31985L0337

Direktiva Sveta

z dne 27. junija 1985

o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

(85/337/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker programi ukrepanja Evropskih skupnosti v zvezi z okoljem iz leta 1973 [4] in 1977 [5], ter program ukrepanja iz leta 1983 [6], katerih glavne poudarke so odobrili Svet Evropskih skupnosti in predstavniki vlad držav članic, poudarjajo, da je najboljša okoljska politika preprečevati povzročanje onesnaževanja ali motenj pri izvoru, ne pa poskušati naknadno nevtralizirati njihove vplive; ker potrjujejo potrebo po upoštevanju vplivov na okolje v najzgodnejši možni fazi v vseh postopkih tehničnega načrtovanja in sprejemanja odločitev; ker v ta namen zagotavljajo izvajanje postopkov za ovrednotenje takih vplivov;

ker neskladja med veljavnimi predpisi v različnih državah članicah glede presoje vplivov javnih in zasebnih projektov na okolje lahko ustvarijo neugodne konkurenčne pogoje in s tem neposredno vplivajo na delovanje skupnega trga; ker je torej nujno prilagoditi nacionalne zakonodaje na tem področju skladno s členom 100 Pogodbe;

ker je poleg tega treba doseči enega izmed ciljev Skupnosti na področju varstva okolja in kakovosti življenja;

ker je treba glede na to, da Pogodba ne zagotavlja pooblastil, potrebnih v ta namen, ravnati po členu 235 Pogodbe;

ker je treba splošna načela za presojo vplivov na okolje uvesti z namenom dopolnjevanja in usklajevanja postopkov soglasij za izvedbo, s katerimi se urejajo javni in zasebni projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje;

ker bi moralo biti soglasje za izvedbo javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, izdano šele po predhodni presoji verjetnih pomembnih vplivov teh projektov na okolje; ker mora biti ta presoja izvedena na podlagi ustreznih informacij, ki jih priskrbi nosilec projekta in jih lahko dopolnijo pristojni organi in osebe, ki jih posamezen projekt lahko zadeva;

ker je treba načela presoje vplivov na okolje uskladiti, zlasti kar zadeva projekte, ki bi morali biti predmet presoje, glavne obveznosti nosilcev projekta in vsebino presoje;

ker imajo nekatere vrste projektov znaten vpliv na okolje in se mora te projekte praviloma sistematično presoditi;

ker druge vrste projektov morda nimajo pomembnega vpliva na okolje prav v vsakem primeru in ker bi bilo treba te projekte presoditi, kjer države članice menijo, da njihove značilnosti to zahtevajo;

ker je treba za projekte, ki so predmet presoje, priskrbeti določen minimalen obseg informacij, ki zadevajo projekt in njegove vplive;

ker je treba presoditi vplive projekta na okolje, da bi upoštevali prizadevanja za varovanje zdravja ljudi, prispevali h kakovosti življenja z boljšim okoljem, zagotovili ohranjanje raznolikosti bioloških vrst in ohranjanje reproduktivne zmogljivosti ekosistema kot osnovnega življenjskega vira;

ker se te direktive ne bi smelo uporabljati pri tistih projektih, katerih podrobnosti so sprejete v kakšnem posebnem zakonu nacionalne zakonodaje, ker se cilji te direktive, vključno s ciljem zagotavljanja informacij, dosegajo z zakonodajnim postopkom;

ker je poleg tega v izjemnih primerih lahko primerno, da se določen projekt izvzame iz postopkov presoje, kakor jih določa ta direktiva, pod pogojem, da se Komisiji predložijo ustrezne informacije,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

2. V tej direktivi:

"projekt" pomeni:

-- izvedbo gradbenih ali drugih instalacijskih del ali projektov,

-- druge posege v naravno okolje in krajino, vključno s tistimi, ki vključujejo izkoriščanje mineralnih virov;

"nosilec projekta" pomeni:

prosilca za dovolitev zasebnega projekta, ali javni organ, ki da pobudo za projekt;

"soglasje za izvedbo" pomeni:

odločitev pristojnega organa ali organov, ki dovoljuje nosilcu projekta izvedbo projekta.

3. Pristojni organ ali organi so tisti, ki jih države članice določijo kot odgovorne za opravljanje dolžnosti iz te direktive.

4. Ta direktiva ne vključuje projektov za namene državne obrambe.

5. Ta direktiva ne velja za projekte, katerih podrobnosti so sprejete s posebnim zakonom nacionalne zakonodaje, ker se cilji te direktive, vključno z zagotavljanjem informacij, dosegajo z zakonodajnim postopkom.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pred izdajo soglasja za izvedbo presodijo vplivi projektov, ki bodo, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, verjetno pomembno vplivali na okolje.

Ti projekti so opredeljeni v členu 4.

2. Presojo vplivov na okolje se lahko vključi v obstoječe postopke za izdajo soglasja za izvedbo projektov v državah članicah, oziroma, če to ne gre, v druge postopke ali v postopke, ki se jih mora uvesti za usklajevanje s cilji te direktive.

3. Države članice lahko v izjemnih primerih določen projekt v celoti ali delno izvzamejo iz določb, ki jih določa ta direktiva.

V tem primeru države članice:

(a) ugotovijo, ali bi bila primerna druga oblika presoje in ali bi morale biti tako zbrane informacije na voljo javnosti;

(b) dajo na razpolago zadevni javnosti informacije, ki se nanašajo na izvzetje, in razloge za njegovo odobritev;

(c) pred izdajo soglasja obvestijo Komisijo o razlogih, ki opravičujejo odobreno izvzetje, in ji zagotovijo informacije, ki so, kjer je primerno, na razpolago njihovim državljanom.

Komisija nemudoma posreduje prejete dokumente drugim državam članicam.

Komisija letno poroča Svetu o uporabi tega odstavka.

Člen 3

V presoji vplivov na okolje bodo glede vsakega posameznega primera in skladno s členi 4 do 11 na primeren način opredeljeni, opisani in ocenjeni neposredni in posredni vplivi posameznega projekta na naslednje dejavnike:

-- ljudi, živalstvo in rastlinstvo,

-- tla, vodo, zrak, podnebje in krajino,

-- medsebojnih vplivov dejavnikov, navedenih v prvi in drugi alineji,

-- materialno lastnino in kulturno dediščino.

Člen 4

1. Ob upoštevanju člena 2(3) so projekti skupin, naštetih v Prilogi I, predmet presoje v skladu s členi 5 do 10.

2. Projekti skupin, naštetih v Prilogi II, se presodijo v skladu s členi 5 do 10, če države članice menijo, da njihove značilnosti tako zahtevajo.

S tem namenom lahko države članice med drugim določijo posebne vrste projektov kot predmet presoje, oziroma lahko postavijo merila in/ali pragove, po katerih se določi, katere izmed projektov iz skupin, naštetih v Prilogi II, se presoja skladno s členi 5 do 10.

Člen 5

1. V primeru projektov, pri katerih se mora po členu 4 presoditi vpliv na okolje v skladu s členi 5 do 10, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotovijo, da nosilec projekta v primerni obliki priskrbi informacije, določene v Prilogi III, v kolikor:

(a) države članice menijo, da so te informacije pomembne za dano stopnjo postopka izdaje soglasja in za specifične značilnosti določenega projekta ali vrste projekta in za lastnosti okolja, na katere bo projekt verjetno vplival;

(b) države članice menijo, da lahko od nosilca projekta upravičeno zahtevajo, da zbere te informacije, med drugim ob upoštevanju tekočega poznavanja in metod presoje.

2. Informacije, ki jih mora nosilec projekta zagotoviti skladno z odstavkom 1, vključujejo vsaj:

-- opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi in velikosti projekta,

-- opis predvidenih ukrepov, da bi se izognili pomembnim škodljivim vplivom, jih zmanjšali in po možnosti odpravili,

-- podatke za potrebe opredelitve in presojo glavnih verjetnih vplivov projekta na okolje,

-- netehnični povzetek informacij, navedenih v alinejah 1 do 3.

3. Kjer menijo, da je potrebno, države članice zagotovijo, da bodo vsi organi, ki imajo ustrezne informacije, dali te informacije na razpolago nosilcu projekta.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo organi, ki bodo verjetno obravnavali projekt zaradi svojih posebnih okoljskih odgovornosti, možnost izraziti svoje mnenje o prošnji za soglasje za izvedbo. Države članice določijo organe, s katerimi se posvetuje v ta namen na splošno ali v vsakem posameznem primeru, ko se poda zahteva za soglasje za izvedbo. Informacije, zbrane skladno s členom 5, se posredujejo tem organom. Podrobnejše ureditve posvetovanja določijo države članice.

2. Države članice zagotovijo, da:

- bodo vse prošnje za soglasje za izvedbo in vse informacije, zbrane skladno s členom 5, dane na razpolago javnosti,

- bo imela zadevna javnost možnost izraziti mnenje pred začetkom izvedbe projekta.

3. Podrobnejše ureditve za take informacije in posvetovanje določijo države članice, ki lahko, odvisno od posebnih značilnosti zadevnih projektov ali krajev izvedbe, zlasti:

-- določijo zadevno javnost,

-- določijo kraje za posvetovanje o informacijah,

-- določijo način obveščanja javnosti, na primer s plakatiranjem v določenem območju, z objavami v lokalnih časopisih, z organizacijo razgrnitev načrtov, risb, tabel, grafov, modelov,

-- določijo način posveta z javnostjo, na primer s posredovanjem pisnih predlogov, z javnimi zaslišanji,

-- določijo ustrezne roke za razne faze postopka, da bi zagotovile sprejetje odločitve v primernem roku.

Člen 7

Če se država članica zaveda, da bo projekt verjetno pomembno vplival na okolje v drugi državi članici, ali kjer tako zahteva država članica, ki bo verjetno znatno prizadeta, država članica, na katere ozemlju se namerava izvajati projekt, posreduje informacije, zbrane skladno s členom 5, drugi državi članici istočasno, kot jih da na razpolago svojim državljanom. Take informacije služijo kot temelj za vse potrebne posvete v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na vzajemni in enakovredni podlagi.

Člen 8

Informacije, zbrane skladno s členi 5, 6 in 7, se morajo upoštevati v postopku za pridobitev soglasja za izvedbo.

Člen 9

Ko je posamezna odločitev sprejeta, pristojni organi obvestijo zadevno javnost o:

-- vsebini odločitve in vseh pogojih, ki iz nje izhajajo,

-- vzrokih in premislekih, na katerih temelji odločitev, kjer zakonodaja držav članic tako določa.

Podrobne postopke glede takih informacij določijo države članice.

Če je bila skladno s členom 7 obveščena še kakšna država članica, bo obveščena tudi o zadevni odločitvi.

Člen 10

Določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da upoštevajo omejitve, ki jih nalagajo nacionalni zakonski in upravni predpisi ter priznane pravne prakse, kar zadeva industrijsko in poslovno skrivnost in varovanje javnega interesa.

Kjer se uporablja člen 7, za posredovanje informacij drugi državi članici in sprejem informacij s strani druge države članice veljajo omejitve v državi članici, v kateri je predlagan projekt.

Člen 11

1. Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te direktive.

2. Države članice zlasti obvestijo Komisijo o vseh merilih in/ali pragovih, ki so bili sprejeti za izbor zadevnih projektov v skladu s členom 4(2) ali vrstah zadevnih projektov, ki so skladno s členom 4(2) predmet presoje v skladu s členi 5 do 10.

3. Pet let od notifikacije te direktive Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o njeni uporabi in učinkovitosti. Poročilo temelji na prej navedeni izmenjavi informacij.

4. Na temelju te izmenjave informacij Komisija po potrebi predloži Svetu dodatne predloge, zato da bi bila uporaba te direktive dovolj usklajena.

Člen 12

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, v treh letih od njene notifikacije [7]

.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Določbe te direktive ne vplivajo na pravico držav članic, da določijo strožja pravila, kar zadeva področje uporabe in postopek presoje o vplivih na okolje.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, dne 27. junija 1985

Za Svet

Predsednik

A. Biondi

PRILOGA I

PROJEKTI, ZA KATERE VELJA ČLEN 4(1)

1. Rafinerije surove nafte (razen podjetij, ki izdelujejo le maziva iz surove nafte) in obrati za uplinjanje in utekočinjanje 500 ton ali več premoga ali bitumiziranega skrilavca na dan.

2. Termoelektrarne in druge kurilne naprave z močjo 300 megavatov ali več ter jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji (razen raziskovalnih obratov za izdelavo in pretvorbo cepljivih in obogatenih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjenega toplotnega naboja).

3. Obrati, ki so posebej namenjeni trajnemu skladiščenju ali končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov.

4. Integrirani obrati za začetno taljenje surovega železa in jekla.

5. Obrati za pridobivanje azbesta in za oplemenitenje in predelavo azbesta in proizvodov, ki vsebujejo azbest: za azbestno-cementne proizvode, z letno proizvodnjo več kot 20 000 ton končnih izdelkov, za torne materiale z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih izdelkov, in za druge rabe azbesta pri porabi več kot 200 ton na leto.

6. Integrirani kemični obrati.

7. Gradnja avtocest, hitrih cest [8] in daljinskih železniških prog ter letališč [9] z vzletno stezo osnovne dolžine 2 100 m ali več.

8. Trgovska pristanišča in tudi kopenske plovne poti in pristanišča za promet po celinskih vodnih poteh, ki dovoljujejo prehod plovil, teže več kot 1 350 ton.

9. Obrati za sežiganje, kemično obdelavo ali odlaganje strupenih in nevarnih odpadkov.

PRILOGA II

PROJEKTI, ZA KATERE VELJA ČLEN 4(2)

1. Kmetijstvo

(a) Projekti za preoblikovanje podeželskih zemljiških posestev.

(b) Projekti za rabo neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivnokmetijstvo.

(c) Vodnogospodarski projekti za kmetijstvo.

(d) Začetno pogozdovanje, kjer lahko to povzroči škodljive ekološke spremembe, in melioracija za namene pretvorbe v drugačno rabo zemljišč.

(e) Obrati za rejo perutnine.

(f) Obrati za rejo prašičev.

(g) Gojenje lososov.

(h) Pridobivanje zemljišč iz morja.

2. Ekstrakcijske dejavnosti

(a) Pridobivanje šote.

(b) Globinsko vrtanje z izjemo vrtanja za raziskovanje trdnosti tal in zlasti:

-- geotermalno vrtanje,

-- vrtanje za skladiščenje jedrskih odpadkov,

-- vrtanje za zaloge vode.

(c) Pridobivanje mineralnih snovi kot so marmor, pesek, prod, skrilavec, fosfati in kalijev karbonat, razen kovinskih mineralnih snovi in mineralnih energetskih surovin.

(d) Pridobivanje premoga in lignita v rudnikih.

(e) Pridobivanje premoga in lignita v dnevnih kopih.

(f) Pridobivanje nafte.

(g) Pridobivanje zemeljskega plina.

(h) Pridobivanje rud.

(i) Pridobivanje bituminiziranega skrilavca.

(j) Pridobivanje mineralnih snovi v dnevnih kopih razen kovinskih mineralnih snovi ali mineralnih energetskih surovin.

(k) Površinski industrijski obrati za pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina

in rud ter bituminiziranega skrilavca.

(l) Koksarne (suha destilacija premoga).

(m) Cementarne.

3. Energetika

(a) Industrijski obrati za proizvodnjo elektrike, pare in tople vode (razen, če so

vključeni v Prilogo I).

(b) Industrijske naprave za prenos plina, pare in tople vode; prenos električne energije po nadzemnih vodih.

(c) Nadzemno skladiščenje zemeljskega plina.

(d) Podzemno skladiščenje vnetljivih plinov.

(e) Nadzemno skladiščenje fosilnih goriv.

(f) Industrijsko briketiranje premoga in lignita.

(g) Obrati za proizvodnjo ali obogatitev jedrskih goriv.

(h) Obrati za ponovno predelavo ožarčenih jedrskih goriv.

(i) Obrati za zbiranje in predelavo radioaktivnih odpadkov (razen, če so vključeni v Prilogo I).

(j) Hidroelektrarne.

4. Obdelava kovin

(a) Železarne in jeklarne, vključno z livarnami, kovačnicami, obrati za vlečenje žice in valjarnami (razen če so vključene v Prilogo I).

(b) Obrati za proizvodnjo, vključno s topljenjem, žlahtnenjem, vlečenjem in valjanjem neželeznih kovin, razen žlahtnih kovin.

(c) Stiskanje, vlečenje in obrezovanje velikih odlitkov.

(d) Površinska obdelava in prevleka kovin.

(e) Izdelava kotlov, rezervoarjev, cistern in drugih pločevinastih posod.

(f) Izdelava in sestavljanje motornih vozil in izdelava motorjev za motorna vozila.

(g) Ladjedelnice.

(h) Obrati za izdelavo in popravila zračnih plovil.

(i) Izdelava železniške opreme.

(j) Eksplozijsko litje.

(k) Tovarne za žganje in sintranje kovinskih rud.

5. Proizvodnja stekla

6. Kemijska industrija

a) Obdelava polizdelkov in proizvodnja kemikalij (razen če so vključene v

Prilogo I).

(b) Proizvodnja pesticidov in farmacevtskih proizvodov, barv in lakov, elastomerov

in peroksidov.

(c) Skladišča za nafto, petrokemične in kemične proizvode.

7. Prehrambena industrija

(a) Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob.

(b) Pakiranje in konzerviranje živalskih in rastlinskih proizvodov.

(c) Proizvodnja mlečnih izdelkov.

(d) Varjenje in slajenje.

(e) Proizvodnja slaščic in sirupov.

(f) Klavnice.

(g) Obrati za proizvodnjo industrijskega škroba.

(h) Tovarne ribjih jedi in ribjega olja.

(i) Tovarne sladkorja.

8. Tekstilna, usnjarska, lesna in papirna industrija

(a) Tovarne za čiščenje, razmaščevanje in beljenje volne.

(b) Proizvodnja panelnih, ivernih in vezanih plošč.

(c) Proizvodnja papirne kaše, papirja in kartona.

(d) Tovarne za barvanje vlaken.

(e) Tovarne za predelavo in proizvodnjo celuloze.

(f) Tovarne za barvanje in strojenje usnja.

9. Gumarska industrija

Proizvodnja in obdelava izdelkov, ki temeljijo na elastomerih.

10. Infrastrukturni projekti

(a) Projekti za izgradnjo industrijskih con.

(b) Urbanistični projekti.

(c) Smučarske žičnice in gondole.

(d) Gradnja cest, pristanišč, vključno z ribiškimi pristanišči in letalni (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I).

(e) Regulacije in objekti za protipoplavno zaščito.

(f) Jezovi in drugi objekti, namenjeni dolgoročnemu zadrževanju ali zagotavljanju rezerv vode.

(g) Tramvajske proge, nadzemne in podzemne železnice, viseče ali podobne proge

posebne vrste, namenjene izključno ali večinoma za prevoz potnikov.

(h) Naftovodi in plinovodi.

(i) Daljinski vodovodi.

(j) Marine.

11. Drugi projekti

(a) Počitniške vasi, hotelski kompleksi.

(b) Stalne dirkalne in poskusne proge za avtomobile in motorna kolesa.

(c) Objekti za odlaganje industrijskih in gospodinjskih odpadkov (razen če so

vključeni v Prilogo I).

(d) Čistilne naprave za odpadno vodo.

(e) Odlagališča blata.

(f) Skladiščenje odpadnega železa.

(g) Testne mize za motorje, turbine in reaktorje.

(h) Izdelava umetnih mineralnih vlaken.

(i) Proizvodnja, pakiranje, nakladanje smodnika in eksplozivov ali polnjenje nabojev z le-temi.

(j) Odlagališča kosovnega materiala.

12. Spremembe projektov, vključenih v Prilogo I, in projektov iz Priloge I, ki se izvajajo izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanje novih metod ali izdelkov in ki niso v uporabi več kot eno leto.

PRILOGA III

INFORMACIJE IZ ČLENA 5(1)

1. Opis projekta, ki vključuje zlasti:

-- opis fizičnih značilnosti celotnega projekta in zahtev glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem,

-- opis glavnih značilnosti proizvodnih procesov, na primer lastnosti in količine uporabljenih materialov,

-- ocena vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (onesnaženje vode, zraka in tal, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje, itn.), izhajajočih iz obratovanja predlaganega projekta.

2. Kjer je primerno, povzetek glavnih alternativ, ki jih je preučil nosilec projekta, in navedba glavnih razlogov za izbiro, upoštevajoč vplive na okolje.

3. Opis okoljskih pojavov, na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, vključujoč zlasti prebivalstvo, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialno premoženje, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino in medsebojne vplive med zgornjimi dejavniki.

4. Opis [10] verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki izhajajo iz:

-- obstoja projekta,

-- rabe naravnih virov,

-- emisije snovi, ki onesnažujejo, ustvarjanja motenj in odstranjevanja odpadkov,

in opis metod napovedovanja nosilca projekta, ki jih je uporabil za presojo vplivov na okolje.

5. Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče, odpravljanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

6. Netehnični povzetek informacij, priskrbljenih po zgornjih točkah.

7. Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij.

[1] UL C 169, 9.7.1980, str. 14.

[2] UL C 66, 15.3.1982, str. 89.

[3] UL C 185, 27.7.1981, str. 8.

[4] UL C 112, 20.12.1973, str. 1.

[5] UL C 139, 13.6.1977, str. 1.

[6] UL C 46, 17.2.1983, str. 1.

[7] Ta direktiva je bila notificirana državam članicam 3. julija 1985.

[8] V tej direktivi "hitra cesta" pomeni cesto, ki je skladna z opredelitvijo v Evropskem sporazumu o glavnih mednarodnih prometnih žilah z dne 15. novembra 1975.

[9] V tej direktivi "letališče" pomeni letališča, ki so skladna z opredelitvijo v Čikaški konvenciji o ustanovitvi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (Priloga 14) iz leta 1944.

[10] Ta opis bi moral zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta.