, in sicer pravila Uredbe Sveta (ES) št. 1540/98 [10] in Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 [11].

(10) Ta uredba bi se morala uporabljati v transportnem sektorju. Vendar zaradi posebnih značilnosti konkurence v tem sektorju ni primerno izvzeti pomoči za odpiranje delovnih mest.

(11) Komisija je dosledno manj naklonjena pomoči usmerjeni v posamezne sektorje, vključno, vendar ne samo, z občutljivimi sektorji, ki imajo presežne zmogljivosti ali so v krizi. Za sheme pomoči, ki so usmerjene v posamezne sektorje, torej ne bi smelo veljati izvzetje glede priglasitve v skladu s to uredbo.

(12) V skladu z ustaljeno prakso Komisije in zato, da se zagotovi, da bo pomoč zares sorazmerna in omejena na potrebne zneske, je treba meje izraziti v obliki intenzivnosti pomoči glede na vrsto upravičenih stroškov in ne v obliki največjih zneskov pomoči.

(13) Pri opredelitvi, ali je neka pomoč združljiva s skupnim trgom po tej uredbi ali ne, je treba upoštevati intenzivnost pomoči, torej znesek pomoči, izražen kot protivrednost dotacije. Za izračun protivrednosti dotacije pomoči, plačljive v več obrokih, in pomoči v obliki ugodnih posojil je treba uporabiti tržne obrestne mere, ki so veljale ob odobritvi. Da bi se pravila državne pomoči uporabljala na enoten, pregleden in enostaven način, veljajo za namene te uredbe tržne mere kot priporočljive, pod pogojem, da je v primeru ugodnega posojila to zavarovano z običajnim jamstvom in ni povezano z neobičajnim tveganjem. Priporočljive mere so tiste, ki jih Komisija redno določa na podlagi objektivnih meril in so objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti ter na spletnih straneh.

(14) Ob upoštevanju razlik med podjetji različnih velikosti je treba opredeliti različne meje intenzivnosti pomoči za odpiranje delovnih mest v malih in srednje velikih podjetjih ter velikih podjetjih. Da bi odpravili razlike, ki bi lahko izkrivile konkurenco, in zaradi lažjega usklajevanja med nacionalnimi pobudami in pobudami Skupnosti ter zaradi upravne jasnosti in pravne gotovosti je treba pojem "malih in srednje velikih podjetij" (MSP-jev), ki se uporablja v tej uredbi, razumeti tako, kakor je opredeljen v Priporočilu Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi pojma malih in srednje velikih podjetij [12]. Ta opredelitev se uporablja tudi v Uredbi (ES) št. 70/2001.

(15) Zgornja meja intenzivnosti pomoči naj bo fiksna in jo je treba po izkušnjah Komisije določiti na ravni, ki predstavlja primerno ravnotežje med ciljem čim manjšega izkrivljanja konkurence in ciljem pospeševanja zaposlovanja. Zaradi večje usklajenosti je treba najvišjo raven uskladiti s tistimi, ki so opredeljene v Smernicah o nacionalni regionalni pomoči in v Uredbi (ES) št. 70/2001 in ki omogočajo, da se pomoč izračunava glede na ustvarjanje delovnih mest v povezavi z investicijskimi projekti.

(16) Stroški zaposlovanja so del običajnih stroškov tekočega poslovanja katerega koli podjetja. Zlasti zaradi tega je še pomembno, da ima pomoč pozitiven učinek na zaposlovanje in da naj podjetjem ne bi omogočala zgolj zmanjšanje tistih stroškov, ki bi jih ta sicer morala nositi.

(17) Brez strogega nadzora in točno določenih omejitev bi lahko imela pomoč za zaposlovanje škodljive učinke, ki bi izničili njen neposreden vpliv na odpiranje novih delovnih mest. Če se pomoč uporabi za zaščito podjetij, izpostavljenih konkurenci v Skupnosti, lahko povzroči zamudo pri prilagajanju, potrebnem za zagotovitev konkurenčnosti industrije v Skupnosti. Brez strogega nadzora se utegne pomoč stekati v najuspešnejše regije v nasprotju s ciljem gospodarske in socialne usklajenosti. Znotraj skupnega trga utegne pomoč, odobrena za zmanjšanje stroškov zaposlovanja, povzročiti izkrivljanje konkurence v Skupnosti, nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev in mobilnih investicij, prenos nezaposlenosti iz ene države v drugo in migracije.

(18) Pomoč pri odpiranju novih delovnih mest bi morala biti odobrena le s pogojem, da bo delovno mesto ostalo ohranjeno za določeno minimalno obdobje. Obdobje, ki je opredeljeno v tej uredbi, bi moralo trajati več kot pet let, kakor je to predvideno v točki 4.14 Smernic o nacionalni regionalni pomoči.

(19) Pomoč za ohranitev delovnih mest, torej finančna podpora, odobrena podjetju zato, da ne bi odpuščalo delavcev, je podobna pomoči za tekoče poslovanje. Glede na pravila sektorja, kot so na primer tista, ki obstajajo v sektorju pomorskega prometa, naj bi se takšna pomoč odobrila samo v posebnih okoliščinah in v omejenem časovnem obdobju. Tudi v prihodnje je treba priglasiti Komisiji in zanjo ne sme veljati izvzetje glede priglasitve Komisiji, ki ga predvideva ta uredba. Med posebne okoliščine, v katerih se lahko odobri, sodijo tiste, ki so v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe namenjene odpravi škode zaradi naravnih nesreč ali izrednih dogodkov; drugič se lahko odobri pod pogoji, ki se v smernicah o nacionalni regionalni pomoči uporabljajo za pomoč za nemoteno poslovanje, v regijah, ki so upravičene do izjeme po členu 87(3)(a) Pogodbe v zvezi z gospodarskim razvojem območij, kjer je življenjski standard neobičajno nizek, ali kjer je hud problem podzaposlenosti, vključno z zelo perifernimi regijami; in tretjič, kadar se takšna pomoč odobri v okviru reševanja in prestrukturiranja podjetja v težavah v skladu z določbami ustreznih smernic Skupnosti [13].

(20) Posebna vrsta pomoči je pomoč, ki se odobri delodajalcem za spremembo pogodb o začasni zaposlitvi in zaposlitvi za določen čas v pogodbe za nedoločen čas. Za te ukrepe ne sme veljati izvzetje glede priglasitve Komisiji, predvideno s to uredbo in jih je treba priglasiti Komisiji, tako da le-ta lahko ugotovi, ali pozitivno vplivajo na zaposlovanje. Treba je zlasti zagotoviti, da ti ukrepi ne bodo omogočili pomoči za zaposlovanje tako pri odpiranju delovnih mest kot tudi pri pretvorbi pogodbe o delu, zato da ne bi bila presežena zgornja meja pomoči za začetne investicije ali za odpiranje delovnih mest.

(21) Mala in srednje velika podjetja igrajo odločilno vlogo pri odpiranju delovnih mest. Hkrati pa je njihova velikost lahko ovira pri ustvarjanju novih zaposlitev zaradi tveganja in administrativnih bremen, povezanih z zaposlitvijo novih kadrov. Odpiranje delovnih mest lahko prispeva tudi h gospodarskemu razvoju manj razvitih regij v Skupnosti in izboljša gospodarsko in socialno uravnoteženost. Podjetja v teh regijah trpijo zaradi strukturnih pomanjkljivosti lokacije. Zaradi tega je primerno, da se malim in srednje velikim podjetjem ter podjetjem v regijah, ki prejemajo pomoč, ponudi možnost, da to pomoč uporabijo za odpiranje novih delovnih mest.

(22) Velika podjetja iz območij, ki niso deležna pomoči, nimajo posebnih težav in stroški zaposlovanja so del njihovih običajnih stroškov poslovanja. Zaradi tega in pa, da se čim bolj okrepi spodbudni učinek pomoči za odpiranje delovnih mest v MSP-jih in v regijah, ki so upravičene do izjeme po členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe, večja podjetja in regije, ki niso upravičene do teh izjem, ne bi smela biti upravičena do pomoči pri odpiranju delovnih mest.

(23) Nekatere kategorije delavcev imajo posebne težave pri iskanju zaposlitve, ker jih imajo delodajalci za manj produktivne. Tako razumljena manjša produktivnost je bodisi rezultat pomanjkanja delovnih izkušenj v zadnjem času (na primer mladi delavci, dalj časa nezaposlene osebe) ali trajne invalidnosti. Pomoč za zaposlovanje, namenjena spodbujanju podjetij za zaposlovanje takšnih oseb, je upravičena, ker manjša produktivnost teh delavcev prinaša manjšo finančno korist podjetjem in zato, ker imajo tudi delavci korist od tega ukrepa, saj bi bili zelo verjetno iz trga delovne sile izključeni, če njihovi delodajalci ne bi prejemali spodbud. Zaradi tega je primerno dovoliti sheme, ki zagotavljajo takšne pomoči ne glede na velikost ali sedež upravičencev.

(24) Kategorije delavcev, ki veljajo za prikrajšane, morajo biti opredeljene, vendar morajo imeti države članice možnost objaviti pomoč za spodbujanje zaposlovanja tudi drugih kategorij, ki se jim zdijo prikrajšane, in sicer z ustreznimi argumenti.

(25) Invalidi lahko potrebujejo trajno pomoč za to, da ostanejo na trgu delovne sile in ta pomoč presega pomoč za začetno zaposlitev in po možnosti vključuje udeležbo pri zaščiteni zaposlitvi. Sheme, ki predvidevajo pomoč za takšne namene, bi morale biti izvzete priglasitve, če je možno dokazati, da je pomoč nujno potrebna kot nadomestilo manjše produktivnost udeleženih delavcev, za pomožne stroške njihove zaposlitve ali za stroške odpiranja ali ohranitve zavarovane zaposlitve. Ta pogoj je namenjen temu, da se podjetjem prepreči izkoristiti tovrstno pomoč za to, da bi prodajala pod konkurenčnimi cenami na trgih, kjer nastopajo tudi druga podjetja.

(26) Ta uredba ne sme onemogočiti kumulacije pomoči za zaposlovanje prikrajšanih delavcev ali za nastavitev ali zaposlitev invalidov z drugimi vrstami pomoči, ki se odobrijo za stroške zaposlovanja, saj je v teh primerih legitimno dajanje spodbud, da se raje zaposlijo delavci iz teh kategorij kot iz drugih.

(27) Da bi zagotovili, da je pomoč potrebna in da deluje kot spodbuda za zaposlovanje, ta uredba ne bi smela izvzeti pomoči za odpiranje delovnih mest ali za zaposlitev, ki bi ju prejemnik tudi sicer opravil pod tržnimi pogoji.

(28) Ta uredba ne bi smela izvzeti pomoči za odpiranje delovnih mest, kjer se le-ta kumulira z drugimi državnimi pomočmi, vključno s pomočjo, ki jo odobrijo nacionalni, regionalni ali lokalni organi, ali s pomočjo Skupnosti v povezavi z enakimi upravičenimi stroški ali stroški investicij, s katerimi je zaposlovanje povezano, če takšna kumulacija presega prag, ki je določen v tej uredbi ali v pravilih Skupnost o državni pomoči za investicije, zlasti v Smernicah o nacionalni regionalni pomoči in Uredbi (ES) št. 70/2001. Edina izjema od tega pravila je lahko pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev ali za zaposlovanje ali zaposlitev invalidov.

(29) Primerno je, da Komisija še naprej posamezno odloča o večjih zneskih pomoči, preden se te začnejo uporabljati. Prav tako pa so pomoči, katerih višina presega določen znesek, ki ga v nekem obdobju prejema eno samo podjetje ali organizacija, izključene iz izvzetja, opredeljenega v tej uredbi in zanje še naprej veljajo pogoji iz člena 88(3) Pogodbe.

(30) Ukrepi pomoči za pospeševanje zaposlovanja ali druge pomoči, katerih cilj je povezan z zaposlovanjem in trgom delovne sile so lahko drugačne vrste od ukrepov, ki so izjeme po tej uredbi. Takšne ukrepe je v skladu s členom 88(3) treba priglasiti.

(31) V luči Sporazuma Svetovne organizacije za trgovino (STO) o subvencijah in izravnalnih ukrepih po tej uredbi ne bi smelo veljati izvzetje za izvozne pomoči ali tiste pomoči, ki dajejo prednost domačim izdelkom pred tujimi. Takšna pomoč bi bila nezdružljiva z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti po tem sporazumu in torej ne bi smela biti izvzeta priglasitve, niti odobrena, če bi bila priglašena.

(32) Za zagotovitev preglednosti in učinkovitega naknadnega spremljanja je v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98 primerno uvesti standardno obliko, v kateri države članice Komisiji sporočajo zbirne podatke vsakič, ko v skladu s to uredbo izvajajo sheme pomoči, zaradi njihove objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Iz enakih razlogov je primerno uvesti pravila glede evidenc, ki jih morajo države članice voditi o shemah pomoči, ki so izvzete po tej uredbi. Zaradi predložitve letnega poročila, ki ga morajo države članice predložiti Komisiji, je primerno, da Komisija vzpostavi svoje posebne pogoje. Zaradi lažje administrativne obdelave in zaradi širše dostopnosti do potrebne tehnologije je treba zbirne podatke in letno poročilo predložiti v elektronski obliki.

(33) Ob upoštevanju izkušenj, ki jih ima Komisija na tem področju, in še zlasti zaradi pogostosti, s katero je na splošno treba revidirati politiko državne pomoči, je primerno omejiti obdobje uporabe te uredbe. Na podlagi člena 4(2) Uredbe (ES) št. 994/98 je treba uvesti prehodne ureditve, po katerih bodo sheme pomoči, ki so že izvzete po tej uredbi, ob prenehanju njene veljavnosti še naprej izvzete za nadaljnjih šest mesecev −

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za sheme, ki predstavljajo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe in po katerih se dodeljuje pomoč za odpiranje novih delovnih mest za zaposlitev prikrajšanih delavcev in invalidov ali se dodeljuje pomoč za pokrivanje dodatnih stroškov zaradi zaposlitve invalidov.

2. Ta uredba se uporablja za pomoč v vseh sektorjih vključno z dejavnostmi, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem izdelkov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi.

Ne velja pa za kakršnokoli pomoč odobreno premogovniškem ali ladjedelniškem sektorju, niti za pomoč pri odpiranju novih delovnih mest v smislu člena 4, odobreno v prometnem sektorju. Takšno pomoč je še naprej treba predhodno priglasiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

3. Ta uredba se ne uporablja:

(a) za pomoč v izvoz usmerjenih dejavnosti, torej pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, za vzpostavitev in delovanje prodajne mreže ali za drugo tekočo porabo, povezano z izvozno dejavnostjo;

(b) za pomoč, ki omogoča prednost uporabi domačega blaga pred uvoženim.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe izraz:

(a) "pomoč" pomeni ukrep, ki izpolnjuje vsa merila iz člena 87(1) Pogodbe;

(b) "mala in srednje velika podjetja" pomeni podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001;

(c) "bruto intenzivnost pomoči" pomeni višino pomoči, izraženo v odstotku od relevantnih stroškov. Vsi navedeni zneski morajo biti izračunani pred odbitki za neposredno obdavčenje. Kjer se pomoč dodeli v drugačni obliki kot je dotacija, mora njena višina ustrezati protivrednosti pomoči v obliki dotacije. Pomoč, ki se izplačuje v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob odobritvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje in izračun zneska pomoči v obliki ugodnega posojila, je priporočljiva mera, veljavna ob njegovi odobritvi;

(d) "neto intenzivnost pomoči" pomeni znesek diskontirane pomoči, zmanjšan za davke in izražen v odstotku od relevantnih stroškov;

(e) "število zaposlenih" pomeni letno število delovnih enot (LŠD), torej število oseb, ki so eno leto polno zaposlene, pri čemer sta delo s krajšim delovnim časom in sezonsko delo frakciji LŠD;

(f) "prikrajšan delavec" pomeni osebo, ki sodi v kategorijo oseb, ki bi brez pomoči težko našle zaposlitev, torej osebo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

(i) osebo, ki še nima 25 let ali je pred manj kot dvema letoma zaključila redno šolanje in pred tem ni dobila prve redne plačane zaposlitve;

(ii) migranta, ki se seli ali se je preselil v Skupnosti ali se naseli v Skupnosti zaradi zaposlitve;

(iii) osebo, ki je pripadnica etnične manjšine v državi članici in se mora jezikovno ali poklicno usposobiti ali pridobiti delovne izkušnje, da si s tem poveča možnost dostopa do stabilne zaposlitve;

(iv) osebo, ki se želi zaposliti ali ponovno zaposliti in ki najmanj dve leti ni bila zaposlena, niti se ni šolala, zlasti pa osebo, ki je prenehala delati zaradi težav pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja;

(v) osebo, ki živi kot samska odrasla oseba in skrbi za otroka ali otroke;

(vi) osebo, ki ni dosegla višje stopnje srednjega izobraževanja ali temu ustrezajoče stopnje, ki nima dela ali je na tem, da izgubi delovno mesto;

(vii) osebo, starejšo od 50 let, ki nima dela ali je na tem, da izgubi delovno mesto;

(viii) vse dolgoročno nezaposlene osebe, t.j. osebe, ki so bile v zadnjih 16 mesecih 12 mesecev nezaposlene, oziroma šest mesecev v zadnjih osmih mesecih, če gre za osebe, mlajše od 25 let;

(ix) osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo bile ali so še vedno priznane kot zasvojene;

(x) osebe, ki niso dobile prve redne plačane zaposlitve od začetka prestajanja zaporne kazni ali drugega kazenskega ukrepa;

(xi) žensko osebo v NUTS II geografskem območju, kjer povprečna nezaposlenost presega 100 % povprečja v Skupnosti najmanj zadnji dve koledarski leti in kjer nezaposlenost žensk presega 150 % povprečja stopnje nezaposlenosti žensk v ustreznem območju najmanj dve koledarski leti od zadnjih treh koledarskih let;

(g) "invalidni delavec" pomeni osebo, ki je bodisi

(i) priznana kot invalidna po domači zakonodaji ali

(ii) ima priznano hudo, telesno, umsko ali duševno okvaro;

(h) "zaščitena zaposlitev" pomeni zaposlitev v organizaciji, kjer je najmanj 50 % zaposlenih invalidov, ki ne morejo dobiti dela na odprtem trgu delovne sile;

(i) v "stroške plače" so vključene naslednje komponente, ki jih sedaj plačuje prejemnik državne pomoči za tovrstno zaposlitev:

(i) bruto plača, tj. pred odvajanjem davkov; in

(ii) obvezni prispevki za socialno varnost.

(j) delovno mesto je vezano na "izvajanje investicijskega projekta", če gre za dejavnost, na katero se investicija nanaša in če se odpre v treh letih po zaključku investicije. V tem obdobju so delovna mesta, ki so se odprla zaradi povečane izrabe kapacitet kot rezultat investicije, prav tako povezana z investicijo;

(k) "investicija v opredmetena sredstva" pomeni materialno naložbo, povezano z ustanovitvijo novega podjetja, širitvijo obstoječega ali dejavnostjo, povezano z bistveno spremembo izdelka ali proizvodnega postopka v obstoječem podjetju (predvsem zaradi racionalizacije, širitve ponudbe ali modernizacije). Materialna naložba, opravljena v obliki prevzema podjetja, ki se je zaprlo ali bi ga bilo treba zapreti, če ne bi prišlo do nakupa, se tudi šteje kot materialna naložba;

(l) "investicija v neopredmetena sredstva" pomeni naložbo v prenos tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.

Člen 3

Pogoji izvzetja

1. Na podlagi člena 9 morajo biti sheme pomoči, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, združljive s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in zanje ne velja obveznost priglasitev po členu 88(3) Pogodbe, če:

(a) pomoč, ki se lahko odobri po tej shemi, izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe;

(b) shema vsebuje izrecno sklicevanje na to uredbo z navedbo njenega naslova in sklicevanje na Uradni list Evropskih skupnosti.

2. Pomoči, ki se odobrijo po shemah, navedenih v odstavku 1 so združljive s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in so izvzete obveznosti priglasitve po členu 88(3), če odobrene pomoči izpolnjujejo vse pogoje iz te uredbe.

Člen 4

Ustvarjanje delovnih mest

1. Sheme pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest in pomoči, ki se lahko odobrijo po tej shemi, morajo izpolnjevati pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4.

2. Če se nova delovna mesta ustvarjajo v območjih oziroma sektorjih, ki ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev regionalne pomoči po členu 87(3)(a) in (c) v času, ko je pomoč odobrena, potem bruto intenzivnost pomoč ne sme biti večji od:

(a) 15 % v primeru malih podjetij;

(b) 7,5 % v primeru srednjih podjetij.

3. Če se nova delovna mesta ustvarjajo v območjih oziroma sektorjih, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev regionalne pomoči po členu 87(3)(a) in (c) v času, ko je pomoč odobrena, potem neto intenzivnost pomoči ne sme biti večja od ustrezne zgornje meje regionalne investicijske pomoči, opredeljene na karti, kot je veljala ob odobritvi pomoči in jo je potrdila Komisija za vsako državo članico: v ta namen je treba med drugim upoštevati multisektorski okvir regionalne pomoči za velike naložbene projekte [14].

V primeru malih in srednje velikih podjetij in razen če na karti za ta podjetja ni predvideno drugače, se ta zgornja meja poveča za:

(a) 10 odstotnih točk bruto v območjih, ki jih pokriva člen 87(3)(c), če celotna neto intenzivnost pomoči ni večja od 30 %; ali

(b) 15 odstotnih točk bruto v območjih, ki jih pokriva člen 87(3)(a), če celotna neto intenzivnost pomoči ni večja od 75 %.

Višja zgornja meja regionalne pomoči se uporablja le, če prejemnik k financiranju prispeva z najmanj 25 % in če se zaposlovanje omeji na regijo, ki izpolnjuje pogoje.

Če se nova delovna mesta ustvarjajo v proizvodnji, predelavi in trženju izdelkov, naštetih v Aneksu I k Pogodbi, v območjih, ki so opredeljena kot območja s težjimi pogoji v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/1999 [15], se uporabljajo te višje zgornje meje pomoči, ali, kjer je ustrezno, višje zgornje meje pomoči po tej uredbi.

4. Zgornje meje, opredeljene v odstavkih 2 in 3, veljajo za intenzivnost pomoči, izračunane kot odstotek stroškov plače v obdobju dveh let za nova delovna mesta, ki so bila ustvarjena pod naslednjimi pogoji:

(a) nova ustvarjena delovna mesta morajo predstavljati neto povečanje števila zaposlenih, tako v organizaciji kot celoti kot tudi v podjetju, v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih;

(b) nova ustvarjena delovna mesta je treba ohraniti v obdobju najmanj treh let, oziroma dveh let v primeru MSP-jev; in

(c) delavci, ki so na novo zaposleni zaradi odpiranja novih delovnih mest, morajo biti delavci, ki so se prvič zaposlili, ki so izgubili službo, ali so bili na tem, da jo izgubijo.

5. Če je pomoč odobrena za odpiranje novih delovnih mest po shemi, ki je izjema po tem členu, se lahko odobri dodatna pomoč v primeru zaposlitve prikrajšanega delavca ali invalida v skladu s pogoji iz člena 5 ali 6.

Člen 5

Zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov

1. Sheme pomoči podjetju, ki zaposli prikrajšane delavce in invalide ter pomoči, ki se lahko odobrijo po takšni shemi, morajo izpolnjevati pogoje iz odstavkov 2 in 3.

2. Bruto intenzivnost vseh pomoči, povezanih z zaposlitvijo prikrajšanega delavca ali invalida ali prikrajšanih delavcev in invalidov, obračunan kot odstotek stroškov plače v obdobju enega leta po zaposlitvi, ne sme biti višja od 50 % za prikrajšane delavce ali 60 % za invalidne delavce.

3. Veljajo naslednji pogoji:

(a) če zaposlovanje ne prinese neto povečanja števila zaposlenih v organizaciji, morajo biti prosta delovna mesta rezultat prostovoljnega odhoda, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi odvečne delovne sile, in

(b) razen v primeru zakonite odpovedi zaradi nediscipline morajo ti delavci najmanj 12 mesecev uživati pravice iz stalne zaposlitve.

Člen 6

Dodatni stroški zaposlovanja invalidnih delavcev

1. Sheme pomoči za zaposlovanje invalidov in pomoč, ki se lahko odobri po tovrstni shemi, mora izpolnjevati pogoje iz odstavkov 2 in 3.

2. Pomoč, skupaj s pomočjo, predvideno po členu 5, ne sme presegati ravni, potrebne za nadomestitev zmanjšane produktivnosti zaradi invalidnosti delavca ali delavcev in za enega od spodaj naštetih stroškov:

(a) stroški prilagoditve prostorov;

(b) stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidu ali invalidom;

(c) stroški prilagoditve ali nakupa opreme za njihovo rabo,

ki so dodatek k stroškom, ki bi jih imel prejemnik pomoči, če bi zaposlil delavce, ki niso invalidi, v obdobju, v katerem je invalid ali invalidi dejansko zaposlen.

Če prejemnik zagotavlja zaščiteno zaposlitev, lahko pomoč poleg tega pokriva, vendar ne sme presegati stroškov izgradnje, vgradnje ali širitve podjetja in vse stroške upravljanja in prevoza, ki izhajajo iz zaposlovanja invalidov.

3. Sheme, ki so izvzete po tem členu, morajo pomoč pogojevati s tem, da prejemnik vodi evidence, ki omogočajo preverjanje, ali odobrena pomoč izpolnjuje določbe tega člena in člena 8(4).

Člen 7

Potreba po pomoči

1. Po tej uredbi so izvzete samo pomoči iz člena 4, če so pred ustvarjanjem delovnih mest izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) bodisi da je prejemnik naslovil vlogo za pomoč državi članici; ali

(b) da je država članica sprejela predpise, s katerimi vzpostavlja zakonsko pravico do pomoči v skladu z objektivnimi kriteriji in brez naknadne diskrecije s strani države članice.

2. za pomoč velja izvzetje po členu 4 v naslednjih primerih:

(a) ustvarjeno delovno mesto je povezano z izvajanjem investicijskega projekta v opredmetena ali neopredmetena osnovna sredstva; in

(b) delovno mesto se odpre v obdobju treh let po zaključku investicije,

samo, če je vloga, omenjena v odstavku 1(a), ali njeno sprejetje, omenjeno v odstavku 1(b), bilo izvedeno pred začetkom dela na projektu.

Člen 8

Kumulacija

1. Zgornje meje pomoči, opredeljene v členih 4, 5 in 6 se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora kot pomoč pri zaposlovanju ali najemanju v celoti financira iz državnih virov ali jo delno financira Skupnost.

2. Pomoč po shemah, za katere velja izvzetje po členu 4 te uredbe, se za enake stroške plače ne sme seštevati z nobeno drugo državno pomočjo v smislu člena 87(1) Pogodbe ali iz drugih virov Skupnosti, če bi to seštevanje povzročilo presežek obsega pomoči, kot je opredeljen s to uredbo.

3. Pomoči po shemah, za katere velja izjema iz člena 4 te uredbe, ni dovoljeno kumulirati:

(a) z drugimi državnimi pomočmi v smislu člena 87(1) Pogodbe, ali z drugimi sredstvi Skupnosti v zvezi s stroški investicije, s katerimi je povezano odprto delovno mesto in ki se še ni zaključila, ko se je delovno mesto odprlo, ali se je zaključila v obdobju treh let pred odprtjem delovnega mesta; ali

(b) z drugimi vrstami pomoči ali financiranja istih stroškov plače ali za drugo zaposlovanje, povezano z isto investicijo,

če bi takšno seštevanje povečalo obseg pomoči nad ustrezno zgornjo mejo regionalne investicijske pomoči, določene v smernicah o nacionalni regionalni pomoči in v karti, ki jo je za vsako državo članico odobrila Komisija, ali zgornjo mejo iz Uredbe (ES) št. 70/2001. Če je bila ustrezna zgornja meja prilagojena za poseben primer, zlasti ob uporabi pravil o državni pomoči za posamezen sektor, ali z inštrumentom, ki velja za večje investicijske projekte, kakršen je sedaj veljaven multisektorski okvir za regionalno pomoč za velike investicijske projekte, se za namene tega odstavka uporablja prilagojena zgornja meja.

4. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se lahko pomoč iz shem, za katere velja oprostitev iz člena 5 in 6 te uredbe, kumulira z drugimi vrstami državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe, ali z drugimi sredstvi Skupnosti v povezavi z istimi stroški, vključno s pomočjo po shemah, za katere velja oprostitev iz člena 4 te uredbe, ki izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 in 3, če takšna kumulacija ne povzroči povečanja bruto obsega pomoči nad 100 % stroškov plače v katerem koli obdobju, v katerem je bil delavec zaposlen.

Prvi pododstavek ne vpliva na morebitne spodnje meje obsega pomoči, ki bi lahko bile določene na podlagi okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj [16].

Člen 9

Priglasitev pomoči Komisiji

1. Sheme pomoči, ki so usmerjene v določene sektorje, po tej uredbi niso izvzete priglasitve in zanje še naprej velja obveznost priglasitve po členu 88(3) Pogodbe.

2. Po tej uredbi ne velja izvzetje priglasitve pomoči, odobrene posameznemu podjetju ali organizaciji, ki presega bruto znesek 15 milijonov EUR v katerem koli triletnem obdobju. Komisija bo to pomoč ocenila, če je odobrena po shemi, za katero sicer po tej uredbi velja izvzetje, s sklicevanjem izključno na kriterije iz te uredbe.

3. Ta uredba ne vpliva na obveznost države članice, da priglasi posamično odobrene pomoči v okviru obveznosti, sprejetih iz naslova drugih instrumentov državne pomoči, zlasti obveznost priglasiti Komisiji ali jo obvestiti o pomoči podjetju, ki prejema pomoč za prestrukturiranje v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za sanacijo in prestrukturiranje podjetij v težavah, in obveznost objaviti regionalno pomoč za večje investicijske projekte v okviru veljavnega multisektorskega okvira.

4. Sheme pomoči za spodbuditev najemanja kategorij delavcev, ki niso prikrajšani v smislu člena 2(f), je še naprej treba priglasiti na podlagi člena 88(3) Pogodbe, razen če jim je priznano izvzetje po členu 4. Ob priglasitvi morajo države članice zaradi lažje ocene Komisiji predložiti utemeljitev, zakaj so delavci prikrajšani. V tem primeru se uporablja člen 5.

5. Pomoč za ohranitev delovnih mest, torej finančna podpora podjetju, da obdrži delavce, ki bi bili sicer odpuščeni, je še naprej treba priglasiti na podlagi člena 88(3) Pogodbe. Na podlagi sektorskih pravil lahko Komisija tako pomoč odobri samo, če je v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe namenjena nadomestilu za škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, ali v pogojih, ki veljajo za operativno pomoč v smernicah o nacionalni regionalni pomoči za regije, upravičene do izjeme po členu 87(3)(a) v zvezi z gospodarskim razvojem območij, kjer je življenjski standard nenormalno nizek, ali vlada hudo pomanjkanje delovne sile.

6. Pomoč za preoblikovanje pogodb o začasnem delu ali delu za določen čas v pogodbe za nedoločen čas, je še naprej treba priglasiti na podlagi člena 88(3) Pogodbe.

7. Sheme pomoči za deljeno delo, ali dajanje podpore za zaposlene starše in podobni zaposlovalni ukrepi, s katerimi se spodbuja zaposlovanje, katerih rezultat pa ni neto povečanje delovnih mest, najemanje prikrajšanih delavcev ali najemanje ali zaposlovanje invalidov, je še naprej treba objaviti na podlagi člena 88(3) Pogodbe in jih Komisija oceni v skladu s členom 87.

8. Druge ukrepe pomoči, katerih cilji so povezani z zaposlovanjem in trgom delovne sile, na primer ukrepe za spodbujanje predčasnega upokojevanja, je prav tako še naprej treba priglasiti na podlagi člena 88(3) Pogodbe in jih Komisija oceni v skladu s členom 87.

9. Posamezne primere pomoči za zaposlovanje, odobrene neodvisno od katerekoli sheme, je še naprej treba priglasiti na podlagi člena 88(3) Pogodbe. To pomoč bo Komisija ocenila v luči te uredbe in jo odobrila samo, če je združljiva s specifičnimi veljavnimi predpisi, ki bi lahko obstajala za sektor, v katerem prejemnik posluje in zgolj, če se lahko izkaže, da učinki pomoči za zaposlovanje pretehtajo vpliv na konkurenco na upoštevanem trgu.

Člen 10

Preglednost in spremljanje

1. Pri izvajanju sheme pomoči, za katero velja izvzetje po tej uredbi, države članice v dvajsetih delovnih dneh posredujejo Komisiji za objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti povzetek informacije o tej shemi pomoči v obliki, kot je opredeljena v Prilogi I. To je treba storiti v elektronski obliki.

2. Države članice vodijo natančno evidenco o shemah pomoči, za katere velja izvzetje po tej uredbi in za posamezne pomoči, odobrene po teh shemah. Te evidence morajo vsebovati vse podatke, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za izvzetje, opredeljeni v tej uredbi, vključno z informacijo o statusu podjetja, ki je upravičeno do pomoči glede na njegov status malega ali srednjega podjetja (SME). Države članice vodijo evidenco o shemah pomoči 10 let od dne, ko je bila odobrena zadnja posamezna pomoč po tej shemi. Na podlagi pisne zahteve država članica posreduje Komisiji v roku 20 delovnih dni ali ustrezno daljšem obdobju, ki je opredeljen v zahtevi, vse podatke glede katerih je Komisija mnenja, da so potrebni za oceno skladnosti s pogoji iz te uredbe.

3. Države članice sestavijo poročilo o uporabi te uredbe za vsako celo ali za del koledarskega leta, za katero se ta uredba uporablja v obliki, določeni v Prilogi II, v elektronski obliki. Države članice posredujejo Komisiji to poročilo najpozneje tri mesece po izteku obdobja, na katerega se to poročilo nanaša.

Člen 11

Začetek veljavnosti, trajanje veljavnosti in prehodni dogovori

1. Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V veljavi ostane do 31. decembra 2006.

2. Priglasitve, ki so predmet obravnave ob začetku veljavnosti te uredbe, se ocenijo v skladu z njenimi določbami.

Sheme pomoči, ki so se izvajale pred dnem začetka veljavnosti te uredbe in pomoči, odobrene po teh shemah, ki jih Komisija ni odobrila in pomenijo kršitev obveznosti po členu 88(3) Pogodbe, so združljive s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in so izvzete po tej uredbi, če izpolnjujejo pogoje, določene v členu 3(1)(a) in členu 3(2). Komisija oceni pomoči, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, v skladu z ustreznimi okvirji, smernicami, sporočili in obvestili.

3. Ob zaključku veljavnosti te uredbe sheme pomoči, ki so izvzete po tej uredbi, ostanejo izvzete še naprej v šestmesečnem obdobju prilagajanja.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2002

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

[2] UL C 88, 12.4.2002, str. 2.

[3] UL C 334, 12.12.1995, str. 4.

[4] UL C 1, 3.1.1997, str. 10.

[5] UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

[6] UL L 10, 13.1.2001, str. 33.

[7] UL C 371, 23.12.2000, str. 12.

[8] UL C 218, 27.7.1996, str. 4.

[9] UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

[10] UL L 202, 18.7.1998, str. 1.

[11] UL L 205, 2.8.2002, str. 1.

[12] UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

[13] UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

[14] UL C 70, 19.3.2002, str. 8.

[15] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[16] UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Obvestilo, ki so ga poslale države članice glede državne pomoči, dodeljene po Uredbi (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES glede državne pomoči za zaposlovanje

(po elektronski pošti na naslov stateaidgreffe@cec.eu.int)

Pomoč št.:

Razlagalna opomba: ta številka bo zabeležena v DG COMP.

Država članica:

Regija:

Razlagalna opomba: navedite ime regije, če pomoč dodeljuje organ, ki ni na državni ravni.

Naziv sheme pomoči:

Razlagalna opomba: navedite ime sheme pomoči.

Pravna podlaga:

Razlagalna opomba: navedite podrobno nacionalno pravno referenco za pomoč in naslov publikacije.

Letni izdatki po shemi:

Razlagalne opombe: zneske navedite v evrih ali po potrebi v domači valuti. Navedite znesek splošnih letnih rezervacij ocenjenih davčnih izgub na leto za vse instrumente pomoči, ki jih ta shema vsebuje.

Za jamstva navedite (največji) znesek zajamčenih posojil.

Največji obseg pomoči po naslednjih členih:

- člen 4: odpiranje delovnih mest:

- člen 5: zaposlovanje prikrajšanih skupin in invalidov:

- člen 6: dodatni stroški zaposlovanja invalidnih delavcev:

Razlagalna opomba: navedite najvišjo možno pomoč in sicer za vsako pomoč posebej po členih 4, 5 in 6 te uredbe.

Datum izvajanja:

Razlagalna opomba: navedite, od katerega dne naprej se pomoč po tej shemi lahko dodeli.

Trajanje sheme:

Razlagalna opomba: navedite dan (leto in mesec), do katerega naprej se lahko dodeli pomoč po tej shemi.

Cilj pomoči:

- člen 4: odpiranje novih delovnih mest:

- člen 5: zaposlovanje prikrajšanih skupin in invalidov:

- člen 6: zaposlovanje invalidov:

Razlagalna opomba: prvoten(-e) cilj(-e) ukrepa je treba opredeliti med tremi možnostmi. To polje omogoča tudi navedbo drugih ciljev, ki se jih želi doseči.

Gospodarski sektor(-ji), na katere se pomoč nanaša:

- vsi sektorji Skupnosti [1]

- vsa proizvodnja [2]

- vse storitve [3]

- drugo (prosimo navedite)

Razlagalne opombe: iz seznama izberite, kar ustreza. Za sheme pomoči, ki so usmerjene v specifične sektorje, ne velja izjema glede objave, ki jo določa ta uredba.

Ime in naslov organa, ki jo podeljuje:

Razlagalna opomba: navedite telefonsko številko in po možnosti tudi naslov in elektronsko pošto.

Drugi podatki:

Razlagalne opombe: če se shema so-financira s sredstvi Skupnosti, prosimo dodajte naslednji stavek:

"Ta shema pomoči se so-financira pod [navedite]."

Če se shema nadaljuje po dnevu veljavnosti te uredbe, prosimo dodajte naslednji stavek:

"Uredba o izjemah se izteče 31. decembra 2006, nakar sledi šestmesečno prehodno obdobje."

[1] Z izjemo ladjedelniškega sektorja in drugih sektorjev, za katere veljajo posebna pravila v uredbah in direktivah, ki urejajo državno pomoč v tem sektorju.

[2] Z izjemo ladjedelniškega sektorja in drugih sektorjev, za katere veljajo posebna pravila v uredbah in direktivah, ki urejajo državno pomoč v tem sektorju.

[3] Z izjemo ladjedelniškega sektorja in drugih sektorjev, za katere veljajo posebna pravila v uredbah in direktivah, ki urejajo državno pomoč v tem sektorju.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Oblika periodičnih poročil, ki jih je treba posredovati Komisiji

Format letnega poročanja o shemah pomoči, za katere velja izvzetje v skladu z uredbami o skupinskih izvzetjih po členu 1 Uredbe (ES) št. 994/98

Države članice morajo uporabljati spodaj navedeni format za izpolnjevanje obveznosti poročanja Komisiji v skladu z uredbami o skupinskih izjemah po členu 1 Uredbe (ES) št. 994/98

Poročila je treba poslati v elektronski obliki na naslov:

stateaidgreffe@cec.eu.int

Podatki, ki se zahtevajo za sheme pomoči, za katere velja izjema v skladu z uredbami, sprejetimi po členu 1 Uredbe (ES) št. 994/98

1. Naziv in št. sheme pomoči

2. Uredba Komisije o skupinskem izvzetju, ki se uporablja

3. Izdatek

Za vsak instrument pomoč (npr. dotacija, ugodna posojila, itd.) je treba navesti posebne podatke. Zneske je treba navesti v evrih ali, kjer je primerno, v domači valuti. V primeru davčne porabe je treba poročati o letnih davčnih izgubah. Če natančni podatki niso na voljo, se lahko navedejo ocene izgub.

Te podatke o izdatkih je treba navesti na naslednji podlagi:

Za leto navedite posebej za vsak instrument pomoč v okviru sheme (npr. dotacija, ugodno posojilo, garancija, itd.):

3.1 Rezervacije, (ocenjene) davčne izgube ali drugi odpovedani prihodki, podatki o garancijah itd. za nove sklepe o dodelitvi pomoči. V primeru garancijskih shem je treba navesti celoten znesek novih izdanih garancij.

3.2 Dejanska plačila, (ocenjene) davčne izgube ali drugi odpovedani prihodki, podatki o garancijah, itd. za nove in trenutno podeljene pomoči. V primeru garancijskih shem je treba navesti: celoten znesek odprtih garancij, dohodek od premij, izterjave, plačane odškodnine, operativne rezultate sheme za zadevno leto.

3.3 Število novih sklepov o dodelitvi pomoči.

3.4 Pavšalno ocenjeno število odprtih novih delovnih mest ali delavcev iz prikrajšanih skupin ali invalidov, ki so bili na novo zaposleni na podlagi novega sklepa o dodelitvi pomoči (po potrebi). Pomoč za zaposlitev delavcev iz prikrajšanih skupin je treba predstaviti po kategorijah, navedenih v členu 2(f).

3.5 3.6 Razdelitev zneskov po regijah pod točko 3.1 in sicer bodisi po regijah, kakor so opredeljene v NUTS [1] raven II ali nižja raven, ali regije po členu 87(3)(a), regije po členu 87(3)(c) in regije, ki niso deležne pomoči.

3.7 Razdelitev zneskov po sektorjih pod točko 3.1 po sektorjih dejavnosti prejemnikov (če gre za več kot en sektor, navedite znesek za vsakega posebej):

- premogovništvo

- proizvodnja, in sicer:

- jeklarstvo

- ladjedelništvo

- sintetična vlakna

- motorna vozila

- druga proizvodnja

- storitve, in sicer:

- prometne storitve

- finančne storitve

- druge storitve

- drugi sektorji (prosimo, navedite)

4. Drugi podatki in opombe

[1] NUTS je nomenklatura teritorialnih enot za statistične namene v Evropski skupnosti.

--------------------------------------------------