31970L0311

Direktiva Sveta

z dne 8. junija 1970

o približevanju zakonodaje držav članic o krmilju za motorna inpriklopna vozila

(70/311/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila skladno z nacionalno zakonodajo, med drugim nanašajo tudi na njihovo krmilje;

ker so te zahteve v posameznih državah članicah različne; ker je zato potrebno, da vse države članice poleg svojih obstoječih pravil ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, zlasti da bi bilo tako mogoče uvesti postopek EGS-homologacije za vsak tip vozila na podlagi Direktive Sveta [3] zdne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil,

SPREJELNASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi izraz "vozilo" pomenivsako motorno vozilo, namenjeno za uporabo na cesti, z nadgradnjo ali brez nje, z vsaj štirimi kolesi in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, in njegova priklopna vozila, razen tirnih vozil, kmetijskih traktorjev in strojev ter drugih delovnih strojev.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti EGS-homologacije ali nacionalne homologacije nekega vozila v zvezi s krmiljem, če to ustreza zahtevam, opredeljenim v Prilogi.

Člen 3

Spremembe, ki so potrebne zaradi prilagajanja zahtev iz Priloge tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku, določenem v členu 13 Direktive Sveta z dne 6. februarja 1970 o homologaciji motornih in priklopnih vozil.

Člen 4

1. Državečlanice sprejmejo predpise, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz te direktive v 18 mesecih po notifikaciji. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice zagotovijo, da se Komisiji predložijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Tadirektiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. junija 1970

Za Svet

Predsednik

P. Harmel

[1] UL C 160, 18.12.1969, str. 7.

[2] UL C 10, 27.1.1970, str. 18.

[3] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. POMEN IZRAZOV

1.1 Krmilje

"Krmilje" pomeni vso opremo, katere namen je spreminjati smeri gibanja vozila.

Šteje se lahko, da krmilje vključuje:

- napravo za upravljanje krmilja,

- krmilni mehanizem,

- krmiljena kolesa,

- kjer pride v poštev, posebno opremo za ustvarjanje pomožne oziroma tuje sile.

1.1.1 Naprava za upravljanje krmilja

"Izraz" napravaza upravljanje krmilja pomenidel krmilja, ki ga neposredno upravlja voznik, da krmili vozilo.

1.1.2 Krmilni mehanizem

1.1.2.1 Pri motornih vozilih izraz "krmilni mehanizem" označuje vse dele med napravo za upravljanje krmilja in krmiljenimi kolesi, razen posebne opreme, skladno s točko 1.1.4. Krmilni mehanizem je lahko mehanski, hidravličen, pnevmatski, električen ali kombiniran.

1.1.2.2 Pri priklopnih vozilih izraz "krmilnimehanizem" označujevse dele, ki na krmiljena kolesa prenašajo silo, potrebno za spreminjanje smeri gibanja vozila.

1.1.3 Krmiljena kolesa

"Izraz" krmiljenakolesa pomeni kolesa, katerih smer glede na vozilo se lahko spremeni neposredno ali posredno in se s tem spremeni smer gibanja vozila.

1.1.4 Posebna oprema

"Izraz" posebna oprema pomenidel krmilja za ustvarjanje pomožne oziroma tuje sile. Pomožna oziroma tuja sila se lahko ustvarja z mehanskim, hidravličnim, pnevmatskim ali električnim sistemom ali pa s kombiniranjem teh sistemov (npr. s tlačilko za olje, kompresorjem ali akumulatorjem).

1.2 Različni tipi krmilja

1.2.1 Po izvoru moči, ki je potrebna za spreminjanje smeri krmiljenih koles, se ločijo naslednji tipi krmilja:

1.2.1.1 ročno krmilje, pri katerem se za upravljanje krmilja uporablja izključno mišična moč voznika,

1.2.1.2 podprto (servo) krmilje, kjer silo za krmiljenje zagotavljata mišična sila voznika, pa tudi posebna oprema, navedena v točki 1.1.4,

1.2.1.3 krmiljes tujo silo, pri katerem silo za upravljanje zagotavlja izključno posebna oprema, navedena v točki 1.1.4.

1.3 Sila na volanu

"Izraz" sila na volanu pomeni silo, ki jo uporablja voznik na napravi za upravljanje za krmiljenje vozila.

2. ZAHTEVE ZA IZDELAVO, VGRADNJO IN KONTROLO

2.1 Splošne zahteve

2.1.1 Krmilje mora zagotavljati lahko in varno krmiljenje vozila; po potrebi je treba na vozilo vgraditi podprto krmilje.

2.2 Posebne zahteve

2.2.1 Naprava za upravljanje krmilja

2.2.1.1 Naprava za upravljanje krmilja mora biti priročna in lahka za upravljanje. Konstruirana mora biti tako, da omogoča postopno spreminjanje smeri. Smer premikanja naprave za upravljanje krmilja mora jasno ustrezati nameravani spremembi smeri vozila.

2.2.1.2 Sila na volanu, ki je potrebna, da vozilo preide iz vožnje naravnost v kroženje s polmerom 12 m, ne sme presegati 25 kg.

Pri napravi za podprto (servo) krmiljenje sila na volanu pri izpadu pomožne energije ne sme presegati 60 kg.

2.2.1.3 Za preverjanje skladnosti z zahtevami točke 2.2.1.2 se mora vozilo gibati v spirali s hitrostjo 10 km/h, pri čemer je izhodna lega vožnja naravnost. Sila na volanu se beleži v trenutku, ko volan doseže lego, pri kateri začne vozilo voziti v krogu s polmerom 12 m; sila na volanu ne sme presegati predpisanih vrednosti. Ta manever (tj. čas med trenutkom, ko se volan prvič premakne, in trenutkom, ko doseže lego, v kateri se opravi meritev) ne sme trajati dlje od štirih sekund v normalnih pogojih oziroma dlje od šestih sekund, če izpade dodatna energija. En manever se opravi v desno in eden v levo.

Pri preskusu mora biti vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljene teže; tlak v avtoplaščih in porazdelitev teže na osi morata ustrezati podatkom proizvajalca.

2.2.2 Krmilni mehanizem

2.2.2.1 Vozilo mora biti mogoče krmiliti tudi ob popolnem ali delnem izpadu hidravličnih, pnevmatskih ali električnih delov krmilnega mehanizma.

2.2.2.2 Mehanski krmilni mehanizem mora biti konstruiran tako, da ustreza vsem zahtevam pri obratovanju. Lahko dostopen mora biti za vzdrževanje in kontrolo.

2.2.3 Krmiljena kolesa

2.2.3.1 Zadnja kolesa ne smejo biti edina krmiljena kolesa. Ta zahteva se ne nanaša na polpriklopnike.

2.2.3.2 Na motornih vozilih, ki imajo krmiljena tudi zadnja kolesa, se opravi naslednji preskus.

2.2.3.2.1 Vozniku mora biti mogoče brez neobičajnih korektur pri krmiljenju obdržati zadnja kolesa na premi črti na ravnem vodoravnem cestišču pri hitrosti 80 km/h oziroma pri največji konstrukcijsko določeni hitrosti, če je ta manjša od 80 km/h.

2.2.3.3 Pri priklopnih vozilih se preskus iz točke 2.2.3.2.1 opravi pri hitrosti 80 km/h oziroma pri tehnično dovoljeni hitrosti po podatkih proizvajalca, če je ta manjša od 80 km/h, tudi v naslednjih primerih:

- če ima priklopno vozilo več osi s krmiljenimi kolesi,

- če je priklopno vozilo polpriklopnik, ki ima vsaj eno os s krmiljenimi kolesi [1]

2.2.4 Posebna oprema

2.2.4.1 Krmilje samo s tujo silo ni dovoljeno.

2.2.4.2 Če naprava za podprto (servo) krmilje nima lastnega vira dodatne energije, mora vključevati poseben hranilnik energije. Če je vir te energije komprimiran zrak, mora biti posoda za ta zrak zaščitena s povratnim ventilom.

2.2.4.3 Tudi pri izpadu posebne opreme mora biti mogoče vozilo upravljati.

[1] Kakor popravljeno s popravkom, objavljenim v UL L 196 z dne 6. septembra 1970.

--------------------------------------------------