EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31992L0042

Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva

OJ L 167, 22.6.1992, p. 17–28 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)
Special edition in Finnish: Chapter 13 Volume 023 P. 55 - 66
Special edition in Swedish: Chapter 13 Volume 023 P. 55 - 66
Special edition in Czech: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Estonian: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Latvian: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Lithuanian: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Hungarian Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Maltese: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Polish: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Slovak: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Slovene: Chapter 13 Volume 011 P. 186 - 197
Special edition in Bulgarian: Chapter 13 Volume 011 P. 115 - 127
Special edition in Romanian: Chapter 13 Volume 011 P. 115 - 127
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 057 P. 49 - 60

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 26/09/2013

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/42/oj

31992L0042



Uradni list L 167 , 22/06/1992 str. 0017 - 0028
finska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 23 str. 0055
švedska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 23 str. 0055


Direktiva Sveta 92/42/EGS

z dne 21. maja 1992

o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker Odločba 91/565/EGS [4] predvideva uveljavljanje energetske učinkovitosti v Skupnosti s programom SAVE;

ker je pomembno uveljavljati ukrepe, s katerimi se skuša doseči postopna vzpostavitev notranjega trga do 31. decembra 1992; ker notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala;

ker so v Resoluciji Sveta z dne 15. januarja 1985 o izboljševanju programov za varčevanje z energijo v državah članicah [5] države članice pozvane, naj nadaljujejo prizadevanja ali jih po potrebi povečajo za uveljavljanje gospodarnejše porabe energije z nadaljnjim razvojem povezanih usmeritev za varčevanje z energijo;

ker se Resolucija Sveta z dne 16. septembra 1986 nanaša na nove cilje energetske politike Skupnosti za leto 1995 in približevanje politik držav članic [6], zlasti pa na cilj, da se izboljša energetska učinkovitost pri njeni končni porabi za vsaj 20 %;

ker člen 130r Pogodbe določa, da je cilj Skupnosti v zvezi z okoljem zagotavljanje preudarne in gospodarne izrabe naravnih virov;

ker je primerno, da se v predlogih za približevanje določb zakonov in drugih predpisov o zdravju, varnosti, varstvu okolja in potrošnikov v državah članicah izhaja iz visoke stopnje zaščite;

ker je v Resoluciji Sveta z dne 21. junija 1989 navedeno, "da mora Skupnost upoštevati morebitne klimatske spremembe v zvezi s pojavom tople grede" [7], in v sklepih Sveta z dne 29. oktobra 1990, da se mora emisija CO2 leta 2000 v vsej Skupnosti ustaliti na ravni iz leta 1990;

ker je pomembnost gospodinjskega in terciarnega sektorja, ki zajema večji del končne porabe energije v Skupnosti, zelo velika;

ker ta sektor postaja celo bolj pomemben zaradi nagnjenosti k večjemu številu centralnih ogrevanj in splošnemu povečanju toplotnega udobja;

ker je večja učinkovitost grelnika v interesu porabnika; ker se varčevanje z energijo kaže kot manjši uvoz ogljikovodikov; ker zmanjšanje energetske odvisnosti pozitivno vpliva na trgovinsko bilanco;

ker se je z Direktivo Sveta 78/170/EGS z dne 13. februarja 1978 o lastnostih kurilnih naprav za ogrevanje prostorov in pridobivanje tople vode v novih ali starih neindustrijskih stavbah in o toplotni zaščiti razdelilnih sistemov za ogrevanje in toplo vodo za gospodinjstva v novih neindustrijskih stavbah [8] povečala uvedba bistveno različnih stopenj učinkovitosti med posameznimi državami članicami;

ker se bo z zahtevo po toplovodnih kotlih z visokimi izkoristki zmanjšal obseg tehničnih lastnosti opreme na trgu in se bo s tem olajšala serijska proizvodnja in uveljavila ekonomija velikega obsega; ker ima lahko po vzpostavitvi notranjega trga odsotnost ukrepov, ki predpisujejo energetske zahteve na zadostno visoki stopnji, zaradi pojava toplovodnih kotlov z nizkim izkoristkom na trgu za posledico občuten padec izkoristkov energije toplovodnih instalacij;

ker se v Skupnosti zelo razlikujejo krajevne klimatske razmere, energetske razmere in značilnosti naseljenosti stavb; ker morajo države članice to različnost upoštevati, kadar pri uresničevanju te direktive določajo pogoje za začetek delovanja toplovodnih kotlov; ker te okoliščine opravičujejo dejstvo, da naj države članice, če so dodatni ogrevalni kotli in toplovodni kotli, ki so načrtovani za vgradnjo v bivalne prostore, na široko vgrajevani do dneva sprejetja te direktive, še vedno s posebnimi omejitvami odobravajo dajanje teh kotlov v promet in njihov začetek delovanja; ker morajo biti te ureditve pod posebnim nadzorom Komisije;

ker mora ta direktiva, ki je namenjena odstranjevanju tehničnih ovir v zvezi z izkoristki toplovodnih kotlov, slediti novemu pristopu, ki je bil uveden z Resolucijo Sveta z dne 7. maja 1985 [9], ki posebej predpisuje, da se zakonodajno usklajevanje z direktivami na podlagi člena 100 Pogodbe EGS omeji na sprejem bistvenih zahtev, s katerimi morajo biti usklajeni izdelki, ki se dajejo v promet, in da "morajo biti te bistvene zahteve izražene dovolj natančno, da sestavljajo zakonske obveznosti, ki so lahko izvedljive, in omogočajo certifikacijskim organom, da ob upoštevanju teh zahtev kljub pomanjkanju standardov potrdijo izdelke kot skladne";

ob upoštevanju Direktive 83/189/EGS [10] o določitvi postopka za zagotavljanje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov;

ob upoštevanju Odločbe 90/683/EGS [11] v zvezi z moduli za različne stopnje postopkov ugotavljanja skladnosti, ki so namenjeni uporabi v direktivah za tehnično usklajevanje;

ker naj bi imeli kotli, skladni z zahtevanimi izkoristki, oznako CE, in kjer je primerno, oznake za omogočanje prostega pretoka in začetka delovanja v Skupnosti v skladu z namenom njihove uporabe;

ob upoštevanju Direktive 89/106/EGS [12] o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode;

ker je treba, zaradi spodbujanja gospodarne porabe energije, kakor je predpisano v Direktivi Sveta 90/396/EGS z dne 29. junija 1990 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo [13], opredeliti zahteve za plinske kotle iz te direktive,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi, ki izhaja iz programa SAVE o spodbujanju večjega energetskega izkoristka v Skupnosti, so določeni zahtevani izkoristki, primerni za nove toplovodne kotle na tekoča ali plinasta goriva z nazivno toplotno močjo najmanj 4 kW in največ 400 kW, v nadaljevanju imenovani "ogrevalni kotli".

Člen 2

V tej direktivi je:

- ogrevalni kotel: kombinacija kotla in gorilnika, ki je konstruiran za prenos pri zgorevanju sproščene toplote na vodo,

- naprava:

- kotel, konstruiran za pritrditev gorilnika,

- gorilnik, konstruiran za vgradnjo na kotel,

- nazivna toplotna moč (izražena v kW): najvišja v trajnem obratovanju koristno oddana toplota v časovni enoti, kot jo zagotavlja proizvajalec ob doseganju deklariranega izkoristka kotla,

- izkoristek (izražen v %): razmerje med toplotnim tokom, dovedenim kotlovski vodi in produktom kurilnosti goriva pri konstantnem tlaku ter porabo goriva, izraženo v količini goriva na časovno enoto,

- delna obremenitev (izražena v %): razmerje med dejansko toplotno močjo kotla, kadar kotel obratuje v intervalih, ali med toplotno močjo, manjšo od nazivne, in nazivno toplotno močjo,

- povprečna temperatura kotlovske vode: povprečna vrednost temperatur vode ob vstopu v kotel in izstopu iz njega,

- standardni ogrevalni kotel: kotel, katerega konstrukcija omogoča omejitev povprečne temperature kotlovske vode,

- dodatni ogrevalni kotel (back-kotel): kotel, ki je konstruiran za napajanje sistema centralnega ogrevanja, ki se ga vgradi v odvodnik dimnih plinov kot del kombinacije back-kotel/plinska peč,

- nizkotemperaturni ogrevalni kotel: kotel, ki lahko trajno deluje s temperaturo izstopne vode od 35 do 40 °C; pri čemer lahko v določenih okoliščinah pride do kondenzacije, vključno s kondenzacijskimi kotli na tekoče gorivo,

- kondenzacijski ogrevalni kotel: kotel, ki je konstruiran za trajno kondenzacijo večjega dela vodne pare, vsebovane v dimnih plinih,

- ogrevalni kotel za vgradnjo v bivalne prostore: kotel z nazivno toplotno močjo, manjšo od 37 kW, konstruiran za ogrevanje dela bivalnega prostora, v katerega je vgrajen. Ogreva s sevanjem toplote iz ohišja in ima odprto ekspanzijsko posodo. Toplo vodo dovaja z naravnim obtokom. Na ohišju takih kotlov mora biti jasna označba, da so za vgradnjo v bivalnem prostoru.

Člen 3

1. Iz te direktive se izključijo:

- toplovodni kotli, kurjeni z več vrstami goriva, vključno s trdim gorivom,

- oprema za sprotno pripravo tople vode,

- ogrevalni kotli, konstruirani za kurjenje z gorivi, katerih lastnosti se bistveno razlikujejo od običajnih tekočih in plinastih goriv na trgu (industrijski odpadni plini, bioplin itd.),

- kuhalniki in naprave, konstruirani predvsem za gretje posameznih prostorov, v katere so vgrajeni, s pomožno funkcijo dovajanja tople vode za potrebe centralnega ogrevanja in sanitarno toplo vodo,

- naprave z nazivno toplotno močjo, manjšo od 6 kW, z naravnim obtokom in konstruirane samo za pripravo tople sanitarne vode,

- posamično izdelani kotli.

2. V primeru kotlov z dvojno funkcijo, to je za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, se zahtevani izkoristki, omenjeni v členu 5(1), nanašajo le na funkcijo ogrevanja.

Člen 4

1. Države članice ne smejo prepovedati, omejevati ali ovirati dajanja naprav in ogrevalnih kotlov, ki izpolnjujejo zahteve te direktive, na trg ali začetka njihove uporabe na svojih ozemljih, razen če je drugače predpisano v pogodbi ali drugih direktivah ali določbah Skupnosti.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ogrevalni kotli ne začnejo uporabljati, dokler ne zadostijo zahtevam po izkoristku, opisanim v členu 5(1), in pogojem za začetek delovanja, ki jih predpišejo države članice na podlagi krajevnih klimatskih razmer, energetskih značilnosti in značilne naseljenosti stavb.

3. Vendar države članice, v katerih se dodatni ogrevalni kotli in/ali ogrevalni kotli za vgradnjo v bivalni prostor pogosto vgrajujejo v času sprejetja te direktive, lahko še naprej dovoljujejo njihovo uporabo, če njihovi izkoristki pri nazivni toplotni moči in pri 30-odstotni delni obremenitvi niso za več kot za 4 % pod zahtevami, ki so predpisane v členu 5(1) za standardne ogrevalne kotle.

4. Učinke določb iz odstavka 2 in 3 stalno spremlja Komisija, analizirani pa so v poročilu, ki se predloži glede na člen 10. Zato države članice pošljejo Komisiji vse informacije, ki jih zahteva, da predloži Svetu predlagane spremembe, ki so določene v tem členu in namenjene za zagotovitev energijske učinkovitosti v vseh primerih in prostega pretoka ogrevalnih kotlov znotraj Skupnosti.

Člen 5

1. Ogrevalni kotli morajo dosegati naslednje zahtevane izkoristke:

- pri nazivni toplotni moči, to je delovanju pri nazivni toplotni moči Pn, izraženi v kW, pri povprečni temperaturi kotlovske vode 70 °C,

in

- pri delni obremenitvi, to je pri delovanju s 30-odstotno nazivno toplotno močjo, pri povprečni temperaturi kotlovske vode glede na tip grelnika ogrevalnega kotla.

Uporabne zahteve po izkoristku, ki jih morajo izpolnjevati, so navedene v naslednji tabeli:

Tip ogrevalnega kotla | Območje toplotne moči | Izkoristek pri nazivni toplotni moči | Izkoristek pri delni obremenitvi |

kW | Povprečna temperatura kotlovske vode (°C) | Zahtevani izkoristek, Izražen v % | Povprečna tempera-tura kotlovske vode (°C) | Zahtevani izkoristek, izražen v % |

Standardni ogrevalni kotli | Od 4 do 400 | 70 | ≥ 84 + 2 logPn | ≥ 50 | ≥ 80 + 3 logPn |

Nizkotempe-raturni ogrevalni kotel | Od 4 do 400 | 70 | ≥ 87,5 + 1,5 logPN | 40 | ≥ 87,5 + 1,5 logPN |

Plinski kondenzacijski kotli | Od 4 do 400 | 70 | ≥ 91 + 1 logPn | 30 | ≥ 97 + 1 logPn |

2. Usklajeni standardi v zvezi z zahtevami te direktive, oblikovani po pooblastilu Komisije v skladu z Direktivama 83/189/EGS in 88/182/EGS [16] med drugim določajo postopke overjanja, veljavne za proizvodnjo in meritve. V izkoristkih morajo biti vključene ustrezne tolerance.

Člen 6

1. Države članice se lahko po postopkih iz člena 7 odločijo za uporabo posebnega sistema označevanja z nalepkami, ki omogoča, da se natančno ugotovi energetska učinkovitost ogrevalnih kotlov. Ta sistem se uporablja za ogrevalne kotle, katerih izkoristki presegajo zahteve za standardne ogrevalne kotle, ki so predpisane v členu 5(1).

Če je izkoristek ogrevalnega kotla pri nazivni toplotni moči in pri delni obremenitvi enak zahtevanim vrednostim za standardne ogrevalne kotle ali večji od njih, ogrevalni kotel dobi oznako

+++++ TIFF +++++

, kot je določeno v oddelku 2 Priloge I.

Če je izkoristek ogrevalnega kotla pri nazivni toplotni moči in pri delni obremenitvi za tri ali več točk večji od ustreznih vrednosti za standardne ogrevalne kotle, se ogrevalnemu kotlu dodelita

+++++ TIFF +++++

.

Za vsake dodatne tri točke izkoristka pri nazivni toplotni moči in delni obremenitvi se dovoli pripis dodatne

+++++ TIFF +++++

, kot je določeno v Prilogi II.

2. Države članice ne smejo dovoliti nobene druge nalepke, ki bi jo bilo mogoče zamenjati s tistimi, ki so omenjene v odstavku 1.

Člen 7

1. Države članice štejejo, da so ogrevalni kotli, ki so v skladu z usklajenimi standardi, katerih referenčne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti in za katere so države članice objavile referenčne številke nacionalnih standardov, s katerimi so bili preneseni ti usklajeni standardi, skladni z bistvenimi zahtevami po izkoristkih, določenimi v členu 5(1). Takšni ogrevalni kotli morajo imeti oznako CE, ki je omenjena v oddelku 1 Priloge I, in spremno izjavo ES o skladnosti.

2. Skladnost serijsko izdelanih ogrevalnih kotlov se potrdi:

- z ugotovitvijo izkoristka tipa ogrevalnega kotla v skladu z modulom B, opisanim v Prilogi III,

- z izjavo o skladnosti odobrenega tipa v skladu z modulom C, D ali E, ki so opisani v Prilogi IV.

Za ogrevalne kotle na plinasta goriva so postopki ugotavljanja skladnosti njihovih izkoristkov tisti, ki se uporabljajo za ugotavljanje skladnosti z varnostnimi zahtevami, predpisanimi v Direktivi 90/396/EGS o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo.

3. Kadar se naprave ločeno dajejo v promet, morajo imeti oznako CE s priloženo izjavo ES o skladnosti, v kateri so opredeljeni parametri, ki jim omogočajo po sestavi doseči izkoristke, predpisane v členu 5(1).

4. Oznako CE o skladnosti z zahtevami te direktive in drugimi določbami v zvezi z dodelitvijo oznake CE in tudi vpisov, določenih v Prilogi I, se pritrdi na grelnike tako, da je vidna, lahko čitljiva in neizbrisna. Pritrjevanje katere koli druge oznake, znamenja ali navedbe na teh izdelkih, ki bi lahko povzročili zamenjavo z oznako CE v zvezi z njenim pomenom ali videzom, je prepovedano.

Člen 8

1. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo in druge države članice o organih, v nadaljevanju imenovanih "priglašeni organi", ki jih je imenovala za opravljanje nalog v zvezi s postopki, omenjenimi v členu 7.

Komisija tem organom dodeli identifikacijske številke in o tem obvesti države članice.

Seznam priglašenih organov objavi Svet v Uradnem listu Evropskih skupnosti in seznam se redno ažurira.

2. Države članice uveljavijo minimalna merila, predpisana v Prilogi V, za imenovanje takih organov. Za organe, ki izpolnjujejo merila, določena v ustreznih usklajenih standardih, se šteje, da ustrezajo merilom, predpisanim v omenjeni prilogi.

3. Država članica, ki je priglasila organ, mora umakniti priglasitev, če ugotovi, da ta organ ne izpolnjuje več meril, omenjenih v odstavku 2. O tem nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo ter umakne priglasitev.

Člen 9

1. Države članice sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 1993. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo od 1. januarja 1994.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice do 31. decembra 1997 dovolijo dajanje na trg in začetek delovanja naprav, ki so skladne z nacionalnimi predpisi in ureditvami, veljavnimi na njihovih ozemljih na dan sprejetja te direktive.

Člen 10

Tri leta po začetku izvajanja te direktive Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o doseženih rezultatih. Temu poročilu so priloženi predlogi za vsako spremembo te direktive glede na rezultate in tehnični napredek.

Člen 11

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. maja 1992

Za Svet

Predsednik

Luis mira amaral

[1] UL C 292, 22.11.1990, str. 8.

[2] UL C 129, 20.5.1991, str. 97 in UL C 94, 13.4.1992.

[3] UL C 102, 18.4.1991, str. 46.

[4] UL L 307, 8.11.1991, str. 34.

[5] UL C 20, 22.1.1985, str. 1.

[6] UL C 241, 25.9.1986, str. 1.

[7] UL C 183, 20.7.1989, str. 4.

[8] UL L 52, 23.2.1978, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 82/885/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 19).

[9] UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

[10] UL L 109, 26.4.1983, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 90/230/EGS (UL L 128, 18.5.1990, str. 15).

[11] UL L 380, 31.12.1990, str. 13.

[12] UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

[13] UL L 196, 26.7.1990, str. 15.

[16] UL L 81, 26.3.1988., str. 75.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OZNAKE SKLADNOSTI IN DODATNE POSEBNE OZNAKE

1. Oznaka skladnosti

Oznaka skladnosti je sestavljena iz črk CE, kakor je prikazano spodaj, in iz dveh zadnjih številk leta, v katerem je bila oznaka pritrjena.

+++++ TIFF +++++

2. Posebne dodatne oznake

Oznako energetske učinkovitosti, ki je dodeljena na podlagi člena 6 te direktive, predstavlja naslednji simbol:

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

DODELITEV OZNAK ZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

Izkoristki, ki morajo biti doseženi pri nazivni toplotni moči in delni obremenitvi 0,3 Pn

Oznaka | Izkoristki pri nazivni toplotni moči Pn in povprečni temperaturi kotlovske vode 70 °C (%) | Zahtevani izkoristki pri delni obremenitvi 0,3 Pn in povprečni temperaturi kotlovske vode ≥ 50° C (%) |

+++++ TIFF +++++

| ≥ 84 + 2 log Pn | ≥80 + 3 log Pn |

+++++ TIFF +++++

| ≥ 87 + 2 log Pn | ≥83 + 3 log Pn |

+++++ TIFF +++++

| ≥ 90 + 2 log Pn | ≥ 86 + 3 log Pn |

+++++ TIFF +++++

| ≥ 93 + 2 log Pn | ≥ 89 + 3 log Pn |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Modul B: tipski preskus ES

1. V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim priglašeni organ preveri in overi, da vzorec, ki predstavlja predvideno proizvodnjo, izpolnjuje ustrezne določbe direktive.

2. Vlogo za tipski preskus ES vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pri priglašenem organu po svoji izbiri.

Vloga mora vsebovati:

- ime in naslov proizvajalca, in če jo vloži njegov pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov,

- pisno izjavo, da enaka vloga ni bila vložena pri nobenem drugem priglašenem organu,

- tehnično dokumentacijo, ki je opisana v oddelku 3.

Prosilec mora dati priglašenemu organu na voljo reprezentativni vzorec predvidene proizvodnje, v nadaljevanju imenovan "tip". Če je treba, lahko priglašeni organ za izvedbo preskusnega programa zahteva nadaljnje vzorce.

3. Tehnična dokumentacija mora omogočiti ugotovitev skladnosti naprave z zahtevami te direktive. Če je za takšno ugotavljanje to pomembno, mora vključevati konstrukcijo, proizvodnjo in obratovanje naprave, ter če je pomembno za ugotavljanje, vsebovati:

- splošen opis tipa,

- konceptualne konstrukcijske in proizvodne načrte in diagrame sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

- opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje risb, načrtov in delovanja izdelka,

- seznam standardov, navedenih v členu 5, ki so uporabljeni v celoti ali deloma, in opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev direktive, kadar niso bili uporabljeni v členu 5 omenjeni standardi,

- rezultate opravljenih študijskih izračunov, preskusov itd.,

- poročila o preskusih.

4. Priglašeni organ mora:

4.1 pregledati tehnično dokumentacijo, overiti, da je bil tip proizveden v skladu s tehnično dokumentacijo, in identificirati dele, ki so bili konstruirani v skladu z ustreznimi določbami v členu 5(2) omenjenih standardov, pa tudi sestavne dele, ki so bili konstruirani brez upoštevanja ustreznih določb teh standardov;

4.2 opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preskuse za preverjanje, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, kadar niso bili uporabljeni v členu 5(2) navedeni standardi, ustrezajo bistvenim zahtevam direktive;

4.3 opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preskuse za preverjanje, ali so, kadar se je proizvajalec odločil, da bo uporabil ustrezne standarde, ti standardi res bili uporabljeni;

4.4 se dogovoriti s prosilcem o kraju, v katerem se bodo opravljali pregledi in potrebni preskusi.

5. Kadar tip izpolnjuje ustrezne določbe te direktive, priglašeni organ izda prosilcu certifikat tipskega preskusa ES. Certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, sklepe preskusa in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa.

Seznam ustreznih delov tehnične dokumentacije je priložen k certifikatu, priglašeni organ pa hrani njegov izvod.

Če priglašeni organ zavrne izdajo tipskega certifikata, mora proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku s sedežem v Skupnosti navesti podrobne razloge za takšno zavrnitev.

Poskrbeti je treba za pritožbeni postopek.

6. Prosilec obvesti priglašeni organ, ki hrani tehnično dokumentacijo o certifikatu tipskega preskusa ES, o vseh spremembah na odobreni napravi, za katere je potrebna dodatna odobritev, kadar bi takšne spremembe lahko vplivale na skladnost z bistvenimi zahtevami ali predpisanimi pogoji uporabe izdelka. Ta dodatna odobritev je dodatek k izvirnemu certifikatu tipskega preskusa ES.

7. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom sporočiti ustrezne informacije o certifikatih tipskega preskusa ES ter izdanih in umaknjenih dodatkih.

8. Drugi priglašeni organi lahko prejmejo izvode certifikatov tipskih preskusov ES in/ali njihovih dodatkov. Priloge k certifikatom morajo biti na voljo drugim priglašenim organom.

9. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora s tehnično dokumentacijo hraniti izvode certifikatov tipskega preskusa ES in njihove dodatke še vsaj deset let od zadnjega datuma proizvodnje zadevnega izdelka.

Kadar niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v Skupnosti, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek na trg Skupnosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Modul C: Skladnost s tipom

1. V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotovi in izjavi, da so zadevne naprave skladne s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in izpolnjujejo zahteve te direktive, na katere se nanaša. Proizvajalec mora pritrditi oznako CE na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.

2. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost izdelanih naprav s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in z izkoristki, zahtevanimi v direktivi.

3. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora hraniti izvod izjave o skladnosti še vsaj deset let po zadnjem datumu proizvodnje zadevnega izdelka.

Kadar niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v Skupnosti, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek na trg Skupnosti.

4. Priglašeni organ, ki ga je izbral proizvajalec, mora v naključnih časovnih presledkih opraviti ali dati opraviti preglede izdelka. Primeren vzorec končanih izdelkov, ki ga na kraju proizvodnje vzame priglašeni organ, se pregleda in opravi se ustrezen preskus, opredeljen v veljavnem standardu ali standardih, navedenih v členu 5(2), ali enakovredni preskusi za preverjanje skladnosti izdelka z zahtevami ustrezne direktive. Če eden ali več vzorcev pregledanih izdelkov ne ustreza, mora priglašeni organ sprejeti ustrezne ukrepe.

Modul D: Zagotavljanje kakovosti proizvodnje

1. V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz oddelka 2, zagotovi in izjavi, da so zadevne naprave skladne s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in izpolnjujejo zahteve te direktive. Proizvajalec pritrdi oznako CE na vsako napravo in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Oznaka CE spremlja identifikacijski znak priglašenega organa, odgovornega za preglede, navedene v oddelku 4.

2. Proizvajalec mora izvajati odobreni sistem zagotavljanja kakovosti proizvodnje, končni pregled naprave in preskušanje, kot je določeno v oddelku 3. Zanj veljajo pregledi, omenjeni v oddelku 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec pri priglašenem organu, ki ga izbere sam, vloži vlogo za oceno svojega sistema kakovosti za zadevne naprave.

Vloga mora vključevati:

- vse ustrezne informacije o predvideni kategoriji naprave,

- dokumentacijo v zvezi s sistemom kakovosti,

- tehnično dokumentacijo, ki se nanaša na odobreni tip, in izvod certifikata tipskega preskusa ES.

3.2 Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost naprav s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in z zahtevami te direktive, ki veljajo zanje.

Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih politik, postopkov in navodil. Dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti naprav,

- tehnik, postopkov in sistematičnih ukrepov za zagotavljanje proizvodnje, nadzorovanja in zagotavljanja kakovosti, ki bodo uporabljeni,

- pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega opravljanja,

- evidence kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o preverjanju mer, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.,

- sredstev za nadzorovanje doseganja zahtevane kakovosti naprav in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3 Priglašeni organ mora oceniti sistem kakovosti, da bi določil, ali izpolnjuje zahteve iz oddelka 3.2. Predvideti mora skladnost s temi zahtevami glede sistemov kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezni usklajeni standard. Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri ocenjevanju ustrezne tehnologije proizvodnje. Postopek ocenjevanja vključuje inšpekcijski obisk proizvajalčevih prostorov.

Proizvajalca je treba uradno obvestiti o odločitvi. Uradno obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in primerno utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

3.4 Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, in ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršnikoli predlagani spremembi sistema kakovosti.

Priglašeni organ mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali bo spremenjeni sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz 3.2 in ali je potrebna vnovična presoja.

Proizvajalca mora uradno obvestiti o svoji odločitvi. Uradno obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

4. Nadzorovanje v okviru odgovornosti priglašenega organa

4.1 Namen nadzorovanja je prepričati se, ali proizvajalec pravilno izpolnjuje obveze, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora dovoliti priglašenemu organu dostop do krajev proizvodnje, nadzorovanja, preskušanja in skladiščenja zaradi inšpekcije ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- evidenco o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o preverjanju mer, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.

4.3 Priglašeni organ mora redno opravljati preglede, da se prepriča o proizvajalčevem vzdrževanju in uporabljanju sistema kakovosti, ter proizvajalcu zagotoviti poročilo o pregledu.

4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski lahko priglašeni organ opravi ali da opraviti preskuse, da overi pravilno delovanje sistema kakovosti. Če je treba, mora priglašeni organ proizvajalcu priskrbeti poročilo o obisku, in če je opravil preskus, poročilo o preskusu.

5. Proizvajalec mora za državne organe še vsaj deset let po zadnjem datumu proizvodnje izdelka hraniti:

- dokumentacijo, navedeno v drugi alinei 3.1,

- dodatke, omenjene v drugem odstavku 3.4,

- odločbe in poročila priglašenega organa, navedene v zadnjem odstavku 3.4 ter v 4.3 in 4.4.

6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati ustrezne informacije o izdanih in umaknjenih odobritvah sistema kakovosti.

Modul E: Zagotavljanje kakovosti izdelka

1. V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz oddelka 2, zagotovi in izjavi, da so grelniki in naprave skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES. Proizvajalec mora na vsak grelnik in napravo pritrditi oznako CE in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Oznaki CE mora biti priložen identifikacijski znak priglašenega organa, odgovornega za preglede iz oddelka 4.

2. Proizvajalec mora izvajati odobreni sistem kakovosti za končno pregledovanje in preskušanje grelnikov in naprav, kot je opredeljen v oddelku 3. Zanj veljajo pregledi, omenjeni v oddelku 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec pri priglašenem organu, katerega izbere sam, vloži vlogo za oceno sistema kakovosti za svoje grelnike in naprave.

Vloga mora vključevati:

- vse ustrezne informacije o predvidenem razredu ogrevalnih kotlov ali naprav,

- dokumentacijo v zvezi s sistemom kakovosti,

- tehnično dokumentacijo, ki se nanaša na odobreni tip, in izvod certifikata tipskega preskusa ES.

3.2 Upoštevajoč sistem kakovosti, je treba vsak ogrevalni kotel ali napravo pregledati in opraviti primerne preskuse, ki so določeni v ustreznem(-ih) standardu(-ih), navedenem(-ih) v členu 5, ali enakovredne preskuse, da bi overili skladnost z ustreznimi zahtevami direktive. Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih politik, postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti izdelkov,

- pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni po proizvodnji,

- sredstev nadzorovanja učinkovitega delovanja sistema kakovosti,

- evidence kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o preverjanju mer, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.

3.3 Priglašeni organ mora oceniti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve iz 3.2. Predvideti mora skladnost s temi zahtevami glede sistemov kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezni usklajeni standard.

Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri ocenjevanju ustrezne tehnologije proizvodnje. Postopek ocenjevanja mora vključevati inšpekcijski obisk proizvajalčevih prostorov.

Proizvajalca je treba uradno obvestiti o odločbi. Uradno obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločbo na podlagi presoje.

3.4 Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, in ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, obveščati o kakršnikoli predlagani spremembi sistema kakovosti.

Priglašeni organ mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali spremenjeni sistem kakovosti še vedno zadošča zahtevam iz 3.2, in ali je potrebna vnovična ocena.

O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Uradno obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločbo na podlagi presoje.

4. Nadzor v pristojnosti priglašenega organa

4.1 Namen nadzorovanja je prepričati se, da proizvajalec pravilno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora omogočiti priglašenemu organu dostop do krajev nadzorovanja, preskušanja in skladiščenja ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- tehnično dokumentacijo,

- evidenco kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o preverjanju mer, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja, itd.

4.3 Priglašeni organ mora redno opravljati preglede za zagotovitev, da proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu zagotoviti poročilo o pregledu.

4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski lahko priglašeni organ opravi ali da opraviti preskuse, da overi pravilno delovanje sistema kakovosti. Če je treba, priglašeni organ proizvajalcu zagotovi poročilo o obisku, in če je opravil preskus, poročilo o preskusu.

5. Proizvajalec mora za državne organe še vsaj deset let po zadnjem datumu proizvodnje izdelka hraniti:

- dokumentacijo, navedeno v tretji alinei 3.1,

- spremembe, omenjene v drugem odstavku 3.4,

- odločbe in poročila priglašenega organa, navedene v zadnjem odstavku 3.4 ter v 4.3 in 4.4.

6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati ustrezne informacije o izdanih ali umaknjenih odobritvah sistema kakovosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Minimalna merila, ki jih morajo upoštevati države članice za priglasitev organov

1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje overitvenih preskusov, ne smejo biti načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji ali monterji naprav, katere pregledujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli od teh strank. Niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki ne smejo biti vključeni v konstruiranje, proizvodnjo, trženje ali vzdrževanje takšnih ogrevalnih kotlov in naprav. To ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med proizvajalcem in organom.

2. Organ in njegovo osebje morata opravljati overitvene preskuse z najvišjo stopnjo strokovne neoporečnosti in tehnične usposobljenosti ter morata biti neodvisna od vseh pritiskov in napeljevanj, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate nadzora, še posebno od ljudi ali skupin, ki jih zanimajo rezultati overjanj.

3. Organ mora imeti na voljo potrebno osebje in zmogljivosti, ki mu omogočajo pravilno opravljanje upravnih in tehničnih nalog, povezanih z overjanji. Imeti mora tudi dostop do opreme, ki se zahteva za posebno overitev.

4. Osebje, ki je odgovorno za nadzor, mora:

- biti primerno tehnično in strokovno usposobljeno,

- imeti zadostno znanje o zahtevah za preskuse, ki jih opravlja, in ustrezne izkušnje s takšnimi preskusi,

- biti sposobno sestaviti certifikate, zapiske in poročila, ki se zahtevajo za potrditev rezultatov preskusov.

5. Zagotovljena mora biti nepristranskost inšpekcijskega osebja. Njihovo nagrajevanje ne sme biti odvisno od števila opravljenih preskusov ali rezultatov takšnih preskusov.

6. Organ mora skleniti zavarovanje za odgovornost, razen če njegove odgovornosti ne prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo, ali je za preskuse neposredno odgovorna sama država članica.

7. Osebje organa mora spoštovati poklicno molčečnost (razen pred pristojnimi upravnimi organi države, v kateri potekajo njegove dejavnosti) v skladu s to direktivo ali katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki to določa.

--------------------------------------------------

Top