31999D0857

Sklep Sveta

z dne 6. decembra 1999

o načelih, prednostnih nalogah, vmesnih ciljih in pogojih iz Partnerstva za pristop z Republiko Bolgarijo

(1999/857/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 622/98 z dne 16. marca 1998 o pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije, in zlasti vzpostavitve Partnerstev za pristop [1], ter zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet v Luxembourgu je ugotovil, da je Partnerstvo za pristop nov instrument in ključni element okrepljene predpristopne strategije.

(2) Uredba (ES) št. 622/98 določa, da Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije odloči o načelih, prednostnih nalogah, vmesnih ciljih in pogojih iz posameznih partnerstev za pristop, kakor so predložena vsaki državi kandidatki, in tudi o nadaljnjih pomembnejših spremembah, ki se zanje uporabljajo.

(3) Pomoč Skupnosti je pogojena z izpolnjevanjem temeljnih elementov, zlasti spoštovanja obveznosti iz evropskih sporazumov ter napredka glede izpolnjevanja kopenhagenskih meril; kadar temeljnega elementa ni, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme ustrezne ukrepe glede katere koli predpristopne pomoči.

(4) Evropski svet v Luxembourgu je odločil, da bodo izvajanje Partnerstva za pristop in napredka pri sprejemanju pravnega reda preverjali organi Evropskega sporazuma.

(5) Redno poročilo Komisije iz leta 1999 predstavlja objektivno analizo priprav Republike Bolgarije na članstvo in opredeljuje številna prednostna področja za nadaljnje delo.

(6) Da bi se pripravila na članstvo, bi morala Republika Bolgarija posodobiti svoj državni program za prevzem pravnega reda; ta program naj bi določil časovni razpored za doseganje prednostnih nalog in vmesnih ciljev iz Partnerstva za pristop –

SKLENIL:

Člen 1

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 622/98 so načela, prednostne naloge, vmesni cilji in pogoji iz Partnerstva za pristop za Republiko Bolgarijo navedeni v Prilogi, ki je sestavni del tega sklepa.

Člen 2

Izvajanje Partnerstva za pristop preverjajo organi Evropskega sporazuma in ustrezni organi Sveta, ki jim Komisija redno poroča.

Člen 3

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Bruslju, 6. decembra 1999

Za Svet

Predsednica

T. Halonen

[1] UL L 85, 20.3.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

BOLGARIJA: PARTNERSTVO ZA PRISTOP 1999

1. CILJI

Namen Partnerstva za pristop je enovita določitev prednostnih področij, kadar so v skladu z rednim poročilom Komisije iz leta 1999 o napredku, ki ga je Bolgarija dosegla pri vključevanju v Evropsko unijo, potrebna nadaljnja prizadevanja, finančnih sredstev, ki so na voljo za pomoč Bolgariji za izvedbo teh prednostnih nalog in pogojev, ki bodo veljali za zagotovitev pomoči. To partnerstvo za pristop predstavlja podlago za številne instrumente politik, ki se bodo uporabljali za pomoč državam kandidatkam pri njihovih pripravah na članstvo. Ti med drugim vključujejo revidiran državni program za prevzem pravnega reda, skupno oceno srednjeročnih prednostnih nalog gospodarske politike, pakt o boju proti organiziranemu kriminalu ter državne razvojne načrte in druge sektorske načrte, potrebne za sodelovanje v strukturnih skladih po včlanitvi ter za izvajanje ISPA in Sapard pred pristopom. Vsak od teh instrumentov se razlikuje po svoji naravi in se pripravlja ter izvaja v skladu s posebnimi postopki. Ti instrumenti niso sestavni del tega partnerstva, vendar pa so prednostne naloge, ki jih vsebujejo, z njim združljive.

2. NAČELA

Glavna prednostna področja, opredeljena za vsako državo kandidatko, se nanašajo na njeno sposobnost izpolniti kopenhagenska merila, ki določajo, da se za članstvo zahteva:

- da država kandidatka doseže stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravne države, človekovih pravic ter spoštovanja in varstva pravic manjšin,

- obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami znotraj Unije,

- sposobnost prevzemanja obveznosti članstva, vključno s spoštovanjem ciljev politične, gospodarske in denarne unije.

Evropski svet je na svojem zasedanju v Madridu poudaril potrebo po tem, da države kandidatke uskladijo svoje upravne strukture za zagotovitev skladnega delovanja politik Skupnosti po pristopu, v Luxembourgu pa je poudaril, da je prevzemanje pravnega reda potrebno, ne pa samo po sebi zadostno; treba je zagotoviti njegovo dejansko izvajanje.

3. PREDNOSTNE NALOGE IN VMESNI CILJI

Redna poročila Komisije izpostavljajo obseg prizadevanj, ki bodo še potrebna na nekaterih področjih, da se države kandidatke pripravijo na pristop. S tem v zvezi je treba opredeliti prednostne naloge v posameznih fazah in za vsako v sodelovanju z zadevnimi državami natančno določiti cilje, od uresničevanja katerih bo odvisna stopnja odobrene pomoči in napredovanje pogajanj z državami, s katerimi omenjena pogajanja že potekajo, in začetek pogajanj z drugimi državami. Prednostne naloge in vmesni cilji revidiranih partnerstev za pristop so razdeljeni v dve skupini, kratkoročne in srednjeročne. Kratkoročni cilji in naloge so bili izbrani na podlagi realnega pričakovanja, da jih bo Bolgarija lahko izvedla ali pa glede njih dosegla bistven napredek do konca leta 2000. Za srednjeročne prednostne naloge se pričakuje, da je za njihovo izvedbo potrebno več kakor eno leto, vendar pa naj bi se, kadar je to mogoče, delo v zvezi z njimi začelo v letu 2000. Napredek glede prednostnih nalog Partnerstva za pristop 1998 je ocenjen v rednem poročilu iz leta 1999. Ta ocena je bila uporabljena za oblikovanje prednostnih nalog za sedanje partnerstvo.

Bolgarija je 31. maja 1999 predložila revidirano različico svojega državnega programa za prevzem pravnega reda (DPPPR). Ta določa časovni razpored za doseganje prednostnih nalog in vmesnih ciljev na podlagi prvega partnerstva za pristop, kakor tudi potrebne upravne strukture in finančne vire.

Partnerstvo za pristop opredeljuje prednostna področja za pripravo Bolgarije na članstvo. Kljub temu bo morala Bolgarija obravnavati vsa vprašanja, ki jih opredeljuje redno poročilo. Prav tako je pomembno, da Bolgarija izpolni obveznosti glede zakonodajnega prilagajanja in izvajanja pravnega reda v skladu z obveznostmi po Evropskem sporazumu, s pregledom usklajenosti zakonodaje in s procesom pogajanj. Treba je spomniti, da prevzemanje pravnega reda v zakonodajo samo po sebi ni zadostno; treba je zagotoviti tudi to, da se ga dejansko izvaja po enakih standardih, ki se uporabljajo znotraj Unije. Na vseh spodaj navedenih področjih obstaja potreba po verodostojnem in učinkovitem izvajanju pravnega reda.

Na podlagi analize rednega poročila Komisije so bile za Bolgarijo opredeljene naslednje kratkoročne in srednjeročne prednostne naloge ter vmesni cilji.

3.1 Kratkoročno (2000)

Politična merila:

- začetek izvajanja okvirnega programa za Rome in krepitev Državnega sveta za etnična in demografska vprašanja, vključno z zagotovitvijo potrebne finančne podpore; izvajanje ukrepov za boj proti diskriminaciji (vključno znotraj javne uprave); pospeševanje zaposlovalnih možnosti in povečanje dostopa do izobraževanja.

Gospodarska merila:

- spodbujanje konkurenčnosti s tržno usmerjenim prestrukturiranjem podjetij; ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in spodbujanje domačih in vhodnih naložb, zlasti s poenostavitvijo pravnih in upravnih postopkov,

- zagotovitev pregledne privatizacije državnih podjetij in bank,

- izboljšanje stečajnih in likvidacijskih postopkov ter racionalizacija izvajanja,

- sprejetje načrta prestrukturiranja jeklarskega sektorja.

Notranji trg:

- javna naročila: prilagoditev postopkov javnega naročanja,

- pravice intelektualne in industrijske lastnine: prilagoditev in izvrševanje zakonodaje glede pravic industrijske lastnine in blagovnih znamk, vključno z bojem proti piratstvu,

- varstvo podatkov: sprejetje nacionalne zakonodaje in ustanovitev organa za spremljanje in nadzor,

- prosti pretok blaga: sprejetje sistemskega zakona o tehničnih zahtevah, ki izvaja vsa nova in globalna načela pristopa; izvajanje novega zakona o standardizaciji in okrepitev na novo vzpostavljene infrastrukture; sprejetje sistemskih zakonov o kemikalijah, živilih in farmacevtskih izdelkih,

- prosti pretok kapitala: liberalizacija neposrednih naložb v tujini in naložb rezidentov v tuje vrednostne papirje; vzpostavitev časovnega razporeda za liberalizacijo preostalih omejitev kapitalskih gibanj, vključno z nakupi v nepremičninskem sektorju,

- prosti pretok storitev: krepitev nadzornih organov,

- konkurenca: sprejetje zakonodaje o državnih pomočeh; izboljšanje poročanja o državnih pomočeh; vzpostavitev inventarja državnih pomoči; sprejetje sekundarne protimonopolne zakonodaje,

- obdavčitev: prilagoditev zakonodaje o DDV in oblikovanje razporeda za prilagajanje trošarin; zagotovitev, da bodo novi davčni ukrepi v skladu z načeli kodeksa obnašanja za obdavčitev ustvarjenega dohodka; izboljšanje sistema pobiranja davkov na državni in regionalni ravni, zlasti z okrepitvijo obdelave podatkov o DDV,

- carine: zagotovitev izvajanja novega carinskega zakonika in njegovih izvedbenih določil.

Kmetijstvo:

- nadaljevanje prilagajanja veterinarske in fitosanitarne zakonodaje in nadgraditev ureditve inšpekcij, zlasti na prihodnjih zunanjih mejah,

- posodobitev tovarn za predelavo mesa in mleka v skladu s higienskimi in javnozdravstvenimi standardi Evropske unije,

- vzpostavitev registra vinogradov.

Energija:

- izvajanje energetskega zakona in sprejetje povezane sekundarne zakonodaje; priprava zakonodaje po sektorjih ter povezanih načrtov za reformo (električna energija in plin) ter krepitev regulatornih organov,

- vzpostavitev strukture tarif in cen, ki vodi k takim cenam energije, ki temeljijo na stroških in so pregledne,

- začetek izvajanja energetske strategije s posebno pozornostjo na energetski učinkovitosti; revidiranje napovedi porabe energije na podlagi bolj realističnih scenarijev rasti in energetske intenzivnosti,

- sprejetje in izvajanje realističnega časovnega razporeda za zapiranje in razgradnjo enot 1, 2, 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduy; spremljanje in nadzor nad upravljanjem s porabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

- nadaljevanje krepitve neodvisnosti in tehnične usposobljenosti organa za jedrsko varnost.

Promet:

- prilagoditev zakonodaje o pomorski varnosti.

Zaposlovanje in socialne zadeve:

- podpora prizadevanjem socialnih partnerjev za usposobitev, še posebej pri dvostranskem socialnem dialogu, za pripravo in izvajanje pravnega reda,

- priprava nacionalne strategije zaposlovanja ob podpori skupnega pregleda zaposlovalne politike s ciljem kasnejšega sodelovanja pri evropski strategiji zaposlovanja.

Okolje:

- nadaljevanje prenosa sistemske zakonodaje glede vode, zraka in odpadkov; priprava in izvajanje podrobnih programov usklajevanja z ustreznimi direktivami; okrepitev struktur za izvajanje, zlasti na regionalni ravni,

- priprava z ustreznimi direktivami usklajenega načrta za financiranje naložb na podlagi ocene stroškov prilagajanja ter realističnih virov javnega in zasebnega financiranja za vsako leto,

- popolni prenos in izvajanje direktive o presoji vplivov na okolje.

Pravosodje in notranje zadeve:

- izvajanje učinkovitih sistemov upravljanja mejnega nadzora in usklajevanje storitev za preprečevanje nezakonitega priseljevanja ter za zagotovitev polnopravnega sodelovanja pri schengenskem informacijskem sistemu,

- izvajanje novega zakonodajnega okvira o postopkih glede migracij in azila,

- posodobitev organov odkrivanja in pregona ter sodstva (število osebja, zaposlovanje, usposabljanje in oprema) za nadaljevanje boja proti organiziranemu kriminalu, trgovanju z mamili in korupciji; okrepitev policije in carinskih organov ter zagotovitev boljše usklajenosti med organi odkrivanja in pregona,

- sprejetje državne strategije za boj proti korupciji in krepitev usposobljenosti za obravnavanje pranja denarja; ratifikacija Evropske konvencije o pranju denarja in zaplembi premoženjske koristi iz kaznivih dejanj in Evropske konvencije o korupciji, podpis Konvencije OECD o boju proti podkupovanju,

Krepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z usposobljenostjo za upravljanje sredstev Evropske unije in nadzor nad njimi:

- Phare [1], ISPA [2] in Sapard [3]: nadaljnji razvoj državnega razvojnega načrta in načrta razvoja podeželja; sprejetje pravnega, upravnega in proračunskega okvira (revizijski priročnik in revizijska sled) za načrtovanje in upravljanje ISPA in Sapard, vključno z uvedbo presoje vplivov na okolje in z Evropsko unijo združljivih pravil o javnem naročanju za projekte, ki so sofinancirani iz skladov Skupnosti; ustanovitev delujoče plačilne agencije za Sapard,

- dokončanje zakonodajnega okvira in krepitev notranjega in zunanjega finančnega nadzora organov, vključno z regionalnimi enotami za nadzor, zlasti z uporabo celovitega sistema informacijske tehnologije in jasno ločevanje med predhodnim nadzorom in odobritvijo ter notranjim finančnim nadzorom; vzpostavitev "funkcionalne neodvisnosti" državnih notranjih nadzornikov/revizorjev na centralni in lokalni ravni, vključno s predhodnim finančnim nadzorom,

- izvajanje zakona o državni upravi,

- krepitev neodvisnosti sodnikov in učinkovitosti sodnega sistema, vključno z obravnavanjem primerov in mehanizmi alternativnega reševanja sporov; krepitev izvrševanja civilnih in kazenskih sodb,

- krepitev usposobljenosti za ocenjevanje finančnega in institucionalnega vpliva nove zakonodaje.

3.2 Srednjeročno

Politična merila:

- nadaljevanje izvajanja okvirnega programa za Rome.

Gospodarska merila:

- ohranjanje splošne makrofinančne stabilnosti; izboljšanje konkurenčnosti s tržno usmerjenim prestrukturiranjem, vključno z majhnimi in srednje velikimi podjetji; dokončanje procesa privatizacije; krepitev institucij tržnega gospodarstva; izboljšanje pravnega in regulatornega okvira za podjetja,

- vzpostavitev letnega davčnega nadzornega postopka s ciljem usklajevanja poročanja, spremljanja in nadzora javnih financ, še posebej fiskalnih položajev, s postopki Evropske unije,

- izvajanje programa za prestrukturiranje jeklarskega sektorja,

- vzpostavitev delujočega trga z zemljišči ter dokončanje zemljiške knjige in katastra.

Notranji trg:

- javna naročila: zagotovitev preglednosti postopkov javnega naročanja na državni in regionalni ravni,

- pravice intelektualne in industrijske lastnine: dokončanje prilagajanja in izvajanja pravic industrijske lastnine (blagovne znamke, geografske označbe in industrijski modeli), vključno z učinkovitimi ukrepi mejnega nadzora,

- varstvo podatkov: izvajanje zakonodaje,

- prosti pretok blaga: začetek izvajanja direktiv novega pristopa; prilagajanje tradicionalne tehnične zakonodaje; izvajanje sistema tržnega nadzora,

- prosti pretok oseb: dokončanje prilagajanja medsebojnega priznavanja diplom,

- prosti pretok storitev: dokončanje prilagajanja in izvajanja zakona o bančništvu, zakona o poroštvih, zakona o vrednostnih papirjih; jamstva in olajševanje kreditiranja ter postopkov glede pravnih naslovov,

- konkurenca: okrepitev organov in postopkov za boj proti monopolom in za državne pomoči,

- telekomunikacije: krepitev usposobljenosti državnih regulatornih organov,

- obdavčitev: popolna prilagoditev pravnemu redu s področja obdavčitve, vključno s prehodno ureditvijo Skupnosti glede DDV; pregled obstoječih zakonov in zagotovitev združljivosti s kodeksom obnašanja za obdavčitev ustvarjenih dohodkov; krepitev upravne usposobljenosti in postopkov nadzora, vključno z upravnim sodelovanjem in medsebojno pomočjo,

- varstvo potrošnikov: nadaljevanje prilagajanja ter krepitev organov tržnega nadzora in izvajanja,

- carine: krepitev mejnega nadzora; priprava integrirane tarife; razvoj izvedbene usposobljenosti in računalniško opremljanje carinskih organov; okrepitev boja proti goljufijam in korupciji.

Kmetijstvo:

- okrepitev mehanizmov in upravnih struktur za upravljanje s skupno kmetijsko politiko (spremljanje in nadzor nad kmetijskimi trgi ter izvajanje strukturnih in podeželskih razvojnih ukrepov, ustanovitev organov in nadzornih mehanizmov),

- nadaljevanje prestrukturiranja v kmetijsko-živilskem sektorju; okrepitev upravljanja z nadzorom hrane,

- dokončanje sistema identifikacije živali; izvajanje sistema nadzora kakovosti (analiza nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk), ravnanja z živalskimi odpadki, programov za nadzor nad ostanki in zoonozami, dokončanje sistemov inšpekcij na prihodnjih zunanjih mejah.

Ribištvo:

- razvoj usposobljenosti za izvajanje skupne ribiške politike, zlasti z zagotavljanjem ustreznih institucionalnih virov in opreme za inšpekcijo in nadzor; vzpostavitev ustreznega sistema registracije flote; spodbujanje standardov kakovosti.

Energija:

- prilagajanje zahtevam po zalogah nafte in nadaljevanje izboljševanja energetske učinkovitosti,

- priprava na notranji trg z energijo, še posebej na direktive glede električne energije in plina (vključno s prilagajanjem cen energije na stroškovno raven),

- sprejetje in izvajanje sekundarne zakonodaje za notranji trg s plinom in električno energijo,

- izvajanje obveznosti o postopnem zapiranju in razgradnji enot 1, 2, 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduy; ohranjanje visoke ravni jedrske varnosti za enotah 5-6 Kozloduya,

- krepitev regulatornih struktur za jedrsko varnost in zaščito pred sevanjem.

Promet:

- prilagajanje glede cestnega prometa (dostop do trga, cestna varnost in obdavčitev), železnic, pomorskega prometa, notranjih vodnih poti (tehnične zahteve za plovila) in letalskega prometa (zlasti letalska varnost in upravljanje z letalskim prometom).

Zaposlovanje in socialne zadeve:

- prenos in izvajanje zakonodaje Evropske unije na področju zdravja pri delu in varnosti, delovnega prava, enakega obravnavanja moških in žensk ter javnega zdravja; okrepitev povezanih upravnih struktur in tistih, potrebnih za usklajevanje socialne varnosti,

- ustanovitev neodvisnega jamstvenega sklada za zaposlene v primeru delodajalčeve plačilne nesposobnosti.

Gospodarska in socialna kohezija:

- priprava državne politike za gospodarsko in socialno kohezijo; priprava na izvajanje regionalnih razvojnih programov in pobud Skupnosti, izboljšanje upravnih postopkov in vzpostavitev proračunskega sistema, ki omogoča večletne obveznosti, ter njegovo upravljanje v skladu s standardi strukturnih skladov, vključno z oceno in ovrednotenjem.

Okolje:

- dokončanje prenosa in izvajanja sistemske in sektorske zakonodaje v skladu z vnaprej določenim časovnim razporedom,

- združitev načel trajnostnega razvoja v opredelitev in izvajanje vseh drugih sektorskih politik.

Pravosodje in notranje zadeve:

- nadaljevanje postopnega prilagajanja zakonodaje in prakse na področju vizumov s tisto Evropske unije,

- sprejem in uporaba mednarodnih instrumentov glede boja proti trgovanju z mamili, zlasti Sporazuma o nezakonitem trgovanju po morju, izvajanje člena 17 Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu trgovanju z mamili in psihotropnimi snovmi,

- posodobitev objektov za iskalce azila in begunce,

- nadaljnja krepitev mednarodnega usklajevanja in sodelovanja na področju boja proti čezmejnemu kriminalu, še posebej na področju trgovanja, proizvodnje in prodaje mamil, kakor tudi pranja denarja, izvajanje protikorupcijske strategije, nadaljevanje boja proti trgovanju z ženskami in otroki,

- okrepitev neodvisnosti sodstva.

Krepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z usposobljenostjo za upravljanje sredstev Evropske unije in nadzor nad njimi:

- dokončanje vzpostavljanja strokovne in nepristranske državne uprave na podlagi zakona o državni upravi; ustanovitev strukture za upravljanje državne uprave in zagotovitev poenostavitve postopkov,

- nadgraditev poučevanja o evropskih zadevah, vključno z usposabljanjem sodnikov glede prava Evropske skupnosti,

- krepitev funkcij javnofinančnega nadzora z zagotavljanjem ustreznega osebja, usposabljanja in opreme,

- krepitev usposobljenosti na področju statistike.

4. PROGRAMIRANJE

Za Phare so v obdobju 1995-1999 dodeljena sredstva v višini 415 milijonov evrov. V skladu z dogovorom Evropskega sveta v Berlinu 24.-25. marca 1999 bo finančna pomoč državam kandidatkam v obdobju 2000-2006 zajemala tudi pomoč predpristopnim ukrepom za kmetijstvo in razvoj podeželja iz predpristopnega instrumenta Sapard (Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999; UL L 161, 26.6.1999, str. 87) in strukturnega instrumenta ISPA (Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999, UL L 161, 26.6.1999, str. 73), ki bosta dala prednost ukrepom, podobnim tistim iz okvira kohezijskega sklada za predpristopno obdobje. Iz teh sredstev bi Bolgarija lahko financirala tudi del svojega sodelovanja v programih Skupnosti, vključno s Petim okvirnim programom za razvoj in tehnološke raziskave (UL L 26 1.2.1999, str. 1). Še več, Bolgarija bo imela tudi dostop do sredstev iz večdržavnih programov, ki se neposredno navezujejo na pravni red. Skupno financiranje s strani držav kandidatk se sistematično zahteva pri vseh naložbenih projektih. Z namenom omogočiti sofinanciranje projektov, ki zadevajo prednostne naloge v predpristopnem obdobju, je Komisija od leta 1998 v stikih z Evropsko investicijsko banko in mednarodnimi finančnimi ustanovami, zlasti Evropsko banko za obnovo in razvoj in Svetovno banko.

5. POGOJENOST POMOČI

Pomoč Skupnosti pri financiranju iz predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in Sapard je pogojena s spoštovanjem obveznosti Bolgarije iz Evropskega sporazuma, z nadaljnjimi koraki pri izpolnjevanju kobenhavnskih meril in še zlasti napredkom pri izpolnjevanju specifičnih prednostnih nalog iz tega partnerstva za pristop za leto 2000. Nespoštovanje omenjenih splošnih pogojev bi lahko pripeljalo do odločitve Sveta o ukinitvi finančne pomoči na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 622/98.

6. SPREMLJANJE

Spremljanje izvajanja Partnerstva za pristop poteka v okviru Evropskega sporazuma. Kakor je poudaril že Evropski svet v Luxembourgu, je zelo pomembno, da institucije iz Evropskega sporazuma še naprej predstavljajo okvir, v katerem je mogoče nadzorovati prevzemanje pravnega reda v skladu z enakimi postopki, ne glede na to, ali so se pogajanja pričela ali ne. Ustrezna poglavja Partnerstva za pristop obravnava pristojni pododbor. Pridružitveni odbor je zadolžen za obravnavanje splošnih razvojnih usmeritev ter za napredek in težave pri izpolnjevanju prednostnih nalog in vmesnih ciljev, kakor tudi za bolj specifična vprašanja, ki jih izpostavijo pododbori.

Odbor za upravljanje Phare zagotavlja, da so odločitve o financiranju iz vseh treh predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in Sapard združljive med seboj in tudi s Partnerstvom za pristop, kakor to določa Uredba o koordinaciji (Uredba Sveta (ES) št. 1266/1999, UL L 161, 26.6.1999, str. 68).

Partnerstvo za pristop bo še naprej predmet potrebnih sprememb v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 622/98.

[1] Phare = Akcijski načrt za usklajeno pomoč Poljski in Madžarski.

[2] ISPA = Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju.

[3] Sapard = Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja.

--------------------------------------------------