31997D1336

Odločba št. 1336/97/ES evropskega parlamenta in Sveta

z dne 17. junija 1997

o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 129d Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [4] z vidika skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor 16. aprila 1997,

(1) ker naj se z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih telekomunikacijskih omrežij zagotovita pretok in izmenjava informacij na celotnem območju Skupnosti; ker je ta razporeditev opreme predpogoj, da se državljanom in industrijskemu sektorju – zlasti malim in srednje velikim podjetjem – v Skupnosti omogoči, da v celoti izkoristijo potencial telekomunikacij, s čimer se lahko oblikuje "informacijska družba", v kateri bo izredno pomemben razvoj aplikacij, storitev in telekomunikacijskih omrežij, da bi se vsakemu državljanu, podjetju ali javnemu organu, tudi na slabše razvitih in obrobnih območjih, zagotovila razpoložljivost informacij, ki jih utegnejo potrebovati, ne glede na vrsto in količino teh informacij;

(2) ker je Komisija v svoji Beli knjigi o "rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju" poudarila pomen oblikovanja informacijske družbe, ki bo z uvajanjem novih oblik gospodarskih, političnih in socialnih odnosov Uniji pomagala pri obvladovanju novih izzivov naslednjega stoletja, vključno z izzivi ustvarjanja delovnih mest; ker je to priznal Evropski svet v Bruslju decembra 1993;

(3) ker tvori notranji trg območje brez meja, na katerem je treba zagotoviti prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev in kjer se za ukrepe Skupnosti, ki so že bili sprejeti ali se sprejemajo, zahteva obsežna izmenjava informacij med posamezniki, gospodarskimi subjekti in upravo; ker je razpolaganje z učinkovitimi sredstvi za izmenjavo informacij zelo pomembno za izboljšanje konkurenčnosti podjetij; ker se lahko izmenjava informacij zagotovi z vseevropskimi telekomunikacijskimi omrežji; ker bo razpoložljivost vseevropskih omrežij okrepila socialno in gospodarsko kohezijo v Skupnosti;

(4) ker morata vzpostavitev in razvoj vseevropskih telekomunikacijskih omrežij omogočiti prosto izmenjavo informacij med posamezniki, gospodarskimi subjekti in upravo, pri čemer je treba upoštevati pravice posameznikov do zasebnosti ter pravice intelektualne in industrijske lastnine;

(5) ker so člani skupine uglednih predstavnikov gospodarstva junija 1994 v svojem poročilu o "Evropi in globalni informacijski družbi", ki so ga pripravili za zasedanje Evropskega sveta 24. in 25. junija na Krfu, priporočili vzpostavitev vseevropskih telekomunikacijskih omrežij in zagotovitev njihove povezljivosti z vsemi evropskimi omrežji; ker so mobilne komunikacije v poročilu opredeljene kot steber informacijske družbe, čigar potencial je treba okrepiti; ker je Evropski svet na zasedanju na Krfu načelno soglašal z navedenim priporočilom;

(6) ker je ta priporočila upoštevala Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom "Evropska pot do informacijske družbe: akcijski načrt"; ker je Svet na zasedanju 28. septembra 1994 v sklepih o tem akcijskem načrtu poudaril dejstvo, da je hiter razvoj zelo zmogljivih informacijskih infrastruktur izredno pomemben za Skupnost na podlagi globalnega, koherentnega in uravnoteženega pristopa;

(7) ker se v členu 129c Pogodbe zahteva, da Skupnost pripravi vrsto smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in širši spekter ukrepov, predvidenih na področju vseevropskih omrežij; ker morajo biti v teh smernicah opredeljeni projekti skupnega interesa; ker so vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture sestavljena iz treh plasti, ki tvorijo ta omrežja: iz aplikacij, generičnih storitev in osnovnih omrežij;

(8) ker se informacijska družba ne more razvijati brez dostopnih aplikacij, zlasti aplikacij skupnega interesa, ki čim bolje izpolnjujejo potrebe uporabnikov in upoštevajo potrebe starejših in invalidov, kadar je to primerno; ker bodo tako aplikacije sestavljale pomemben del projektov skupnega interesa; ker je treba pri aplikacijah, primernih za daljinsko delo, upoštevati zlasti pravne predpise o pravicah delavcev, ki veljajo v zadevnih državah članicah;

(9) ker se lahko v mnogih primerih projekti skupnega interesa že izvajajo v sedanjih telekomunikacijskih omrežjih, zlasti v evropskem digitalnem omrežju z integriranimi storitvami (evro-ISDN), in tako ponujajo vseevropske aplikacije; ker je treba pripraviti smernice za opredelitev teh projektov skupnega interesa;

(10) ker naj se usklajuje izvajanje izbranih predlogov s podobnimi pobudami, sprejetimi na državni ali regionalni ravni v Skupnosti;

(11) ker je treba pri izbiri in izvajanju takih projektov upoštevati vse infrastrukture, ki jih ponujajo prvotni in novi ponudniki;

(12) ker sta 9. novembra 1995 Evropski parlament in Svet sprejela Odločbo št. 2717/95/ES o vrsti smernic za razvoj EVRO-ISDN (digitalnega omrežja z integriranimi storitvami) kot vseevropskega omrežja [5];

(13) ker se sedanja omrežja, ki vključujejo obstoječe digitalno omrežje z integriranimi storitvami (ISDN), razvijajo v izpopolnjena omrežja s spremenljivo hitrostjo prenosa podatkov do širokopasovnih zmogljivosti, ki se lahko prilagajajo različnim potrebam, zlasti pa zagotavljanju multimedijskih storitev in aplikacij; ker bo rezultat tega razvoja vzpostavitev omrežij z integriranimi širokopasovnimi komunikacijami (omrežij IBC); ker bodo omrežja IBC sestavljala optimalno podlago za aplikacije informacijske družbe;

(14) ker je bila z delom v okviru programa RACE (poseben program za raziskave in tehnološki razvoj komunikacijskih tehnologij (1990 do 1994)), določenim v Odločbi 91/352/EEC [6], pripravljena podlaga in zagotovljena tehnološka baza za uvajanje omrežij IBC v Evropi;

(15) ker je bila z delom v okviru programa Esprit (poseben program za raziskave in tehnološki razvoj, vključno s predstavitvijo, informacijskih tehnologij (1994 do 1998)), določenim v Odločbi 94/802/EC [7], pripravljena podlaga in zagotovljena tehnološka baza za uvajanje aplikacij informacijske tehnologije;

(16) ker se z rezultati dela posebnih programov za raziskave in tehnološki razvoj na področju telematskih sistemov skupnega interesa (1991 do 1994), določenih z Odločbo 91/353/EGS [8], in posebnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, vključno s predstavitvijo, telematskih aplikacij skupnega interesa (1994 do 1998), določenega z Odločbo 94/801/EGS [9], pripravi podlaga za uvajanje medobratovalnih aplikacij skupnega interesa po vsej Evropi;

(17) ker je treba zagotoviti učinkovito usklajevanje med razvojem vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, ki mora biti naravnano na dejanske potrebe, pri čemer mora biti izključeno izvajanje golih poskusnih projektov, in različnimi programi Skupnosti, zlasti posebnimi programi četrtega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev, programi za spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, programi z informacijsko vsebino (na primer INFO 2000 in MEDIA II) in drugimi dejavnostmi informacijske družbe; ker mora biti tako usklajevanje zagotovljeno tudi pri projektih, predvidenih v odločbah Evropskega parlamenta in Sveta za vseevropska omrežja;

(18) ker spadajo ukrepi, namenjeni zagotavljanju medobratovalnosti telematskih omrežij med upravami, v okvir prednostnih nalog, sprejetih v zvezi s sedanjimi smernicami za vseevropska telekomunikacijska omrežja;

(19) ker je Komisija v sporočilu z dne 24. julija 1993 o pripravljalnih ukrepih za vseevropska omrežja za integrirane širokopasovne komunikacije priznala potrebo po izvajanju pripravljalnih ukrepov s sektorskimi udeleženci za pripravo ustreznih smernic; ker rezultati teh ukrepov tvorijo podlago za smernice v zvezi z omrežji IBC iz te odločbe;

(20) ker se telekomunikacijski sektor postopno liberalizira; ker bo razvoj vseevropskih aplikacij, generičnih storitev in osnovnih omrežij vse bolj odvisen od zasebne pobude; ker mora ta vseevropski razvoj ustrezati tržnim potrebam na evropski ravni ali dejanskim in znatnim potrebam družbe, ki jih same tržne sile ne pokrivajo; ker se bo ob upoštevanju tega od zainteresiranih sektorskih udeležencev zahtevalo, da z uporabo ustreznih postopkov, s katerimi imajo vsi enake možnosti, predložijo posebne predloge; ker je treba te postopke opredeliti; ker bo Komisiji pri specifikaciji projektov skupnega interesa pomagal odbor;

(21) ker je bil 20. decembra 1994 sklenjen modus vivendi med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o izvedbenih ukrepih k aktom, sprejetim v skladu s postopkom iz člena 189b Pogodbe [10];

(22) ker mora projekte skupnega interesa, ki veljajo za ozemlje države članice, odobriti zadevna država članica;

(23) ker bodo morale Komisija in države članice ukrepati, da bodo zagotovile medobratovalnost omrežij, in uskladiti na eni strani dejavnosti držav članic, namenjene vzpostavitvi vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, na drugi strani pa primerljive nacionalne projekte, vendar samo, kolikor je to potrebno za zagotovitev vsesplošne skladnosti;

(24) ker je za optimalni razvoj informacijske družbe pomembno, da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij med Skupnostjo in tretjimi državami, zlasti državami pogodbenicami Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ali državami, ki so sklenile pridružitveni sporazum s Skupnostjo;

(25) ker pa se za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru teh smernic, zahteva popolna uporaba pravil o konkurenci iz Pogodbe in izvedbene zakonodaje,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Ta odločba določa smernice, ki vključujejo cilje, prednostne naloge in širši spekter ukrepov, predvidenih v zvezi z vseevropskimi omrežji za telekomunikacijsko infrastrukturo. Te smernice opredeljujejo projekte skupnega interesa z navedbo projektov iz Priloge I ter določitvijo postopka in meril za njihovo specifikacijo.

Člen 2

Skupnost podpira medsebojno povezovanje omrežij v telekomunikacijski infrastrukturi, vzpostavitev in razvoj medobratovalnih storitev in aplikacij ter dostop do njih, z naslednjimi cilji:

- omogočiti prehod v informacijsko družbo in pridobivati izkušnje o učinkih razvoja novih omrežij in aplikacij na socialne dejavnosti ter poskrbeti za izpolnjevanje socialnih in kulturnih potreb ter izboljšati kakovost življenja,

- izboljšati konkurenčnost podjetij v Skupnosti, zlasti malih in srednje velikih, ter okrepiti notranji trg,

- okrepiti gospodarsko in socialno kohezijo, zlasti ob upoštevanju potrebe po povezovanju otoških, neobalnih in obrobnih območij s središčnimi območji Skupnosti,

- pospeševati razvoj dejavnosti na področjih nove rasti, ki prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest.

Člen 3

Prednostne naloge za uresničitev ciljev iz člena 2 so:

- preučevanje in uveljavitev tehnične in komercialne izvedljivosti, čemur sledi uvajanje aplikacij za podporo razvoja evropske informacijske družbe, zlasti aplikacij skupnega interesa,

- preučevanje in uveljavitev izvedljivosti, čemur sledi uvajanje aplikacij, ki prispevajo k ekonomski in socialni koheziji, tako da izboljšajo dostop do informacij na celotnem območju Skupnosti in razvijajo evropsko kulturno raznolikost,

- spodbujanje čezmejnih medregionalnih pobud in pobud, ki vključujejo regije, zlasti tiste z omejenimi možnostmi, za uvajanje vseevropskih telekomunikacijskih storitev in aplikacij,

- preučevanje in uveljavitev izvedljivosti, čemur sledi uvajanje aplikacij in storitev, ki prispevajo h krepitvi notranjega trga in ustvarjanju delovnih mest, zlasti tistih, ki malim in srednje velikim podjetjem omogočajo izboljšanje njihove konkurenčnosti v Skupnosti in na svetovni ravni,

- opredelitev, preučevanje in uveljavitev tehnične in komercialne izvedljivosti, čemur sledi uvajanje vseevropskih generičnih storitev, ki omogočajo brezhiben dostop do vseh vrst informacij, tudi na podeželskih in obrobnih območjih, in so medobratovalne z enakovrednimi storitvami na svetovni ravni,

- preučevanje in uveljavitev izvedljivosti novih omrežij z integriranimi širokopasovnimi komunikacijami (IBC), kadar se to zahteva za take aplikacije in storitve, ter pospeševanje medsebojne povezljivosti takih omrežij,

- določitev in odprava šibkih točk ter manjkajočih povezav za učinkovito medsebojno povezovanje in medobratovalnost vseh delov telekomunikacijskih omrežij v Skupnosti in na svetovni ravni, s posebnim poudarkom na osnovnih telekomunikacijskih omrežjih, kakor je opredeljeno v Prilogi I.

Člen 4

Splošna zasnova ukrepov za dosego ciljev, opredeljenih v členu 2, vključuje:

- opredelitev projektov skupnega interesa z določitvijo delovnega programa,

- ukrepe, namenjene večjemu ozaveščanju posameznikov, gospodarskih subjektov in uprave o prednostih, ki jih lahko pridobijo z novimi, izpopolnjenimi vseevropskimi telekomunikacijskimi storitvami in aplikacijami,

- ukrepe, namenjene spodbujanju skupnih pobud uporabnikov in ponudnikov k uvajanju projektov na področju čezevropskih telekomunikacijskih omrežij, zlasti omrežij IBC,

- podpora pri ukrepih za preučevanje in uveljavitev izvedljivosti v okviru metod, določenih v Pogodbi, čemur sledi uvajanje aplikacij, zlasti aplikacij skupnega interesa, ter spodbujanje k sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem, predvsem prek partnerstva,

- spodbujanje ponudbe ter uporabe storitev in aplikacij za mala in srednje velika podjetja ter poslovne uporabnike, ki ponujajo zaposlovanje in zagotavljajo rast,

- pospeševanje medsebojne povezljivosti omrežij, medobratovalnosti širokopasovnih storitev in aplikacij ter za to potrebne infrastrukture, zlasti za multimedijske aplikacije, ter medsebojne povezljivosti med obstoječimi in širokopasovnimi storitvami ter aplikacijami.

Člen 5

Razvoj vseevropskih omrežij v telekomunikacijski infrastrukturi po tej odločbi poteka z izvajanjem projektov skupnega interesa. Ti projekti so našteti v Prilogi I.

Člen 6

V skladu s členi 7, 8 in 9 se projekti skupnega interesa, našteti v Prilogi I, opredelijo po merilih, naštetih v Prilogi II. Opredeljeni projekti so upravičeni do podpore Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij [11].

Člen 7

1. Komisija po posvetovanju z gospodarskimi subjekti in ob upoštevanju drugih političnih ukrepov za vzpostavitev vseevropskih omrežij na podlagi Priloge I pripravi delovni program, ki se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 8, in potem nadaljuje z zbiranjem predlogov.

2. Komisija ugotovi, ali so projekti, ki veljajo za ozemlje države članice odobreni s strani zadevne države članice.

Člen 8

1. Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe.

2. Pri primerih, opredeljenih v členu 9(1), Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 9

1. Postopek, določen v členu 8 se uporablja za:

- pripravo in sprotno dopolnjevanje delovnega programa iz člena 7,

- določitev vsebine razpisa za zbiranje predlogov,

- specifikacijo projektov skupnega interesa z uporabo meril iz Priloge II,

- opredelitev dodatnih podpornih in usklajevalnih ukrepov,

- ukrepe, ki jih je treba sprejeti za ocenitev izvajanja delovnega programa na finančni in tehnični ravni.

2. Komisija na vsakem zasedanju odbor obvesti o napredku pri izvajanju delovnega programa.

Člen 10

Ta odločba se uporablja za digitalno omrežje z integriranimi storitvami (ISDN), ne da bi posegala v Odločbo št. 2717/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 11

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se omogoči izvajanje projektov skupnega interesa v skladu s predpisi Skupnosti. Postopki za izdajo dovoljenj, ki utegnejo biti potrebni, se v skladu z zakonodajo Skupnosti čim prej zaključijo.

Člen 12

Ta odločba ne posega v nobeno finančno obveznost države članice ali Skupnosti.

Člen 13

Udeležbo tretjih držav, zlasti držav pogodbenic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ali držav, ki so sklenile pridružitveni sporazum s Skupnostjo, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 228 Pogodbe dovoli za vsak primer posebej in državam omogoči, da prispevajo k izvajanju projektov skupnega interesa, pospešijo medsebojno povezovanje in medobratovalnost telekomunikacijskih omrežij, pod pogojem, da to ne pomeni povečanja pomoči Skupnosti.

Člen 14

Na tri leta Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij poročilo o izvajanju te odločbe.

Poročilo vsebuje oceno rezultatov, ki so bili doseženi s podporo Skupnosti na različnih projektnih področjih v zvezi s skupnimi cilji, vsebuje pa tudi presojo socialnega in družbenega vpliva uvajanja aplikacij, ko se te aplikacije že uporabljajo.

Skupaj z navedenim poročilom Komisija na podlagi tehničnega razvoja in pridobljenih izkušenj predloži ustrezne predloge za revizijo Priloge I k tej odločbi.

Če do 31. decembra četrtega leta odločba ni predložena, se šteje, da Priloga I preneha veljati, razen v zvezi z razpisi za zbiranje predlogov, ki so že objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti pred tem datumom.

Člen 15

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. junija 1997

Za Evropski parlament

Predsednik

J.M. Gil-Robles

Za Svet

Predsednik

A. Jorritsma Lebbink

[1] UL C 302, 14.11.1995, str. 23 in UL C 175, 18.6.1996, str. 4.

[2] UL C 39, 12.2.1996, str. 20.

[3] UL C 129, 2.5.1996, str. 32.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 1. februarja 1996 (UL C 47, 19.2.1996, str. 15), Skupno stališče Sveta z dne 21. marca 1996 (UL C 134, 6.5.1996, str. 18) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. julija 1996 (UL C 261, 9.9.1996, str. 59). Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. maja 1997 in Sklep Sveta z dne 26. maja 1997.

[5] UL L 282, 24.11.1995, str. 16.

[6] UL L 192, 16.7.1991, str. 8.

[7] UL L 334, 22.12.1994, str. 24.

[8] UL L 192, 16.7.1991, str. 18.

[9] UL L 334, 22.12.1994, str. 1.

[10] UL C 102, 4.4.1996, str. 1.

[11] UL L 228, 23.9.1995, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OPREDELITEV PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA

Vseevropska telekomunikacijska omrežja bodo odprla trg Skupnosti za nove aplikacije in storitve, ki bodo podlaga za razvoj informacijske družbe. So izredno pomembna za podporo blaginje v Skupnosti, odpiranje novih delovnih mest in za krepitev ekonomske in socialne kohezije.

Triplastni model je bil splošno sprejet kot najustreznejši okvir za opis vseevropskih telekomunikacijskih omrežij. Te plasti so:

- plast aplikacij, po kateri uporabniki vzpostavijo interakcijo z generičnimi storitvami in osnovnimi omrežji, da bi izpolnili svoje poklicne, izobraževalne in socialne potrebe,

- plast generičnih storitev, ki jo sestavljajo združljive generične storitve in njihovo upravljanje. S podporo skupnih zahtev za aplikacije in z zagotavljanjem skupnih orodij za razvoj in izvajanje novih aplikacij te storitve dopolnjujejo aplikacije in hkrati prispevajo k njihovi medobratovalnosti,

- plast osnovnih omrežij, ki zagotavlja fizični dostop, prenosne in komutacijske elemente omrežij, vključno z njihovim upravljanjem in signalizacijo. Ti elementi zagotavljajo medsebojno povezljivost vseevropskih omrežij.

Vse tri plasti tvorijo koherentno strukturo, v kateri aplikacije podpirata obe podrejeni plasti: generične storitve in osnovna omrežja. Zlasti aplikacij ni mogoče ponuditi brez ene od drugih dveh plasti; vendar naj bo vsaka plast dovolj odprta za podporo katerega koli elementa plasti, ki ji je neposredno nadrejena. V tem smislu naj se projekti skupnega interesa opredelijo na podlagi njihove operativne zmogljivosti, da bi s tem podprli cilje iz te odločbe.

V naslednjih oddelkih so za vsako plast vseevropskih omrežij opisani projekti skupnega interesa, ki morajo biti opredeljeni v skladu s členom 9 in po postopku iz člena 8.

1. Aplikacije

Aplikacije bodo morale upoštevati jezikovne zahteve in biti medobratovalne, da bodo uporabnikom na celotnem območju Skupnosti zagotavljale maksimalne koristi. Po možnosti upoštevajo tudi posebne potrebe manj razvitih ali manj naseljenih območij. Obravnavati morajo najširše možne skupine uporabnikov in omogočiti dostop državljanov do storitev skupnega interesa. V zgodnji fazi načrtovanja projektov naj se za invalide pri dostopu do storitev sprejmejo posebne zahteve.

Projekti skupnega interesa za aplikacije so:

- Omrežje za univerze in raziskovalna središča: vzpostaviti je treba izpopolnjeno vseevropsko omrežje z multimedijskimi aplikacijami, ki povezuje univerze in raziskovalna središča po Evropi in omogoča odprt dostop do njihovih knjižnic.

- Izobraževanje in usposabljanje na daljavo: izpopolnjene storitve izobraževanja in usposabljanja na daljavo naj bodo dostopne šolam, univerzam, podjetjem in posameznikom. Ustanovijo naj se središča, ki bodo dostopna na daljavo na celotnem območju Skupnosti in bodo zagotavljala učno gradivo in storitve usposabljanja za mala in srednje velika podjetja, velika podjetja, izobraževalne ustanove in javno upravo. Razvijajo in pospešujejo naj se novi pristopi za vse ustrezne vidike izobraževanja in usposabljanja, da bi se olajšal prehod k informacijski družbi.

- Zdravstvena telematika: uvajajo naj se vseevropska omrežja in aplikacije, temelječe na skupnih standardih, ki bi na ravni Skupnosti povezale vse partnerje zdravstvenega sektorja, zlasti zdravnike splošne prakse, bolnišnice in javne zdravstvene zavode.

- Prometna telematika: vseevropska telekomunikacijska omrežja naj se v polnem obsegu uporabljajo za zagotavljanje storitev, namenjenih uporabnikom logistične podpore prometnega sektorja in razvoja storitev z dodano vrednostjo, kot so informacijske storitve, integrirane plačilne storitve in rezervacijske storitve, načrtovanje in vodenje potovanj ter upravljanje tovora in voznega parka. Poleg tega naj se vključijo storitve prometne telematike v mestih, pri čemer se upoštevajo zahteve glede standardizacije in medobratovalnosti. Pri uvajanju storitev, ki temeljijo na izpopolnjenih fiksnih in mobilnih telekomunikacijskih omrežjih, naj se po možnosti zagotovita potrebna komplementarnost in medobratovalnost z vseevropskimi prometnimi omrežji.

- Okoljska telematika: vseevropska omrežja lahko pomembno prispevajo k nadzorovanju in upravljanju okolja, vključno z upravljanjem v izrednih razmerah. Ta prispevek se lahko zagotovi z uporabo informacijskih sistemov, ki zbirajo okoljske podatke in jih dajo na voljo pristojnim organom, ter z vzpostavitvijo zanesljivih komunikacijskih sistemov, ki podpirajo intervencije v izrednih razmerah.

- Daljinsko delo: razvoj daljinskega dela (v satelitskih uradih in po možnosti doma), podprt z zmogljivejšimi telekomunikacijskimi sistemi, bo prispeval k zagotavljanju novih oblik fleksibilnosti v smislu delovnega mesta in načina organizacije dela. Z decentralizacijo poklicnih dejavnosti lahko daljinsko delo prispeva, da se bo zmanjšal vpliv dnevne migracije v mestna središča na okolje. Razvoj daljinskega dela se lahko pospešuje z izvajanjem projektov, ki dajejo posamezna telematska orodja za daljinske delavce, in tudi z ustanavljanjem središč daljinskega dela za daljinske delavce. Posebno pozornost je treba posvetiti ocenjevanju in upoštevanju socialnih posledic teh aplikacij.

- Telematske storitve za mala in srednje velika podjetja: projekti skupnega interesa bodo podpora malim in srednje velikim podjetjem v Skupnosti pri uporabi vseevropskih telekomunikacijskih aplikacij in storitev s povezavami do javnih organov, gospodarskih združenj, potrošnikov, strank in dobaviteljev, vključno z informacijskimi storitvami in elektronskim poslovanjem. Na splošno je treba med malimi in srednje velikimi podjetji širiti ozaveščanje o telematsko zasnovanih rešitvah.

- Elektronski razpisi: vzpostavi naj se vseevropsko omrežje za elektronske razpise, ki temelji na elektronskih postopkih za oddajanje javnih naročil in vključuje javno upravo in ponudnike v Skupnosti.

- Mestne podatkovne avtoceste: pospešuje naj se ustvarjanje omrežij in storitev, ki med seboj povezujejo gospodinjstva, podjetja, socialne ustanove in uprave ter zagotavljajo dostop do sprotnih multimedijskih informacij, izobraževanja, kulturnih, razvedrilnih in turističnih storitev na lokalni, regionalni in državni ravni ter na ravni Skupnosti. Pospešujejo naj se povezave med mestnimi in regionalnimi omrežji.

- Knjižnične storitve: uvajajo naj se vseevropske izpopolnjene omrežne storitve, ki vključujejo vse vrste knjižnic (državne, univerzitetne, raziskovalne, javne itd.), da bi se zagotovil učinkovit dostop do organiziranega znanja in kulturnega bogastva v knjižnicah na celotnem območju Skupnosti v podporo gospodarskemu, socialnemu, izobraževalnemu in kulturnemu življenju v Skupnosti.

- Telematske storitve za trg dela: razvijajo naj se omrežne storitve, na primer podatkovne baze s podatki o delovnih mestih, s čimer bi podprli spreminajoči se trg delovne sile v Skupnosti in pomagali odpraviti nezaposlenost.

- Kulturna in jezikovna dediščina: uvajajo naj se pobude za ohranitev evropske kulturne in umetnostne dediščine ter dostop do nje in za zagotovitev potenciala informacijske infrastrukture, s katero bi pospešili ustvarjalno prizadevanje in podprli razvoj lokalnih vsebin v lokalnih jezikih ter njihovo razširjanje.

2. Generične storitve

Projekti skupnega interesa za omrežja generičnih storitev so:

- Izvajanje operativnih vseevropskih generičnih storitev, ki naj vključujejo zlasti elektronsko pošto, sisteme za prenos datotek, sprotni dostop do elektronskih podatkovnih baz in videostoritve. Ker obstaja nujna potreba po teh vseevropskih generičnih storitvah, se bodo v ta namen uporabljala obstoječa ali nastajajoča fiksna ali mobilna omrežja ter že obstoječa ureditev uporabniškega dostopa. Vključujejo naj storitvene elemente, ki delujejo na ravni Skupnosti, kot so imeniki, kliring, avtentifikacija, varstvo podatkov in varnost informacij, ohranitev in plačilo intelektualne lastnine, vseevropski "kiosk" in pomoč za omrežno navigacijo, storitve za zagotavljanje dostopa državljanov, plačilne storitve itd.

- Postopna širitev generičnih storitev v multimedijsko okolje. Te storitve bodo končnim uporabnikom ponujale dostop do multimedijskih storitev in lahko med drugim vključujejo multimedijsko elektronsko pošto, hitri prenos datotek in videostoritve, vključno z videom na zahtevo. K uporabi teh multimedijskih storitev je treba spodbujati podjetja in stanovanjske uporabnike, prav tako pa je treba spodbujati vključevanje novih storitvenih elementov, na primer samodejno prevajanje, prepoznavanje govora, grafične uporabniške vmesnike, inteligentna sredstva ter orodja za interakcijo in personalizacijo uporabnikov.

- Uvajanje nelastniških digitalnih podpisov kot podlage za odprto zagotavljanje storitev in mobilnost uporabe: splošne storitve bodo odvisne od velikega števila komplementarnih in konkurenčnih izvajalcev storitev. Zagotavljanje odprtosti storitev in mobilnost uporabe bosta ključnega pomena, zato morajo biti elektronska imena (digitalni podpisi), ki omogočajo primerno varstvo zasebnosti, splošno na voljo in priznana.

3. Osnovna omrežja

Projekti skupnega interesa za osnovna omrežja so:

- Evro-ISDN – evropska digitalna omrežja z integriranimi storitvami: zaradi komercialne in tehnične razpoložljivosti na vseevropski ravni je ISDN danes najprimernejše digitalno komutirano osnovno omrežje, ki lahko podpira nove storitve in aplikacije. Njegov sedanji razvoj pomeni priložnost za Evropo, njegovo tržno in geografsko širitev pa bo utemeljevalo izvajanje teh novih storitev in aplikacij na evropski ravni. Upošteva pa naj se, da je ISDN samo prvi korak in da bo v prihodnje postalo le sredstvo za dostop uporabnikov do širokopasovnih osnovnih storitev. Posebna pozornost naj se posveti odstranitvi drugih šibkih točk za učinkovito medobratovalnost storitev.

- Komercialno uvajanje asinhronega prenosnega načina (ATM) in drugih omrežij IBC: to področje se mora obravnavati kot največje skupno interesno področje v Evropi.

- Medobratovalnost obstoječih omrežij in omrežij IBC: obstoječa omrežja (za fiksne, mobilne in satelitske storitve) naj bodo povezana in medobratovalna med seboj in z omrežji za hitri prenos, ki temeljijo na ATM, da bi ponujala najprimernejše gospodarske rešitve v različnih razmerah, ki se bodo pojavljale pri oblikovanju informacijske družbe. Ta tema je jedro razvoja omrežja IBC in je zlasti pomembna za mala in srednje velika podjetja ter za poslovne in zasebne trge.

- Razvoj fiksnih, mobilnih in satelitskih omrežij, katerega cilj je podpreti zgoraj navedene aplikacije in storitve.

4. Projekti posebnega pomena

Nekateri od teh projektov skupnega interesa so posebno pomembni za razvoj informacijske družbe. To so generične storitve, aplikacije skupnega interesa, ki zadevajo izobraževanje in usposabljanje na daljavo, kulturno dediščino, storitve za mala in srednje velika podjetja ter telematiko za promet, okolje in zdravstvo. Razpisi za zbiranje predlogov v zvezi s temi projekti posebnega pomena ali kombinacijo teh projektov bodo praviloma objavljeni najmanj enkrat na leto. Komisija bo v zvezi s tem poročala Parlamentu.

5. Dodatni podporni in usklajevalni ukrepi

Komisija naj poleg tega, da podpira projekte skupnega interesa, spodbuja tudi ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju ustreznega okolja. Prispevali bodo k ustvarjanju soglasja in usklajevanju prizadevanja v zvezi z državnimi in regionalnimi dejavnostmi za spodbujanje in pospeševanje novih aplikacij in storitev v skladu z izvajanjem programov na drugih področjih ter k razvoju omrežij IBC. Vključevali bodo posvetovanja z evropskimi organi za standardizacijo in strateško načrtovanje ter usklajevanje z ukrepi, ki se financirajo iz različnih finančnih instrumentov Skupnosti. Sem spadajo:

- razvoj ciljnih specifikacij ter prehod k tem ciljem. Te specifikacije bodo sektorskim udeležencem pomagale, da bodo sprejeli utemeljene ekonomske naložbene odločitve,

- opredelitev sredstev za dostop do omrežij IBC na treh določenih plasteh,

- določitev skupnih specifikacij, ki temeljijo na evropskih in svetovnih standardih,

- pospeševanje sodelovanja med sektorskimi udeleženci, zlasti med novimi in razdrobljenimi operaterji, na primer operaterji kabelskih televizijskih omrežij, in tudi z uporabniki,

- usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo po tej odločbi, s programi Skupnosti in nacionalnimi programi, ki so z njimi povezani.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MERILA ZA SPECIFIKACIJO PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA

Projekti skupnega interesa bodo izbrani med projekti, ki jih bodo predložili zainteresirani sektorski udeleženci po razpisu za zbiranje predlogov, kakor je določeno v členu 7, na podlagi njihove skladnosti s cilji iz člena 2 in prednostnimi nalogami iz člena 3. Ti projekti morajo biti nadnacionalni glede svoje zasnove, ki mora izpolnjevati potrebe v različnih državah članicah. Praviloma se izvajajo v več državah članicah, vendar se dovoli izvajanje v eni sami državi članici, če to prispeva k širšemu vseevropskemu interesu.

Poleg tega se upoštevajo gospodarska in finančna merila iz Uredbe (ES) št. 2236/95. Ta merila, ki se bodo uporabljala v okviru navedene uredbe za odločanje o dodelitvi finančne podpore za določeni projekt, so:

- potencialna ekonomska upravičenost projekta, ki jo je treba zagotoviti,

- zrelost projekta,

- spodbujevalni učinek pri posegih Skupnosti v zvezi z javnim in zasebnim financiranjem,

- trdnost finančnega paketa,

- neposredni in posredni socialno-gospodarski učinki, zlasti na zaposlovanje,

- posledice za okolje,

- usklajevanje časovnega okvira za različne dele projekta, zlasti pri čezmejnih projektih.

--------------------------------------------------