32002L0060

Direktiva Sveta 2002/60/ES

z dne 27. junija 2002

o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo

(Besedilo velja za EGS)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad nekaterimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih, ki se nanašajo na vezikularno bolezen prašičev [1], in zlasti členov 15 in 24(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj splošnih ukrepov, določenih z Direktivo 92/119/EGS, je preprečiti nadaljnje širjenje določenih posebno nevarnih živalskih kužnih bolezni in zlasti nadzorovanje premikov živali in izdelkov, ki lahko prenašajo infekcijo.

(2) Mednarodni urad za kužne bolezni živali (OIE) je strokovni referenčni organ za zdravje živali, ki ga je priznala Svetovna trgovinska organizacija. Sestavil je listo posebno nevarnih kužnih bolezni živali (lista A).

(3) Direktiva 92/119/EGS se uporablja in je primerna za vse kužne bolezni z liste A, razen za tiste bolezni, za katere so že izdelani posebni predpisi na ravni Skupnosti.

(4) Nalezljiva ohromelost prašičev ni več na listi A. Zato se ta bolezen črta iz liste v Prilogi I k Direktivi 92/119/EGS.

(5) Afriška prašičja kuga je na listi A vključena kot gospodarsko pomembnejša bolezen, ki se pojavlja na omejenih področjih Skupnosti. Za nadzor nad to boleznijo je zato treba določiti predpise na ravni Skupnosti.

(6) Afriška prašičja kuga se vključi na listo v Prilogi I k Direktivi 92/119/EGS in v skladu s členom 15 te Direktive se za nadzor nad njo določijo posebne določbe.

(7) Sprejmejo se ukrepi za nadzor premikov prašičev in izdelkov iz njih, s področij, za katere veljajo omejitve zaradi izbruha afriške prašičje kuge. Ti ukrepi morajobiti podobni ukrepom za nadzor nad drugimi boleznimi prašičev, na ravni Skupnosti, kot sta prašičja vezikularna bolezen in klasična prašičja kuga.

(8) Posebni ukrepi za nadzor nad afriško prašičjo kugo se določijo zlasti po vzorcu Direktive Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo [2]. Zaradi razlik med obema boleznima, ker ni nobenega cepiva proti afriški prašičji kugi, in posebej zaradi inkubacijske dobe za afriško prašičjo kugo in možnosti, da to bolezen prenašajo vektorji, so potrebne prilagoditve.

(9) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [3] –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva predpisuje minimalne ukrepe na ravni Skupnosti za nadzor nad afriško prašičjo kugo.

S to direktivo se nalezljiva ohromelost prašičev izključi iz skupine bolezni, za katere veljajo splošni ukrepi za nadzor, določeni v Direktivi 92/119/EGS.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive:

(a) "prašič" pomeni žival iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;

(b) "divji prašič" pomeni prašiča, ki se ga ne goji ali vzreja na gospodarstvu;

(c) "gospodarstvo" pomeni kmetijske ali druge objekte na ozemlju države članice, kjer se stalno ali začasno vzrejajo ali gojijo prašiči. Ta opredelitev ne vključuje klavnic, prevoznih sredstev in obor, kjer se gojijo in lovijo divji prašiči; velikost in struktura teh obor morata biti takšni, da zanje ukrepi, ki jih določa člen 5(1) niso izvedljivi;

(d) "diagnostični priročnik" je diagnostični priročnik, naveden v členu 18(3);

(e) "prašič sumljiv na okužbo z virusom afriške prašičje kuge" pomeni prašiča ali truplo prašiča, ki kaže klinične znake ali patološke spremembe pri raztelesbi ali reakcije pri opravljenih laboratorijskih preiskavah, izvedenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki kažejo na možnost afriške prašičje kuge;

(f) "primer afriške prašičje kuge" ali "prašič, okužen z afriško prašičjo kugo" pomeni prašiča ali truplo prašiča,

- pri katerem so bili klinični znaki ali patološke spremembe pri raztelesbi uradno potrjeni, ali

- pri katerem je bila prisotnost bolezni uradno potrjena na podlagi izvidov laboratorijskih preiskav, izvedenih v skladu z diagnostičnim priročnikom;

(g) "izbruh afriške prašičje kuge" pomeni gospodarstvo, na katerem je bil ugotovljen en ali več primerov afriške prašičje kuge;

(h) "primarni izbruh" pomeni izbruh v smislu člena 2(d) Direktive Sveta 82/894/EGS o prijavljanju živalskih bolezni živali v Skupnosti z dne 21. decembra 1982 [4];

(i) "okuženo območje" pomeni območje države članice, v kateri se po potrditvi enega ali več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih izvajajo ukrepi za izkoreninjenje bolezni v skladu s členom 15 ali 16;

(j) "primarni pojav afriške prašičje kuge pri divjih prašičih" pomeni vsak primer pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na področju, kjer se ne izvajajo ukrepi v skladu s členom 15 ali 16;

(k) "kontaktno gospodarstvo" pomeni gospodarstvo, na katerem bi se afriška prašičja kuga lahko pojavila zaradi njegove lokacije, gibanja oseb, prašičev ali vozil ali na kakšen drug način;

(l) "imetnik" pomeni fizično ali pravno osebo ali osebe, ki so imetniki prašičev jih vzrejajo odplačno ali neodplačno;

(m) "pristojni organ" pomeni pristojni organ v smislu člena 2(6) Direktive 90/425/EGS [5];

(n) "uradni veterinar" pomeni veterinarja, ki ga določi pristojni organ države članice;

(o) "predelava" pomeni enega izmed načinov obdelave živalskih odpadkov z visokim tveganjem v skladu s členom 3 Direktive 90/667/EGS [6], ki se izvede tako, da se izključi nevarnost širjenja virusa afriške prašičje kuge;

(p) "pokončanje" pomeni usmrtitev prašičev v smislu člena 2(6) Direktive 93/119/EGS [7];

(q) "zakol" pomeni zakol prašičev v smislu člena 2(7) Direktive 93/119/EGS;

(r) "vektor" pomeni klopa vrste Ornithodorus erraticus.

Člen 3

Prijavljanje afriške prašičje kuge

1. Države članice morajo zagotoviti, da se pristojnemu organu obvezno in nemudoma prijavi pojav ali sum na afriško prašičjo kugo.

2. Ne glede na dosedanje predpise Skupnosti o prijavljanju izbruhov živalskih bolezni, mora država članica, na ozemlju katere se potrdi afriška prašičja kuga:

(a) prijaviti bolezen in posredovati Komisiji in drugim državam članicam v skladu s Prilogo I podatke o:

- izbruhih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni na gospodarstvih,

- primerih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni na klavnici ali prevoznih sredstvih,

- primarnih pojavih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni pri divjih prašičih,

- rezultatih epizootiološke poizvedbe izvedene v skladu s členom 8;

(b) v skladu s členom 16(3)(a) in (4) posredovati podatke Komisiji in drugim državam članicam o nadaljnjih potrjenih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju.

Člen 4

Ukrepi pri sumu na afriško prašičjo kugo na gospodarstvu

1. Če je na gospodarstvu en ali več prašičev sumljivih na okužbo z virusom afriške prašičje kuge, morajo države članice zagotoviti, da pristojni organ takoj uvede uradne preiskave, s katerimi se potrdi ali izključi prisotnost te bolezni po postopkih, določenih v diagnostičnem priročniku.

Ko gospodarstvo obišče uradni veterinar, se izvede tudi pregled registra in identifikacijskih številk, omenjenih v členih 4 in 5 Direktive Sveta 92/102/EGS o označevanju in registraciji živali [8].

2. Če pristojni organ oceni, da suma afriške prašičje kuge ni možno izključiti, mora na gospodarstvu takoj odrediti uradni nadzor in naslednje ukrepe:

(a) narediti je treba popis vseh prašičev vseh kategorij na gospodarstvu in za vsako kategorijo narediti popis števila obolelih, poginulih ali za bolezen dovzetnih prašičev; popis je treba sproti ažurirati in v njem upoštevati novorojene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni; podatki popisa se na zahtevo predložijo in se lahko preverjajo ob vsakem obisku;

(b) za vse prašiče na gospodarstvu se odredi zapora v njihovih hlevih ali osamitev na nekem drugem kraju;

(c) odredi se prepoved premikov prašičev z gospodarstva in na gospodarstvo; pristojni organ po potrebi lahko razširi to prepoved tudi na premike drugih živalskih vrst z gospodarstva in zahteva izvedbo deratizacije in dezinsekcije;

(d) odvoz trupel poginulih živali z gospodarstva je možen samo z dovoljenjem, ki ga izda pristojni organ;

(e) odvoz mesa, izdelkov iz prašičjega mesa, semena, jajčec ali zarodkov prašičev, živalske krme, orodja, materialov ali odpadkov, s katerimi bi se lahko prenesla afriška prašičja kuga z gospodarstva, je možen samo z dovoljenjem pristojnega organa; promet z mesom, izdelki iz prašičjega mesa, semenom, jajčeci ali zarodki prašičev z gospodarstva za trgovanje v Skupnosti se prepove;

(f) gibanje oseb z gospodarstva in na gospodarstvo je možno samo s pisnim dovoljenjem pristojnega organa;

(g) premiki vozil z gospodarstva in na gospodarstvo so možni samo s pisnim dovoljenjem pristojnega organa;

(h) pri vhodih in izhodih iz poslopij, v katerih se vzrejajo prašiči, kakor tudi pri vhodu na samo gospodarstvo in izhodu z njega, je treba izvajati ustrezne ukrepe za dezinfekcijo. Vsaka oseba, ki vstopi na gospodarstvo, mora upoštevati higienske ukrepe, potrebne za zmanjšanje nevarnosti širjenja virusa afriške prašičje kuge. Poleg tega je treba vsa prevozna sredstva pred odhodom z gospodarstva temeljito razkužiti;

(i) epizootiološka poizvedba se izvede v skladu s členom 8.

3. Kadar je zaradi epizootiološke situacije potrebno, lahko pristojni organ:

(a) na gospodarstvu iz odstavka 2 tega člena, uporabi sredstva, predvidena v členu 5(1); pristojni organ lahko, kadar okoliščine po njegovem mnenju to dopuščajo, omeji uporabo teh ukrepov samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo ali kontaminacijo z virusom afriške prašičje kuge, ter samo na tisti del gospodarstva, v katerem so se ti prašiči vzrejali, in sicer pod pogojem, da so bili nastanjeni, vzrejani in krmljeni popolnoma ločeno od ostalih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru pa je treba od pokončanih prašičev vzeti zadostno število vzorcev, da se lahko potrdi ali izključi prisotnost virusa afriške prašičje kuge v skladu z diagnostičnim priročnikom;

(b) lahko določi začasno območje nadzora okoli gospodarstva iz odstavka 2; v tem območju gospodarstva se uporabljajo nekateri ali vsi ukrepi iz odstavkov 1 in 2.

4. Ukrepi, navedeni v odstavku 2, se lahko ukinejo šele, ko je sum afriške prašičje kuge uradno izključen.

Člen 5

Ukrepi pri potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu

1. Ko je afriška prašičja kuga na gospodarstvu uradno potrjena, morajo države članice zagotoviti, da poleg ukrepov, navedenih v členu 4(2) pristojni organ določi tudi naslednje:

(a) Takoj se vse prašiče na gospodarstvu pokonča pod uradnim nadzorom in na tak način, da se prepreči nevarnost širjenja virusa afriške prašičje kuge med prevozom ali pokončanjem.

(b) Od pokončanih prašičev se v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzame zadostno število vzorcev, z namenom, da se ugotovi način vnosa virusa afriške prašičje kuge na gospodarstvo in koliko časa pred prijavo bolezeni je bil virus prisoten na gospodarstvu.

(c) Trupla poginulih ali pokončanih prašičev je treba predelati pod uradnim nadzorom.

(d) Meso prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom bolezni na gospodarstvo in uvedbo uradnih ukrepov, je treba, kolikor je možno, izslediti in predelati pod uradnim nadzorom.

(e) Seme, jajčne celice ali zarodki prašičev, ki so bili odvzeti na gospodarstvu v obdobju med verjetnim vnosom bolezni in uvedbo uradnih ukrepov, je treba izslediti in uničiti pod uradnim nadzorom na tak način, da se izognemo nevarnosti širjenja virusa afriške prašičje kuge.

(f) Vse snovi in odpadke, ki bi lahko bili kontaminirani, kot npr. krma, je treba predelati; vse materiale za enkratno uporabo, ki bi lahko bili kontaminirani, in zlasti tiste, ki so bili uporabljeni pri pokončanju živali, je treba uničiti; ti ukrepi se izvedejo v skladu z navodili uradnega veterinarja.

(g) Po odstranitvi prašičev je treba hleve in vozila, ki so se uporabljala za prevoz teh živali ali njihovih trupel, kot tudi aparate, steljo, gnoj in gnojevko, ki bi lahko bili kontaminirani, očistiti in po potrebi izvesti dezinsekcijo, dezinfekcijo in jih obdelati v skladu s členom 12.

(h) V primeru primarnega izbruha bolezni je treba na izolatu virusa afriške prašičje kuge z laboratorijsko preiskavo, v skladu z diagnostičnim priročnikom, določiti genotip.

(i) Epizootiološka poizvedba se izvede v skladu s členom 8.

2. Če je bil potrjen izbruh v laboratoriju, živalskem vrtu, rezervatu za živali ali obori, kjer se vzrejajo prašiči v znanstvene namene, za ohranitev vrste ali redkih pasem, lahko država članica določi odstopanje od odstavka 1(a) in 1(e), če to ne škoduje temeljnim interesom Skupnosti.

O tej odločitvi je treba nemudoma obvestiti Komisijo.

V vseh primerih Komisija nemudoma oceni situacijo z zadevno državo članico in čim prej tudi s Stalnim veterinarskim odborom. Po potrebi je treba uvesti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni v skladu s postopkom, navedenim v členu 24(2).

Člen 6

Ukrepi pri potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvih, sestavljenih iz več proizvodnih enot

1. Če se potrdi afriška prašičja kuga na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz ene ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni organ določi odstopanje od določbe člena 5(1)(a) za proizvodne enote z zdravimi prašiči na okuženem gospodarstvu, zato da se omogoči dokončanje pitanja teh prašičev, pod pogojem, da uradni veterinar potrdi, da so struktura, velikost in oddaljenost teh proizvodnih enot, kot tudi postopki, ki tam potekajo, takšni, da so te enote popolnoma ločeni objekti za nastanitev, vzrejo in krmljenje, tako da se virus ne more razširiti z ene proizvodne enote na drugo.

2. Če se uporabi odstopanje od določb, omenjenih v odstavku 1, države članice določijo natančna pravila, ki se uporabljajo glede garancij o zdravju živali.

3. Države članice morajo o odstopanju od teh določb nemudoma obvestiti Komisijo. V vseh primerih Komisija nemudoma oceni situacijo z zadevno državo članico in čim prej tudi s Stalnim veterinarskim odborom. Po potrebi je treba uvesti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni v skladu s postopkom, določenim v členu 24(2).

Člen 7

Ukrepi na kontaktnih gospodarstvih

1. Gospodarstvo se šteje za kontaktno gospodarstvo, kadar uradni veterinar na podlagi izvedene epizootiološke poizvedbe, v skladu s členom 8, ugotovi ali oceni, da je možno, da je na gospodarstvo, iz člena 4 ali 5, prišlo do vnosa afriške prašičje kuge z drugih gospodarstev, ali da se je bolezen s tega gospodarstva prenesla na druga gospodarstva.

Za taka gospodarstva velja člen 4, dokler ni sum afriške prašičje kuge uradno izključen.

2. Če je zaradi epizootiološke situacije potrebno, odredi pristojni organ na kontaktnih gospodarstvih iz odstavka 1 tega člena, ukrepe v skladu s členom 5(1).

Od pokončanih prašičev je treba vzeti zadostno število vzorcev, v skladu z diagnostičnim priročnikom, da se lahko prisotnost virusa afriške prašičje kuge na teh gospodarstvih potrdi ali izključi.

Člen 8

Epizootiološka poizvedba

Države članice zagotovijo, da se izvede epizootiološka poizvedba glede sumljivih primerov ali izbruhov afriške prašičje kuge, s pomočjo vprašalnikov, izdelanih v okviru načrtov ukrepov v primeru pojava bolezni, v skladu s členom 21.

Ta poizvedba obravnava najmanj naslednje:

(a) koliko časa je bil lahko virus afriške prašičje kuge prisoten na gospodarstvu, preden je bila bolezen prijavljena ali postavljen sum nanjo;

(b) možen izvor afriške prašičje kuge na gospodarstvu in določitev drugih gospodarstev, na katerih bi se prašiči lahko okužili iz istega vira;

(c) premike oseb, vozil, prašičev, trupel, semena, mesa ali drugih materialov, s katerimi bi se lahko virus prenesel na to gospodarstvo ali z njega;

(d) možnost, da so vzrok za širjenje bolezni vektorji ali divji prašiči.

Če rezultati poizvedbe pokažejo, da je možno, da se je afriška prašičja kuga s tega gospodarstva razširila na gospodarstva v drugih državah članicah, je treba o tem nemudoma obvestiti Komisijo in zadevne države članice.

Člen 9

Določitev okuženega in ogroženega območja

1. Takoj po uradni potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu pristojni organ določi okuženo območje s polmerom najmanj 3 km okoli mesta izbruha bolezni, ki se vključi tudi v ogroženo območje s polmerom najmanj 10 km.

V teh območjih se uvedejo ukrepi, navedeni v členu 10 in 11.

2. Pristojni organ mora pri določanju teh območij upoštevati:

(a) rezultate epizootiološke poizvedbe, izvedene v skladu s členom 8;

(b) geografski položaj, zlasti naravne ali umetne meje;

(c) lokacijo in bližino drugih gospodarstev;

(d) vzorce premikov in trgovanja s prašiči in razpoložljivost klavnic in obratov za predelavo živalskih odpadkov;

(e) razpoložljive objekte in osebje za kontrolo premikov prašičev znotraj območij, zlasti če je treba prašiče, ki jih je treba pokončati, odpeljati z izvornega gospodarstva.

3. Če območje vključuje dele ozemelj več držav članic, morajo pri določitvi območja sodelovati pristojni organi zadevnih držav članic.

4. Pristojni organ izvede vse potrebne ukrepe, vključno z namestitvijo vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev, kot sta tisk in televizija, s katerimi se zagotovi, da so vse osebe na okuženih in ogroženih območjih v celoti seznanjene z omejitvami v skladu s členoma 10 in 11, in vse take ukrepe, ki so po njegovi presoji potrebni za izvrševanje teh ukrepov.

Člen 10

Ukrepi na okuženih območjih

1. Države članice morajo zagotoviti, da se na okuženih območjih izvedejo naslednji ukrepi:

(a) Čim prej je treba izvesti popis vseh gospodarstev; najkasneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja mora ta gospodarstva obiskati uradni veterinar in klinično pregledati prašiče ter preveriti register in identifikacijske številke prašičev, navedenih v členih 4 in 5 Direktive 92/102/EGS.

(b) Premiki in prevoz prašičev po javnih ali zasebnih cestah, pri čemer se po potrebi izvzamejo poti znotraj gospodarstva, so prepovedani, dokler pristojni organ ne dovoli premikov v skladu s točko (f). Ta prepoved ni potrebna pri prevozu prašičev po cesti ali železnici, pri katerem med potjo ni raztovarjanja ali ustavljanja. V skladu s postopkom, opisanim v členu 24(2), je možno dovoliti odstopanje od določb za klavne prašiče, ki prihajajo iz področja izven okuženega območja, in ki so namenjeni za takojšen zakol v klavnico, ki leži v tem območju.

(c) V skladu s členom 12 je treba tovornjake in druga vozila in opremo za prevoz prašičev ali drugih živali ali materialov, ki bi lahko bili kontaminirani (kot so trupla, krma, gnoj, gnojevka itd.), čim prej po kontaminaciji očistiti, razkužiti in po potrebi izvesti dezinsekcijo. Noben tovornjak ali vozilo, ki se je uporabljalo za prevoz prašičev, ne sme zapustiti območja, ne da bi bilo prej očiščeno in razkuženo in nato pregledano in odobreno za prevoz s strani pristojnega organa.

(d) Brez dovoljenja pristojnega organa ni dovoljen vstop drugih domačih živali na gospodarstvo in njihov odhod z gospodarstva;

(e) Vse poginule ali obolele prašiče na gospodarstvu je treba nemudoma prijaviti pristojnemu organu, ki izvede ustrezne preiskave v skladu s postopkom, določenim v diagnostičnem priročniku.

(f) Premik prašičev z gospodarstva, na katerem so jih vzrejali, ni dovoljen najmanj 40 dni po zaključku preliminarnega čiščenja in dezinfekcije in po potrebi dezinsekcije okuženega gospodarstva. Po 40 dneh lahko pristojni organ ob upoštevanju pogojev navedenih v odstavku 3 dovoli premik prašičev z gospodarstva neposredno:

- v klavnico, ki jo določi pristojni organ, po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja, za takojšen zakol;

- v obrat za predelavo živalskih odpadkov ali primerno mesto, kjer se prašiči takoj pokončajo, njihova trupla pa se predelajo pod uradnim nadzorom;

- v izjemnih razmerah, v druge objekte znotraj okuženega območja; države članice morajo o tem nemudoma obvestiti Komisijo pri Stalnem veterinarskem odboru.

(g) Seme, jajčeca ali zarodki prašičev ne smejo zapustiti gospodarstev, ki se nahajajo znotraj okuženega območja.

(h) Vsaka oseba, ki prihaja ali odhaja z gospodarstva, mora upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja virusa afriške prašičje kuge.

2. Če ukrepi iz odstavka 1 ostanejo v veljavi več kot 40 dni zaradi novih izbruhov bolezni in je zaradi tega ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja prašičev, lahko pristojni organ ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 in utemeljene vloge imetnika dovoli premik prašičev z gospodarstva ki leži znotraj okuženega območja, da se jih prepelje neposredno:

(a) v klavnico, ki jo določi pristojni organ, po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja, za takojšen zakol;

(b) v obrat za predelavo živalskih odpadkov ali primerno mesto, na katerem se prašiči nemudoma pokončajo, njihova trupla pa se predelajo pod uradnim nadzorom;

(c) v izjemnih razmerah, v druge objekte znotraj okuženega območja; države članice morajo o tem nemudoma obvestiti Komisijo pri Stalnem veterinarskem odboru.

3. Kadar velja ta odstavek, lahko pristojni organ odobri premik prašičev z gospodarstva pod pogojem:

(a) da uradni veterinar izvede klinični pregled prašičev na gospodarstvu, zlasti tistih, ki naj bi jih odpeljali, vključno z merjenjem telesne temperature v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku, in s kontrolo registra in identifikacijskih številk prašičev iz členov 4 in 5 Direktive 92/102/EGS;

(b) da kontrole in pregledi, navedeni v točki (a) niso pokazali afriške prašičje kuge in so skladni z Direktivo 92/102/EGS,;

(c) da se prašiči prevažajo v vozilih, ki jih je zapečatil pristojni organ;

(d) da se vozila in naprave, uporabljene pri prevozu prašičev, takoj po prevozu očisti in razkuži v skladu z določbami člena 12;

(e) da se v primeru, če se prašiče zakolje ali pokonča, v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzame od prašičev zadostno število vzorcev, z namenom, da se prisotnost virusa afriške prašičje kuge na gospodarstvu potrdi ali izključi,

(f) da se v primeru, če so prašiči namenjeni v klavnico:

- pristojni organ, odgovoren za klavnico, obvesti o prihodu prašičev in da se o njihovem prihodu obvesti pristojni odpremni organ;

- da se te prašiče po prihodu v klavnico nastani in zakolje ločeno od drugih prašičev;

- da je pristojni organ pri pregledu pred in po zakolu, izvedenem v določeni klavnici, pozoren na kakršnekoli znake afriške prašičje kuge;

- da se sveže meso teh prašičev predela ali označi s posebnim žigom, opisanim v členu 5a Direktive Sveta 72/461/EGS o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom [9] v Skupnosti z dne 12. decembra 1972, in da se predela ločeno v skladu s pravili, določenimi v členu 4(1)(a)(i) Direktive Sveta 80/215/EGS o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino z mesnimi izdelki v Skupnosti [10] z dne 22. januarja 1980. To mora izvesti obrat, ki ga je določil pristojni organ. Meso se pošlje v naveden obrat tako, da se pošiljka pred odhodom zapečati in ostane zapečatena ves čas prevoza.

4. Ukrepi se na okuženem območju izvajajo, dokler:

(a) se na okuženih gospodarstvih ne izvede čiščenje, dezinfekcija in po potrebi dezinsekcija;

(b) niso prašiči na vseh gospodarstvih klinično pregledani in dokler niso izvedene laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom z namenom, da se ugotovi morebitna prisotnost virusa afriške prašičje kuge.

Preiskave, navedene v točki (b), se ne izvedejo pred potekom 45 dni po zaključenem preliminarnnem čiščenju, dezinfekciji in po potrebi dezinsekciji okuženih gospodarstev.

5. Odstopanje od določb v odstavkih 1 (f), 2 in 4, to je skrajšanje rokov s 40 in 45 dni na 30 dni, je možno, če so države članice v skladu z diagnostičnim priročnikom izvedle intenzivno vzorčenje in preiskave ter tako omogočile, da se prisotnost afriške prašičje kuge na preiskovanem gospodarstvu izključi.

Člen 11

Ukrepi na ogroženem območju

1. Države članice zagotovijo, da se na ogroženem območju izvajajo naslednji ukrepi:

(a) Izvede se popis vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči.

(b) Premiki in prevoz prašičev po javnih ali zasebnih cestah, razen po potrebi po oskrbovalnih poteh gospodarstva, je brez dovoljenja pristojnega organa prepovedano. Te prepovedi se ne upošteva pri prevozu prašičev po cesti ali železnici brez raztovarjanja prašičev ali postankov ali pri prevozu klavnih prašičev, iz področij zunaj ogroženega območja, ki so namenjeni za takojšnji zakol v klavnico, ki leži na tem območju.

(c) Tovornjake in druga vozila ter opremo, uporabljeno za prevoz prašičev ali drugih živali ali materiala, ki bi lahko bil kontaminiran (kot so trupla, krma, gnoj, gnojevka itd.), je treba v skladu s členom 12 čim prej po kontaminaciji očistiti, razkužiti in po potrebi izvesti dezinsekcijo. Noben tovornjak ali vozilo, ki se je uporabljalo za prevoz prašičev, ne sme zapustiti območja, ne da bi bilo prej očiščeno in razkuženo;

(d) V prvih sedmih dneh po določitvi območja vstop drugih domačih živali na gospodarstvo ali njihov odhod z gospodarstva brez dovoljenja pristojnega organa ni dovoljen.

(e) Vse poginule ali obolele prašiče na gospodarstvu je treba nemudoma prijaviti pristojnemu organu, ki izvede ustrezne preiskave v skladu s postopkom, določenim v diagnostičnem priročniku.

(f) Premik prašičev z gospodarstva, na katerem so jih vzrejali, ni dovoljen najmanj 30 dni po zaključku preliminarnega čiščenja, dezinfekcije in po potrebi dezinsekcije okuženega gospodarstva. Po 30 dneh lahko pristojni organ ob upoštevanju pogojev iz člena 10(3) dovoli premik prašičev z gospodarstva neposredno:

- v klavnico, ki jo določi pristojni organ, po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območju, za takojšen zakol;

- v obrat za predelavo živalskih odpadkov ali primerno mesto, kjer se prašiči takoj pokončajo, njihova trupla pa se predelajo pod uradnim nadzorom, ali

- v izjemnih razmerah, v druge objekte znotraj okuženega ali ogroženega območja; države članice morajo o tem nemudoma obvestiti Komisijo pri Stalnem veterinarskem odboru.

Če se prašiči prepeljejo v klavnico, se na zahtevo države članice ob ustrezni utemeljitvi in v skladu s postopkom, navedenim v členu 24(2), lahko dovolijo odstopanja od člena 10(3)(e) in (f) četrta alinea, zlasti glede označevanja mesa teh prašičev in kasnejše uporabe mesa ter namembnosti obdelanih izdelkov.

(g) Seme, jajčeca ali zarodki prašičev ne smejo zapustiti gospodarstev, ki ležijo znotraj ogroženega območja.

(h) Vsaka oseba, ki prihaja ali odhaja z gospodarstva, mora upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja virusa afriške prašičje kuge.

2. Če ukrepi iz odstavka 1 ostanejo v veljavi več kot 40 dni zaradi novih izbruhov bolezni in je zaradi tega ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja prašičev, lahko pristojni organ ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 in utemeljene vloge imetnika dovoli premik prašičev z gospodarstva, ki leži znotraj ogroženega območja, da se jih prepelje neposredno:

(a) v klavnico, ki jo določi pristojni organ, po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja, za takojšen zakol;

(b) v obrat za predelavo živalskih odpadkov ali primerno mesto, na katerem se prašiči nemudoma pokončajo, njihova trupla pa se predelajo pod uradnim nadzorom;

(c) v izjemnih razmerah, v druge objekte znotraj okuženega ali ogroženega območja; države članice morajo o tem nemudoma obvestiti Komisijo pri Stalnem veterinarskem odboru.

3. Ukrepi se na ogroženem območju izvajajo, dokler:

(a) se na okuženih gospodarstvih ne izvede čiščenje, dezinfekcija in po potrebi dezinsekcija;

(b) niso prašiči na vseh gospodarstvih klinično pregledani in niso izvedene laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom z namenom, da se ugotovi morebitna prisotnost virusa afriške prašičje kuge.

Preiskave, navedene v točki (b), se ne izvedejo pred potekom 40 dni po zaključenem preliminarnem čiščenju, dezinfekciji in po potrebi dezinsekciji okuženih gospodarstev.

4. Z odstopanjem od določb v odstavkih 1(f), 2 in 3 je 30-dnevne roke, določene v odstavku 1(f), in 40-dnevne roke, določene v odstavkih 2 in 3, možno skrajšati na 21, 30 in 20 dni, če so države članice v skladu z diagnostičnim priročnikom izvedle intenzivno vzorčenje in preiskave ter tako omogočile, da se prisotnost afriške prašičje kuge na preiskovanem gospodarstvu izključi.

Člen 12

Čiščenje, dezinfekcija in dezinsekcija

Države članice zagotovijo:

(a) da pristojni organ uradno odobri razkužila in insekticide ter njihovo koncentracijo;

(b) da se postopki čiščenja, dezinfekcije in po potrebi dezinsekcije izvedejo pod uradnim nadzorom v skladu:

- z navodili uradnega veterinarja in

- z načeli in postopki, določenimi v Prilogi II.

Člen 13

Repopulacija prašičev na gospodarstvu, po izbruhu bolezni

1. Ponovna naselitev prašičev na gospodarstva, navedena v členu 5, se v skladu z odstavkoma 2 in 5 tega člena se ne sme izvesti prej kot po poteku 40 dni od zaključka čiščenja, dezinfekcije in po potrebi dezinsekcije na zadevnem gospodarstvu.

2. Pri ponovni naselitvi prašičev je treba upoštevati vrsto reje na zadevnem gospodarstvu in naselitev mora biti v skladu z enim od postopkov, določenih v odstavkih 3 in 4.

3. Za gospodarstva, kjer pojav bolezni ni bil povezan z vektorji, se uporabi naslednji postopek:

(a) Pri prosti reji se ponovna naselitev prašičev začne z naselitvijo prašičev, pri katerih s preiskavo niso ugotovili protiteles proti virusu afriške prašičje kuge, ali ki izvirajo iz gospodarstev, kjer ni bilo uvedenih nobenih omejitev zaradi afriške prašičje kuge. Prašiči se v skladu z zahtevami pristojnega organa porazdelijo po vsem gospodarstvu; 45 dni po namestitvi na gospodarstvu se prašičem odvzamejo vzorci, ki se v skladu z diagnostičnim priročnikom pregledajo na prisotnost protiteles. Dokler izvidi seroloških preiskav niso negativni, ne sme noben prašič zapustiti gospodarstva. Če se pri nobenem od prašičev ne ugotovi protiteles proti virusu afriške prašičje kuge, se lahko na gospodarstvu izvede popolna ponovna naselitev.

(b) Pri vseh drugih oblikah reje se ponovna naselitev prašičev na gospodarstvo izvede v skladu z navodili v točki (a) ali pa na osnovi popolne ponovne naselitve, pod pogojem,

- da vsi prašiče prispejo na gospodarstvo v obdobju 20 dni in da izvirajo iz gospodarstev, kjer ni bilo uvedenih nobenih omejitev zaradi afriške prašičje kuge;

- da se pri prašičih v repopulirani čredi opravijo serološke preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom. Vzorci za preiskave se odvzamejo ne prej kot 45 dni od prihoda zadnjih prašičev na gospodarstvo;

- da noben prašič ne sme zapustiti gospodarstva, dokler rezultati seroloških preiskav niso na voljo.

4. Na gospodarstva, kjer se je pojav bolezni povezovalo z vektorji, se ponovna naselitev prašičev ne sme izvesti najmanj šest let, razen:

(a) če so bili pod uradnim nadzorom uspešno izvedeni posebni ukrepi za odstranitev in uničenje vektorja v objektih in na krajih, kjer naj bi se nastanili prašiči ali kjer bi lahko prišli v stik z vektorjem, ali

(b) če je bilo možno dokazati, da perzistenca vektorja ne predstavlja več večjega tveganja za prenos afriške prašičje kuge.

Temu primerno veljajo ukrepi, določeni v odstavku 3(a).

Poleg teh ukrepov, po izvedbi popolne ponovne naselitve noben prašič ne sme zapustiti zadevnega gospodarstva, dokler izvidi nadaljnjih seroloških preiskav vzorcev, odvzetih od prašičev na gospodarstvu ne prej kot po 60 dneh po izvedbi popolne ponovne naselitve, niso negativni.

5. Če se pojava bolezni ni povezovalo z vektorji in če je preteklo več kot šest mesecev od zaključka postopkov čiščenja in dezinfekcije na gospodarstvu, lahko pristojni organ ob upoštevanju epizootiološke situacije dovoli odstopanje od določb odstavka 3.

6. Ponovno naselitev drugih vrst domačih živali na gospodarstva, opisana v členu 5, dovoli pristojni organ ob upoštevanju nevarnosti širjenja okužbe ali perzistence vektorja pri takšni ponovni naselitvi.

Člen 14

Ukrepi v primeru suma ali potrditve afriške prašičje kuge v klavnici ali na prevoznem sredstvu

1. Če se pojavi sum na afriško prašičjo kugo v klavnici ali na prevoznem sredstvu, morajo države članice zagotoviti, da pristojni organ takoj odredi uradne preiskovalne ukrepe za potrditev ali izključitev suma bolezni v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku.

2. Če se v klavnici ali na prevoznem sredstvu ugotovi primer afriške prašičje kuge, mora pristojni organ zagotoviti, da:

(a) se vse za bolezen dovzetne živali v klavnici ali na prevoznem sredstvu nemudoma pokončajo;

(b) se trupla, klavnični in živalski odpadki morebiti okuženih in kontaminiranih živali predelajo pod uradnim nadzorom;

(c) se čiščenje, dezinfekcija in po potrebi dezinsekcija zgradb in opreme, vključno z vozili, izvede pod nadzorom uradnega veterinarja v skladu s členom 12;

(d) se izvede epizootiološka poizvedba, smiselno po členu 8;

(e) opravijo se laboratorijske preiskave izolata afriške prašičje kuge, v skladu z diagnostičnim priročnikom, z namenom določitve genotipa;

(f) se na gospodarstvu, od koder prihajajo prašiči ali trupla prašičev, in na kontaktnih gospodarstvih, izvedejo ukrepi, navedeni v členu 7; če z epizootiološko poizvedbo ni bilo dokazano drugače, je treba na gospodarstvu, od koder prihajajo okuženi prašiči ali njihova trupla, uvesti ukrepe, določene v členu 5(1);

(g) najmanj 24 ur po zaključku postopkov čiščenja, dezinfekcije in po potrebi dezinsekcije, se ne sme, v skladu s členom 12, ponovno namestiti nobenih živali za zakol ali prevoz.

Člen 15

Ukrepi v primeru suma ali potrditve afriške prašičje kuge pri divjih prašičih

1. Pristojni organ države članice takoj, ko je obveščen o sumu na bolezen pri divjih prašičih, izvede vse ustrezne ukrepe za potrditev ali izključitev suma bolezni, tako da o tem obvesti lastnike prašičev in lovce ter izvede preiskave, vključno z laboratorijskimi preiskavami, pri vseh ustreljenih ali poginulih divjih prašičih.

2. Takoj po potrditvi primarnega pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pristojni organ države članice za omejitev nadaljnjega širjenja bolezni nemudoma:

(a) Ustanovi strokovno skupino, v kateri so veterinarji, lovci, biologi, specializirani za področje prosto živečih živali in epizootiologi. Ta strokovna skupina pomaga pristojnemu organu:

- pri preučevanju epizootiološke situacije in določitvi okuženega območja v skladu s členom 16(3)(b);

- pri uvedbi ustreznih ukrepov na okuženem območju, poleg ukrepov, omenjenih v točkah (b) in (c); ti ukrepi lahko vključujejo začasno prepoved lova in prepoved krmljenja divjih prašičev;

- pri izdelavi načrta izkoreninjenja bolezni, ki ga je treba predložiti Komisiji v skladu s členom 16;

- pri preverjanju učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje afriške prašičje kuge na okuženem območju.

(b) Uvede uradni nadzor na gospodarstvih, kjer redijo prašiče na okuženem območju, in posebej odredi:

- Na vseh gospodarstvih je treba izvesti uradni popis vseh kategorij prašičev, ki ga mora imetnik sproti ažurirati. Podatke iz popisa se na zahtevo posredujejo in se lahko preverijo ob vsakem inšpekcijskem nadzoru. Na gospodarstvih s prosto rejo, se ob prvem popisu število živali lahko oceni.

- Vsi prašiči na gospodarstvu se zadržijo v bivališčih ali drugih prostorih, kjer so izolirani od divjih prašičev. Divjim prašičem mora biti preprečen dostop do kakršnegakoli materiala, ki lahko naknadno pride v stik s prašiči na gospodarstvu.

- Noben prašič ne sme vstopiti na gospodarstvo ali gospodarstva zapustiti, razen če to dovoli pristojni organ ob upoštevanju epizootiološke situacije.

- Na vhodih in izhodih iz objektov na gospodarstvu in gospodarstva samega, je treba izvajati ustrezne ukrepe za dezinfekcijo in po potrebi dezinsekcijo.

- Vse osebe, ki prihajajo v stik z divjimi prašiči, morajo zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja virusa afriške prašičje kuge, upoštevati ustrezne higienske ukrepe.

- Vse prašiče na gospodarstvu, ki so poginili ali so oboleli in kažejo znake afriške prašičje kuge, se testira na afriško prašičjo kugo.

- Na gospodarstvo se ne sme prinesti nobenega dela divjega prašiča, ki je bil ustreljen ali je poginil, in material ali oprema, ki bi lahko bila kontaminirana z virusom afriške prašičje kuge.

- Prašiči, njihovo seme, zarodki ali jajčeca ne smejo zapustiti okuženega območja, z namenom trgovanja v Skupnosti.

(c) Zagotovi, da uradni veterinar pregleda vse divje prašiče, ki so bili ustreljeni ali so poginili na okuženem območju, in da se opravi preiskava na afriško prašičjo kugo v skladu z diagnostičnim priročnikom. Trupla vseh živali, pri katerih je bil rezultat pozitiven, je treba predelati pod uradnim nadzorom. Če so rezultati preiskav na afriško prašičjo kugo negativni, morajo države članice izvesti ukrepe, določene v členu 11(2) Direktive Sveta 92/45/EGS o problemih javnega zdravja in problemih zdravja živali povezanih z odstrelom divjadi in dajanjem mesa divjadi na trg [11]. Deli, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, se predelajo pod uradnim nadzorom.

(d) Zagotovi, da se z laboratorijsko preiskavo, navedeno v diagnostičnemu priročniku, ugotovi genotip izolata virusa afriške prašičje kuge.

3. Če se primer afriške prašičje kuge pojavi pri divjih prašičih na območju države članice, ki je blizu ozemlja druge države članice, zadevni državi članici sodelujeta pri določanju ukrepov za nadzor nad boleznijo.

Člen 16

Načrti za izkoreninjenje afriške prašičje kuge iz populacije divjih prašičev

1. Ne glede na ukrepe, določene v členu 15, morajo države članice v 90 dneh po potrditvi primarnega pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih predložiti pisen načrt ukrepov za izkoreninjenje bolezni na okuženem območju, in ukrepov, ki jih je treba izvesti na gospodarstvih na tem območju.

Komisija mora preuči ali načrt omogoča, da se bo dosegel zastavljeni cilj. Načrt, po potrebi spremenjen, se odobri v skladu s postopkom, navedenim v členu 24(2).

Načrt se lahko naknadno spremeni ali dopolni tako, da ustreza razvoju situacije.

Če se te spremembe nanašajo na ponovno opredelitev okuženega območja, morajo države članice zagotoviti, da se o teh spremembah nemudoma obvesti Komisija in druge države članice.

Če se spremembe nanašajo na druge določbe načrta, predložijo države članice spremenjeni načrt Komisiji v pregled in eventualno odobritev v skladu s postopkom, navedenim v členu 24(2).

2. Po odobritvi ukrepov določenih v načrtu iz odstavka 1, ti ukrepi, na datum, določen ob njihovi odobritvi, nadomestijo prvotne ukrepe iz člena 15.

3. Načrt, naveden v odstavku 1, vsebuje podatke o:

(a) rezultatih epizootioloških poizvedb in kontrol, izvedenih v skladu s členom 15, ter geografsko razširjenost bolezni;

(b) določitvi okuženega območja na teritoriju zadevne države članice; pri določanju okuženega območja mora pristojni organ upoštevati:

- rezultate opravljenih epizootioloških poizvedb in geografsko razširjenost bolezni;

- populacijo divjih prašičev na območju,

- obstoj naravnih ali umetnih ovir za premike divjih prašičev;

(c) organizaciji tesnega sodelovanja med biologi, lovci, lovskimi organizacijami, službami za varstvo prosto živečih živali in veterinarskimi organi (zdravje živali in javno zdravje);

(d) kampanji obveščanja, s katero se lovce ozavešča o ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta za izkoreninjenje bolezni;

(e) posebnih prizadevanjih za določitev razširjenosti okužbe v populaciji divjih prašičev s preiskavami ustreljenih ali poginjenih divjih prašičev ter z laboratorijskih preiskavami, vključno s starostno stratificiranimi epizootiološkimi poizvedbami;

(f) zahtevah, ki jih morajo upoštevati lovci, zato, da se prepreči širjenje bolezni;

(g) načinih odstranjevanja poginjenih ali ustreljenih divjih prašičev, ki temelji:

- na predelavi trupel pod uradnim nadzorom ali

- na pregledu uradnega veterinarja in laboratorijskih preiskavah, kot je to določeno v diagnostičnem priročniku. Trupla vseh živali, pri katerih so rezultati pozitivni, je treba predelati pod uradnim nadzorom. Če so rezultati preiskav na afriško prašičjo kugo negativni, morajo države članice uporabiti ukrepe, določene v členu 11(2) Direktive 92/45/EGS. Deli trupel, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, se predelajo pod uradnim nadzorom;

(h) epizootiološki poizvedbi, ki se izvede za vsakega ustreljenega ali poginjenega divjega prašiča. Pri poizvedbi je treba izpolniti vprašalnik, v katerem so podatki o:

- geografskem območju, v katerem je bila žival ustreljena ali najdena mrtva;

- datumu, ko je bila žival ustreljena ali najdena mrtva;

- osebi, ki je žival ustrelila ali jo je našla mrtvo;

- starosti in spolu prašiča;

- simptomih pred odstrelom, če žival je bila ustreljena;

- stanju trupla, če je bila žival najdena mrtva;

- rezultatih laboratorijskih preiskav;

(i) programih nadzora in preventivnih ukrepih na gospodarstvih znotraj okuženega območja in, če je to potrebno, v njegovi okolici, vključno s prevozom in premiki živali znotraj tega območja, iz njega in vanj; ti ukrepi morajo vključevati vsaj prepoved premikov prašičev, prepoved prometa z njihovim semenom, zarodki ali jajčeci iz okuženega območja, za trgovanje v Skupnosti, lahko pa vključujejo tudi začasno prepoved prašičereje in ustanavljanja novih gospodarstev;

(j) drugih kriterijih, ki morajo biti izpolnjeni za odpravo ukrepov:

(k) organu, ki je pooblaščen za nadzor in koordinacijo služb, odgovornih za izvajanje načrta;

(l) informacijskem sistemu, s pomočjo katerega strokovna skupina, imenovana v skladu s členom 15(2)(a), redno preverja izvajanje načrta za izkoreninjenje bolezni;

(m) ukrepih za monitoring bolezni, ki jih je treba uvesti ne prej kot po 12 mesecih od postavitve diagnoze zadnjega primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju; ti ukrepi nadzora se izvajajo najmanj naslednjih 12 mesecev in obsegajo najmanj ukrepe, ki se že izvajajo v skladu s točkami (e), (g) in (h).

4. Vsakih šest mesecev se Komisiji in ostalim državam članicam v Odboru, navedenem v členu 23, predloži poročilo o epizootiološki situaciji v določenem območju in o rezultatih izvajanja načrta za izkoreninjenje bolezni.

Podrobnejša pravila v zvezi s podatki, ki jih morajo zagotoviti države članice v zvezi s to zadevo, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, opisanim v členu 23(2).

Člen 17

Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa afriške prašičje kuge z vektorji

1. Če ni možno izključiti, da so na gospodarstvu, na katerem je bila potrjena afriška prašičja kuga, prisotni vektorji, ali se sumi, da so vektorji prisotni, mora pristojni organ zagotoviti:

(a) da se v skladu s Prilogo III okuženo zgradbo in njeno okolico kontrolira na prisotnost vektorjev s fizičnim pregledom in po potrebi nastavljanjem pasti;

(b) da se v primeru, če se potrdi prisotnost vektorjev:

- da se izvedejo ustrezne laboratorijske preiskave za potrditev ali izključitev virusa afriške prašičje kuge pri vektorjih,

- da se uvedejo ustrezni nadaljnji ukrepi za monitoring, preverjanje in nadzor na gospodarstvu in v okolici gospodarstva;

(c) da se v primeru, če se je prisotnost vektorjev potrdi, nadzor pa je neizvedljiv, na gospodarstvu najmanj šest leti ne redi prašičev, in če je to potrebno, tudi ne drugih domačih živali.

2. Zadevna država članica mora o izvajanju ukrepov, določenih v odstavku 1, obveščati Komisijo in druge države članice v Stalnem veterinarskem odboru.

3. Nadaljnji ukrepi za monitoring in nadzor vektorjev in preprečevanje afriške prašičje kuge se lahko sprejmejo po postopku, navedenem v členu 24(2).

Člen 18

Diagnostični postopki in varnostne zahteve pri delu z biološkimi dejavniki

1. Države članice morajo zagotoviti:

(a) da se diagnostični postopki, vzorčenje in laboratorijske preiskave za ugotavljanje afriške prašičje kuge, izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom;

(b) da je za usklajevanje standardov in diagnostičnih metod v vsaki posamezni državi članici odgovoren nacionalni laboratorij v skladu s Prilogo IV.

2. Nacionalni laboratoriji, navedeni v Prilogi IV, se morajo povezovati z referenčnim laboratorijem Skupnosti, kakor to določa Priloga V. Za ta laboratorij veljajo pooblastila in naloge, določene v Prilogi V, ne glede na določbe Odločbe Sveta 90/424/EGS o izdatkih na področju veterine [12] z dne 26. junija 1990 in zlasti člena 28 te odločbe.

3. Za zagotovitev enotnih postopkov za diagnostiko afriške prašičje kuge in ustrezne diferencialne diagnostike klasične prašičje kuge je treba v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te direktive in v skladu s postopkom, navedenim v členu 23(2), sprejeti diagnostični priročnik za afriško prašičjo kugo, v katerem se določiti vsaj:

(a) minimalne standarde kakovosti, ki jih morajo upoštevati diagnostični laboratoriji za afriško prašičjo kugo, in kakovosti, ki jih je potrebno upoštevati pri prevozu vzorcev;

(b) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju kliničnih pregledov ali raztelesb, zato, da se potrditi ali izključi pojav afriške prašičje kuge;

(c) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri odvzemu vzorcev pri živih prašičih ali pri truplih prašičev, zato, da se potrdi ali izključi afriška prašičja kuga z laboratorijskimi preiskavami, vključno s postopki vzorčenja za serološke in virološke preiskave v okviru ukrepov, predvidenih v tej direktivi;

(d) laboratorijske teste, ki naj bi se uporabljali za diagnostiko afriške prašičje kuge, vključno z merili za vrednotenje rezultatov laboratorijskih preiskav;

(e) laboratorijske tehnike za genotipizacijo izolata virusa afriške prašičje kuge.

4. Da bi zagotovili ustrezne varnostne pogoje pri delu z biološkimi dejavniki, s čemer se varuje zdravje živali, se z virusom afriške prašičje kuge, njegovim genomom in antigeni ter cepivi za raziskovalne in diagnostične namene ali za izdelavo cepiv lahko ukvarjajo oz. se ti lahko uporabljajo samo na mestih, ustanovah ali laboratorijih, ki jih odobri pristojni organ.

Listo odobrenih mest, ustanov ali laboratorijev je treba Komisiji predložiti najkasneje do 1. januarja 2004 in jo od tedaj dalje redno ažurirati.

5. Prilogi IV in V in diagnostični priročnik se lahko dopolnjujejo in spreminjajo v skladu s postopkom, določenim v členu 23(2).

Člen 19

Uporaba, proizvodnja in prodaja cepiv proti afriški prašičji kugi

Države članice morajo zagotoviti,

(a) da se prepove uporaba cepiv proti afriški prašičji kugi;

(b) da se rokovanje, proizvodnja, skladiščenje, dobava, distribucija ali prodaja teh cepiv na ozemlju Skupnosti, izvaja pod uradno kontrolo.

Ob upoštevanju dosežkov znanstvenih in tehničnih raziskav na področju proizvodnje takšnega cepiva, Komisija predloži Svetu poročilo in po potrebi tudi ustrezne predloge za ažuriranje te direktive.

Člen 20

Nadzor v Skupnosti

Za zagotovitev enotne uporabe te direktive lahko strokovnjaki Komisije v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic izvedejo preglede na kraju samem. Država članica, na ozemlju katere se pregledi izvedejo, mora strokovnjakom nuditi vso potrebno pomoč pri izvajanju njihovih nalog. Komisija mora o rezultatih opravljenih pregledov obvestiti pristojni organ.

Pravila uporabe tega člena in zlasti pravila, ki določajo postopek sodelovanja z državnimi organi, se sprejmejo po postopku, navedenem v členu 23(2).

Člen 21

Načrti ukrepov v primeru pojava bolezni

1. Vsaka država članica izdela načrt ukrepov v primeru pojava bolezni, ki ob upoštevanju lokalnih faktorjev, kot je zlasti gostota prašičev na območju, ki lahko vplivajo na širjenje afriške prašičje kuge, določi nacionalne ukrepe, ki jih je treba izvesti pri izbruhu afriške prašičje kuge.

Ta načrt omogoča dostop do naprav, opreme, osebja in vseh drugih primernih materialov, potrebnih za hitro in učinkovito izkoreninjenje izbruha bolezni.

2. Merila in zahteve, ki so podlaga za izdelavo načrta ukrepov v primeru pojava bolezni, so določeni v Prilogi VI.

Ta merila in zahteve se lahko, ob upoštevanju specifične narave bolezni afriške prašičje kuge in napredka pri razvoju ukrepov za nadzor bolezni, spremenijo ali dopolnijo v skladu s postopkom, navedenim v členu 23(2).

3. Komisija pregleda načrte z namenom, da ugotovi ali omogočajo uresničitev zastavljenih ciljev, in predlaga zadevni državi članici vse potrebne spremembe, zlasti zato, da se zagotovi, da so ti načrti skladni z načrti drugih držav članic.

Načrti, ki se, če je to potrebno spremenijo, se odobrijo v skladu s postopkom, navedenim v členu 23(2).

Načrti se lahko, ob upoštevanju razvoja situacije, naknadno spremenijo in dopolnijo v skladu s postopkom, navedenim v členu 23(2),. V vsakem primeru pa morajo države članice ta načrt ažurirati vsakih pet let in ga predložiti Komisiji v odobritev v skladu s postopkom, navedenim v členu 23(2).

Člen 22

Središča za nadzor bolezni in strokovne skupine

1. Države članice zagotovijo, da se v primeru izbruhov afriške prašičje kuge lahko nemudoma ustanovi popolnoma funkcionalno državno središče za nadzor bolezni.

2. Državno središče za nadzor bolezni ureja in spremlja delo lokalnih središč za nadzor bolezni, navedenih v odstavku 3. Pristojno je, med drugim za:

(a) določanje ukrepov, potrebnih za nadzor bolezni;

(b) zagotavljanje hitrega in učinkovitega izvajanja zgoraj navedenih ukrepov v lokalnih središčih za nadzor bolezni;

(c) razporejanje osebja in drugih sredstev v lokalna središča za nadzor bolezni;

(d) posredovanje podatkov Komisiji, drugim državam članicam, nacionalnim veterinarskim organizacijam, državnim organom in kmetijskim in trgovskim združenjem;

(e) povezovanje z diagnostičnimi laboratoriji;

(f) povezovanje s tiskom in drugimi sredstvi obveščanja;

(g) povezovanje s policijskimi organi, za zagotovitev izvajanja posebnih pravnih ukrepov.

3. Države članice zagotovijo, da se v primeru izbruhov afriške prašičje kuge lahko nemudoma ustanovijo popolnoma funkcionalna lokalna središča za nadzor bolezni.

4. Nekatere naloge državnega središča za nadzor bolezni se lahko prenesejo na lokalno središče za nadzor bolezni, ki deluje na administrativni ravni, predvideni v členu 2(2)(p) Direktive 64/432/EGS [13], ali na drugi ravni, če to ni v nasprotju s cilji državnega središča za nadzor bolezni.

5. Države članice ustanovijo strokovno skupino, ki je stalno pripravljena, da pristojnemu organu zagotovi potrebno strokovno znanje in izkušnje pri zagotavljanju pripravljenosti na izbruh bolezni.

V primeru izbruha bolezni strokovna skupina pomaga pristojnemu organu vsaj pri:

(a) epizootiološki poizvedbi,

(b) vzorčenju, laboratorijskih preiskavah in interpretaciji rezultatov laboratorijskih preiskav,

(c) določanju ukrepov za nadzor bolezni.

6. Države članice morajo zagotoviti, da so državnim in lokalnim središčem za nadzor bolezni ter strokovni skupini na razpolago osebje, naprave in opremo, vključno s potrebnimi komunikacijskimi sistemi, in da obstaja jasna in učinkovita hierarhija dajanja navodil in vodenja, da se zagotovi hitra izvedba ukrepov za nadzor bolezni, določenih v tej direktivi.

Podrobnosti v zvezi z osebjem, napravami, opremo, hierarhijo dajanja navodil in vodenja državnih in lokalnih središč za nadzor bolezni in o strokovni skupini, so določene v načrtih ukrepov v primeru pojava bolezni, omenjenih v členu 21.

7. Dodatna merila in zahteve v zvezi z nalogami in dolžnostmi državnih središč za nadzor bolezni in strokovnih skupin se določijo v skladu s postopkom določenim v členu 23(2).

Člen 23

Normalni regulativni postopek

1. Komisiji pomaga pri delu Odbor.

2. Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 24

Pospešeni regulativni postopek

1. Komisiji pomaga pri delu Odbor.

2. Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je 15 dni.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 25

Sprememba Priloge I k Direktivi 92/119/EGS

V Prilogi I k Direktivi 92/119/ES se besede "Tješinska bolezen" zamenja z besedami "afriška prašičja kuga".

Člen 26

Izvedbene določbe

1. Priloge I do VI k tej direktivi se spremenijo v skladu s postopkom, določenim v členu 23(2).

2. Podrobna pravila, potrebna za izvajanje te direktive, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23(2), ali v skladu s postopkom, določenim v členu 24(2), če tako zahteva epizootiološka situacija.

Člen 27

Prehodne določbe

Do uporabe te direktive se v skladu s postopkom, določenim v členu 23(2), sprejmejo prehodne določbe o nadzoru afriške prašičje kuge.

Člen 28

Prenos v nacionalno zakonodajo

Države članice morajo izdati zakone, predpise in administrativne določbe, potrebne za izvajanje te direktive, do 30. junija 2003. O tem morajo nemudoma obvestiti Komisijo.

Te določbe uporabijo s 1. julijem 2003.

Ko države članice sprejmejo te ukrepe, morajo le-ti vključevati sklic na to direktivo ali pa mora biti sklic naveden pri njihovi objavi. Način navedbe sklica določijo države članice.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 30

Nasloviti

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 27. junija 2002

Za Komisijo

Predsednik

M. Arias Caňete

[1] UL L 62, 15.3.1993, str. 69. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[2] UL L 316, 1.12.2001, str. 5.

[3] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[4] UL L 378, 31.12.1982, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2000/556/ES (UL L 235, 19.9.2000, str. 27).

[5] Direktiva Sveta o veterinarskih in zootehničnih pregledih, veljavnih v notranji trgovini Skupnosti z živimi živalmi in proizvodi z vidika dopolnitve notranjega trga z dne 26. junija 1990 (UL L 224, 18.8.1990, str. 29). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/118/EGS UL L 62, 15.3.1993, str. 49)

[6] Direktiva Sveta o veterinarskih predpisih za odstranjevanje, predelavo in trženje živalskih odpadkov in za zaščito krme živalskega ali ribjega izvora pred povzročitelji bolezni z dne 27. novembra 1990 in o spremembi Direktive 90/425/EGS (UL L 363, 27.12.1990, str. 51). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[7] Direktiva Sveta o zaščiti živali ob času zakola ali usmrtitve z dne 22. decembra 1993 (UL L 340, 31,12,1993, str. 21)

[8] UL L 355, 5.12.1992, str. 32. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[9] UL L 302, 31.12.1972, str. 24 (S.E. SER. I (1972) str. 3). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[10] UL L 47, 21.2.1980, str. 4. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[11] UL L 268, 14.9.1992, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/79/ES (UL L 24, 30.10.1998, str. 31).

[12] UL L 224 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z odločbo 2001/572/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 16).

[13] Direktiva Sveta o problemih zdravja živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči v Skupnosti z dne 26. junija 1964 (UL 121, 29.7.1964, str. 1977) (S.E. SER. I (1963-1964) str. 164). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 535/2002 (UL L 80, 23.3.2002, str. 22).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Prijavljanje bolezni in epidemiološki podatki, ki jih mora zagotoviti država članica, v kateri je bila potrjena afriška prašičja kuga

1. V roku 24 ura od potrditve primarnega izbruha, primarnega pojava pri divjih prašičih ali primera v klavnici ali na transportnem sredstvu, mora zadevna država članica preko sistema prijavljanja živalskih boleznih, vzpostavljenega v skladu s členom 5 Direktive 82/894/EGS, sporočiti:

(a) datum prijave;

(b) čas prijave;

(c) ime države članice:

(d) ime bolezni;

(e) število izbruhov ali primerov;

(f) datum postavitve suma na afriško prašičjo kugo;

(g) datum potrditve;

(h) metode, ki so bile uporabljene za potrditev;

(i) ali je bila bolezen potrjena pri divjih prašičih ali pri prašičih na gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu;

(j) geografski položaj kraja, kjer je bil potrjen izbruh ali primer afriške prašičje kuge;

(k) ukrepi, odrejeni za nadzor bolezni.

2. V primeru primarnih izbruhov ali primerov v klavnicah ali na prevoznih sredstvih mora zadevna država članica poleg podatkov, navedenih v točki 1, posredovati tudi naslednje podatke:

(a) število dovzetnih prašičev v izbruhu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu;

(b) število poginulih prašičev vsake kategorije na gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu;

(c) za vsako kategorijo, število obolelih prašičev in število prašičev, pri katerih je bila potrjena afriška prašičja kuga;

(d) število prašičev, ki so bili pokončanih v področju izbruha ali v klavnici ali na prevoznem sredstvu;

(e) število predelanih trupel;

(f) oddaljenost izbruha do najbližjega gospodarstva s prašiči;

(g) lokacijo gospodarstva ali izvornega gospodarstva okuženih prašičev ali trupel, če je bila afriška prašičja kuga potrjena v klavnici ali na prevoznem sredstvu;

3. Pri sekundarnih izbruhih je treba podatke, navedene v točkah 1 in 2 posredovati v roku, določenem v členu 4 Direktive 82/894/EGS.

4. Zadevna država članica mora zagotoviti, da podatke, ki jih posreduje v skladu s točkami 1, 2 in 3 v zvezi z izbruhom ali primerom afriške prašičje kuge na gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu, čim prej dopolni še s pisnim poročilom, ki ga posreduje Komisiji in drugim državam članicam; to poročilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a) datum pokončanja prašičev na gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu in datum predelave njihovih trupel;

(b) rezultate preiskav vzorcev, odvzetih ob pokončanju prašičev;

(c) v primerih, ko je bilo uporabljeno odstopanje od določb, kakor je to predvideno v členu 6(1), število pokončanih in predelanih prašičev ter število prašičev, ki jih je treba zaklati kasneje, skupaj z navedbo predvidenega datuma za zakol;

(d) vse podatke v zvezi možnim izvorom bolezni ali, izvor bolezni, če je znan;

(e) podatke o sistemu nadzora, ki je bil uveden z namenom, da se zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov, določenih v členih 10 in 11 za nadzor premikov živali;

(f) v primeru primarnega izbruha ali primera afriške prašičje kuge v klavnici ali na prevoznem sredstvu, genotip virusa, ki je povzročil izbruh ali primer;

(g) v primeru, da so bili prašiči pokončani na kontaktnih gospodarstvih ali na gospodarstvih, kjer so bili prašiči sumljivi na okužbo z virusom afriške prašičje kuge, naslednje podatke:

- datum pokončanja in število prašičev vsake kategorije, pokončanih na posameznem gospodarstvu;

- epizootiološko povezavo med izbruhom ali primerom afriške prašičje kuge ter vsakim kontaktnim gospodarstvom, ali druge razloge, ki so privedli do suma afriške prašičje kuge na vsakem sumljivem gospodarstvu;

- rezultati laboratorijskih preiskav vzorcev, odvzetih od prašičev na gospodarstvu, in datum pokončanja prašičev;

če prašiči na kontaktnem gospodarstvu niso bili pokončani, je potrebno predložiti podatke s katerimi se taka odločitev utemelji.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Načela in postopki za čiščenje, dezinfekcijo in dezinsekcijo

1. Splošna načela in postopki:

(a) Postopki čiščenja in dezinfekcije ter po potrebi uničevanje glodalcev in insektov se izvedejo z uporabo uradno odobrenih proizvodov, morajo biti pod uradnim nadzorom in v skladu z navodili uradnega veterinarja.

(b) Razkužila, ki se uporabijo in njihovo koncentracijo mora uradno odobriti pristojni organ, zato, da se zagotovi uničenje virusa afriške prašičje kuge.

(c) Učinkovitost razkužil je treba vedno pred uporabo preveriti, ker se učinkovitost nekaterih razkužil zmanjša z daljšim časom skladiščenja.

(d) Pri izbiri razkužil ali insekticidov ter postopkov za dezinfekcijo in dezinsekcijo je treba upoštevati vrsto objektov, vozil ali predmetov, ki jih je treba obdelati.

(e) Pogoji, pri katerih se uporabijo sredstva za razmaščevanje, razkužila in insekticidi, morajo biti taki, da učinkovitost teh sredstev ni oslabljena. Zlasti je treba upoštevati tehnične parametre, ki jih je navedel proizvajalec, kot so pritisk, minimalna temperatura in zahtevan čas delovanja.

(f) Ne glede na uporabljeno razkužilo, veljajo naslednja splošna pravila:

- steljo in iztrebke je treba temeljito prepojiti z razkužilom;

- pranje in čiščenje s temeljitim krtačenjem in ribanjem tal, ramp za natovarjanje živali in sten; po možnosti se to opravi po odstranitvi ali demontiranju opreme ali napeljav, tako, da se prepreči negativen vpliv na učinkovito čiščenje in dezinfekcijo;

- nato, po minimalnem času delovanja razkužila, ki ga priporoča proizvajalec, se razkužilo ponovno nanese;

- vodo, ki se uporabi za čiščenje, je treba odstraniti tako, da se prepreči vsakršna nevarnost širjenja virusa, in v skladu z navodili uradnega veterinarja;

(g) Če se pri pranju uporabi tekoče čistilno sredstvo pod pritiskom, je treba paziti, da se že očiščeni deli ponovno ne kontaminirajo.

(h) Opremo, napeljavo, predmete ali oddelke, ki bi lahko bili kontaminirani, je treba očistiti, razkužiti ali uničiti.

(i) Po postopku dezinfekcije se je treba izogniti ponovni kontaminaciji.

(j) Čiščenje, dezinfekcijo in dezinsekcijo, ki so predpisani v tej direktivi, je treba zabeležiti v registru gospodarstva oziroma dokumentaciji vozila; v primerih, ko se za te postopke zahteva uradna potrditev, jih potrdi uradni veterinar, ki nadzoruje njihovo izvedbo.

2. Posebne določbe o čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih:

(a) preliminarno čiščenje in dezinfekcija:

- med pokončanjem živali je treba izvesti vse potrebne ukrepe, da se prepreči ali čim bolj zmanjša možnost širjenje virusa afriške prašičje kuge; ti ukrepi med drugim vključujejo začasno namestitev opreme za dezinfekcijo, dobavo zaščitnih oblačil, prh, dekontaminacijo uporabljene opreme, instrumentov in naprav ter prekinitev napajanja ventilacije z elektriko;

- po truplih pokončanih živali je treba razpršiti razkužilo;

- če je treba trupla zaradi predelave odstraniti z gospodarstva, se za prevoz uporabijo zaprti in neprepustni zabojniki;

- čimprej po odstranitvi trupel prašičev je treba po tistih delih gospodarstva, kjer so bili prašiči nastanjeni, in vseh delih drugih zgradb, dvorišč itd., ki so bili kontaminirani med pokončanjem ali raztelesbo, popršiti razkužilo v skladu s členom 12;

- vsa tkiva ali kri, ki izteče med zakolom ali raztelesbo ali umazanijo na zgradbah, dvoriščih, na napravah itd., je treba temeljito zbrati in predelati skupaj s trupli prašičev;

- razkužila morajo ostati na površini najmanj 24 ur;

(b) Končno čiščenje in dezinfekcija:

- gnoj in uporabljeno steljo je treba odstraniti in obdelati v skladu s točko 3(a);

- vso maščobo in umazanijo je treba s površin odstraniti s sredstvom za razmaščevanje in površine sprati z vodo;

- po spiranju s hladno vodo se površine popršijo z razkužilom;

- po sedmih dneh je treba prostore ponovno obdelati s sredstvom za razmaščevanje, sprati z vodo, popršiti z razkužilom in ponovno sprati z vodo.

3. Dezinfekcija kontaminirane stelje, gnoja in gnojevke:

(a) gnoj in uporabljeno steljo je treba zložiti na kup, popršiti z razkužilom in kompostirati najmanj 42 dni ali uničiti s sežiganjem ali zakopavanjem;

(b) gnojevko je treba skladiščiti najmanj 60 dni po zadnjem dodajanju okuženega materiala, razen če pristojni organi odobrijo krajšo dobo skladiščenja gnojevke, ki je bila obdelana v skladu z navodili uradnega veterinarja tako učinkovito, da je zagotovljeno, da je bil virus uničen.

4. Z odstopanjem od točk 1 in 2 lahko pristojni organ v primeru gospodarstev s prosto rejo določi posebne postopke za čiščenje in dezinfekcijo ob upoštevanju vrste gospodarstva in podnebnih razmer.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Smernice za iskanje vektorjev

1. Iskanje vektorjev treba izvesti v bivališčih, počivališčih in v njihovi okolici.

Vektorje se običajno najde v starih zgradbah, na zasenčenih mestih, kjer so za njih ugodni pogoji glede temperature in vlažnosti.

Najboljši rezultati pri iskanju vektorjev se dosežejo pozno spomladi, poleti in zgodaj jeseni, v času ko so vektorji najbolj aktivni.

2. Uporabita se dva načina:

(a) iskanje vektorjev v zemlji, pesku ali prahu pobranem iz prostorov med kamni (če so hlevi zidani iz kamna) ali iz špranj ali rež pod ploščicami na stenah ali na tleh hlevov; zemljo in pesek je treba po potrebi presejati; pri iskanju ličink je koristno uporabiti povečevalno steklo;

(b) iskanje vektorjev s pomočjo CO2-pasti: pasti morajo biti nastavljene v hlevih prašičev po več ur, najbolje ponoči in vsekakor na mestih, zavarovanih pred dnevno svetlobo. Pasti morajo biti narejene tako, da vektorje pritegnejo dovolj blizu izvora CO2, tako da se ne morejo več vrniti v svoj življenjski prostor.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Seznam nacionalnih laboratorijev za afriško prašičjo kugo in njihove naloge

1. Nacionalni laboratoriji za afriško prašičjo kugo so naslednji:

Belgija

Centre d’etude et de recherche vétérinaires et agrochimiques, 1180 Bruxelles

Danska

Danmarks Veterinære Institut – Afdeling for Virologi, Lindholm, 4771 Kalvehave

Nemčija

Bundesforschungsanstalt für Viruskrankheiten der Tiere, Tübingen, 17498 Riems

Grčija

Veterinary Institute of Infectious and Parasitic Diseases, 15310 Ag. Paraskevi

Španija

Centro de Investigación en Sanidad Animal, 28130 Valdeolmos (Madrid)

Francija

AFSSA-Ploufragan, Zoopole des Côtes d’Armor, 22440 Ploufragan

Irska

Veterinary Research Laboratory, Abbotstown, Castleknock, Dublin 15

Italija

Istituto Zooprofilattico Sperimentale dell‘Umbria e delle Marche, 06100 Perugia

Luksemburg

Laboratoire de médicine vétérinare de l’État, 1020 Luxembourg

Nizozemska

Central Institute for animal disease control (CIDC-Lelystad), P.O. Box 2004, 8203 AA Lelystad

Avstrija

Bundesanstalt für veterinärmedizinische Untersuchungen in Mödling

Portugalska

Laboratório Nacional de Investigação Veterinária, 1500 Lisboa

Finska

Eläinlääkintä-ja elintarviketutkimuslaitos, 00231 Helsinki

Forskningsanstalten för veterinärmedicin och livsmedel, 00231 Helsingfors

Švedska

Statens Veterinärmedicinska Anstalt, 75189 Uppsala

Združeno kraljestvo

Institute for Animal Health, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF

2. Nacionalni laboratoriji za afriško prašičjo kugo, v vsaki državi članici, so odgovorni za izvajanje laboratorijskih preiskav za ugotavljanje afriške prašičje kuge in določanje genotipa izolatov virusa v skladu z diagnostičnim priročnikom. V ta namen lahko sklenejo posebne sporazume z Referenčnim laboratorijem Skupnosti ali z drugimi nacionalnimi laboratoriji.

3. Nacionalni laboratorij za afriško prašičjo kugo je odgovoren za usklajevanje standardov in diagnostičnih metod vseh laboratorijev za afriško prašičjo kugo v državi članici. Za ta namen:

(a) lahko posameznim laboratorijem dobavlja diagnostične reagente;

(b) nadzoruje kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo v državi članici;

(c) občasno organizira primerjalne teste;

(d) hrani izolate virusa afriške prašičje kuge iz vseh primerov in izbruhov, ki so bili potrjeni v državi članici.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Referenčni laboratorij Skupnosti za afriško prašičjo kugo

1. Referenčni laboratorij Skupnosti za afriško prašičjo kugo je: Centro de Investigación en Sanidad Anomal, 28130 Valdemos, Madrid, Španija.

2. Naloge in dolžnosti Referenčnega laboratorija Skupnosti za afriško prašičjo kugo so:

(a) po posvetovanju s Komisijo usklajuje diagnostične metode za afriško prašičjo kugo, ki se uporabljajo v državah članicah, zlasti z/s:

- skladiščenjem in dobavljanjem celičnih kultur za uporabo v diagnostiki;

- tipizacijo, hranjenjem in dobavljanjem sevov virusa afriške prašičje kuge za serološke preiskave in izdelavo antiserumov;

- preskrba nacionalnih laboratorijev s standardnimi serumi in konjugati ter drugimi referenčnimi reagenti za standardizacijo uporabljenih preiskav in reagentov v državah članicah;

- vzpostavitev in vzdrževanje zbirke virusov afriške prašičje kuge;

- organizacija občasnih primerjalnih testov diagnostičnih postopkov na ravni Skupnosti;

- zbiranje in primerjanje podatkov in informacij o uporabljenih diagnostičnih metodah in rezultatih opravljenih preiskav;

- tipizacija izolatov virusa z najsodobnejšimi razpoložljivimi metodami, za boljše razumevanje epizootiologije afriške prašičje kuge;

- spremljanje razvoja nadzora, epizootiologije in preprečevanja afriške prašičje kuge po vsem svetu;

- vzdrževanje strokovnega znanja o virusu afriške prašičje kuge in drugih sorodnih virusih, da se omogoči hitra postavitev diferencialne diagnoze;

(b) organizira vse potrebno za usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnjakov za laboratorijsko diagnostiko s namenom usklajevanja diagnostičnih postopkov;

(c) ima usposobljeno osebje za nujne primere, ki se pojavijo v Skupnosti;

(d) izvaja in po možnosti usklajuje raziskovalne dejavnosti, z namenom izboljšati nadzor nad afriško prašičjo kugo;

(e) pripravlja tehnične protokole o postopkih preverjanja učinkovitosti razkužil, ki učinkujejo proti virusu afriške prašičje kuge;

3. Referenčni laboratoriji Skupnosti za klasično in afriško prašičjo kugo organizirajo svoje dejavnosti tako, da se zagotovi ustrezno koordinacijo primerjalnih testov, ki se izvajajo na ravni Skupnosti za diagnostiko teh dveh bolezni.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Merila in zahteve za načrte ukrepov v primeru pojava afriške prašičje kuge

Države članice morajo zagotoviti, da načrti ukrepov v primeru pojava bolezni izpolnjujejo najmanj naslednja merila in zahteve:

(a) Sprejmejo se določbe, ki zagotavljajo pravna pooblastila za izvajanje načrtov ukrepov in da je možno izvesti hitro in učinkovito izkoreninjenje bolezni.

(b) Sprejmejo se ukrepi, ki zagotavljajo dostop do sredstev za nujne primere, proračunskih sredstev in finančnih sredstev za boj proti epizootiji afriške prašičje kuge.

(c) Vzpostavi se hierarhični sistem dajanja navodil, ki zagotavlja, da je v primeru izbruha epizootije postopek odločanja o epizootiji hiter in učinkovit. Če je potrebno, se pristojnost za ta sistem podeli centralni enoti za odločanje, odgovorni za usmerjanje vseh strategij boja proti bolezni. Član te enote mora biti direktor Državne veterinarske službe, ki povezuje centralno enoto odločanja z državnim središčem za nadzor bolezni, kakor je to določeno v členu 22.

(d) Sprejmejo se ukrepi, ki zagotavljajo primerna sredstva za hitro in učinkovito ukrepanje proti bolezni, vključno z laboratorijskim osebjem, opremo in infrastrukturo.

(e) Pripraviti je treba priročnik z navodili. Vsebovati mora popoln, natančen in uporaben opis vseh postopkov, navodil in ukrepov v primeru izbruha afriške prašičje kuge.

(f) Osebje se mora redno udeleževati:

(i) izobraževanj o kliničnih znakih afriške prašičje kuge, epidemioloških pregledih in nadzoru nad boleznijo;

(ii) vaj pripravljenosti na bolezen, ki se organizirajo dvakrat letno;

(iii) usposabljanj v komunikacijskih tehnikah zaradi organiziranja kampanj obveščanja za organe oblasti, kmete in veterinarje v primerih izbruha epizootije.

--------------------------------------------------