EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02012R0389-20130701

Consolidated text: Uredba Sveta (EU) št. 389/2012 z dne 2. maja 2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2073/2004

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/389/2013-07-01

2012R0389 — SL — 01.07.2013 — 001.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA SVETA (EU) št. 389/2012

z dne 2. maja 2012

o upravnem sodelovanju na področju trošarin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2073/2004

(UL L 121, 8.5.2012, p.1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013

  L 158

1

10.6.2013




▼B

UREDBA SVETA (EU) št. 389/2012

z dne 2. maja 2012

o upravnem sodelovanju na področju trošarin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2073/2004



SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2073/2004 z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin ( 3 ) določa skupni sistem, na podlagi katerega države članice druga drugi pomagajo in sodelujejo s Komisijo, da se zagotovita pravilna uporaba zakonodaje s področja trošarin ter boj proti utaji trošarin in s tem povezanemu izkrivljanju notranjega trga. Glede na izkušnje in nedavni razvoj so potrebne nekatere spremembe navedene uredbe. Zaradi števila potrebnih sprememb bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti nadomestiti.

(2)

Za dokončno vzpostavitev notranjega trga je še naprej potreben sistem upravnega sodelovanja na področju trošarin, ki obsega vse vidike zakonodaje v zvezi s trošarinskimi dajatvami za blago iz člena 1 Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino ( 4 ).

(3)

Zaradi učinkovitosti, hitrosti in stroškov je bistveno, da se okrepi vloga elektronskih sredstev pri izmenjavi informacij. Za hitrejšo obravnavo zahtevkov za informacije je treba ob upoštevanju ponavljajoče se narave nekaterih zahtevkov in jezikovne raznolikosti v Uniji razširiti uporabo standardnih obrazcev pri izmenjavi informacij. Te zahteve se lahko najlažje izpolnijo z bolj sistematično uporabo računalniško podprtega sistema, ustanovljenega z Odločbo št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov ( 5 ). Ta sistem zdaj ponuja širše možnosti kot ob začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 2073/2004 in se bo še naprej razvijal. Države članice bi ga zato morale uporabljati kadar je to mogoče.

(4)

Izmenjava informacij glede trošarinskih zadev je v veliki meri potrebna za določitev prave slike trošarinskih poslov nekaterih oseb, hkrati pa države članice ne smejo izvajati „iskanj na slepo“ ali zahtevati informacij, ki najverjetneje niso pomembne za trošarinske posle določene osebe, preverljive skupine ali kategorije oseb.

(5)

Zaradi ustreznega usklajevanja pretoka informacij je treba ohraniti določbe Uredbe (ES) št. 2073/2004 v zvezi z enotno kontaktno točko v vsaki državi članici. Ker so zaradi boljše učinkovitosti morda potrebni bolj neposredni stiki med organi in uradniki držav članic, bi bilo treba ohraniti tudi določbe o pooblastilih in imenovanju pristojnih uradnikov.

(6)

Da se pravočasno zagotovijo potrebne informacije, bi bilo treba ohraniti določbe Uredbe (ES) št. 2073/2004, v skladu s katerimi mora zaprošeni organ ukrepati čim hitreje, najpozneje pa v določenem roku. Vendar bi moral biti rok za predložitev informacij, ki so zaprošeni državi članici že na voljo, krajši od običajnega roka.

(7)

Za učinkovito spremljanje trošarinskih postopkov pri čezmejnem pretoku blaga je treba še naprej zagotavljati možnost sočasnega nadzora, ki ga izvajajo države članice, in prisotnost uradnikov ene države članice na ozemlju druge države članice v okviru upravnega sodelovanja.

(8)

Težave, povezane s čezmejnim uradnim obveščanjem o upravnih odločitvah in ukrepih, bi bilo treba še naprej reševati v skladu s tozadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 2073/2004.

(9)

Za učinkovit boj proti goljufijam bi bilo treba ohraniti določbe o izmenjavi informacij brez predhodne zahteve. Za lažjo izmenjavo takšnih informacij bi bilo treba določiti kategorije informacij, ki se obvezno izmenjujejo.

(10)

Državam članicam bi bilo treba še naprej omogočati, da si po želji izmenjujejo informacije, ki so potrebne za pravilno uporabo zakonodaje na področju trošarinskih dajatev, kadar te informacije ne spadajo v kategorije informacij, ki se izmenjujejo avtomatično.

(11)

Povratne informacije so ustrezen način za zagotavljanje stalnega izboljševanja kakovosti izmenjanih informacij. Zato bi bilo treba vzpostaviti okvir za zagotavljanje povratnih informacij.

(12)

Elektronsko shranjevanje nekaterih specifičnih podatkov glede dovoljenj gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč, ki ga zagotavljajo države članice, je nujno potrebno za ustrezno delovanje sistema trošarin in za boj proti goljufijam. Omogoča hitro izmenjavo teh podatkov med državami članicami in avtomatiziran dostop do informacij. To se lahko doseže z uporabo informacij, ki so že shranjene v nacionalnih računalniško podprtih sistemih za trošarine, s pripravo analize tveganja, ki izboljša nacionalne informacije o trošarinskih gospodarskih subjektih in njihovem gibanju trošarinskega blaga v Uniji, ter z vključitvijo različnih informacij glede davčnih zavezancev in njihovih transakcij. Ker se postopki določanja ali pobiranja trošarin ter roki zastaranja in drugi roki v državah članicah razlikujejo, je zaradi zagotavljanja učinkovite medsebojne pomoči pri uporabi zakonodaje o trošarinah v čezmejnih situacijah treba določiti minimalno obdobje, v katerem bi morala vsaka država članica hraniti te informacije.

(13)

Da bi bile informacije, shranjene v elektronskih zbirkah podatkov, zanesljive, bi bilo treba sprejeti določbe o njihovem rednem posodabljanju.

(14)

Gospodarskim subjektom bi bilo treba omogočiti hitro izvedbo preverjanj, potrebnih za gibanje trošarinskega blaga. Imeti bi morali možnost elektronske potrditve veljavnosti trošarinskih številk preko centralne evidence, ki jo upravlja Komisija in temelji na informacijah iz nacionalnih zbirk podatkov.

(15)

Nacionalni predpisi o bančni tajnosti bi lahko zmanjšali učinkovitost mehanizmov iz te uredbe. Zato države članice ne bi smele imeti pravice, da zavrnejo zagotavljanje informacij le na podlagi teh predpisov.

(16)

Ta uredba ne bi smela vplivati na druge ukrepe, sprejete na ravni Unije, ki prispevajo k preprečevanju nepravilnosti in goljufij na področju trošarin, temveč bi jih morala dopolnjevati.

(17)

Zaradi jasnosti je koristno, da se v tej uredbi potrdi, da je v primeru, če se informacije ali dokumenti pridobijo z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa, za posredovanje informacij ali dokumentov pristojnemu organu druge države članice potrebno dovoljenje sodnega organa, če se takšno dovoljenje zahteva po pravu države članice, ki posreduje informacije ali dokumente.

(18)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 6 ) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 7 ) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v skladu s to uredbo.

(19)

Izmenjava informacij s tretjimi državami se je izkazala za koristno za pravilno uporabo zakonodaje s področja trošarin in bi jih bilo zato treba ohraniti. Direktiva 95/46/ES določa posebne pogoje za izmenjavo informacij s tretjimi državami, katere morajo države članice upoštevati.

(20)

Za namene učinkovite rabe te uredbe bo morda treba omejiti obseg nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Direktivi 95/46/ES, natančneje pravic iz členov 10, 11(1), 12 in 21 navedene direktive, za zaščito pomembnega gospodarskega in finančnega interesa držav članic, upoštevajoč možen izpad prihodkov za države članice in bistven pomen informacij, zajetih v tej uredbi, za učinkovit boj proti goljufijam. Glede na to, da je treba v primerih domnevnih davčnih nepravilnosti ali goljufij zavarovati dokaze in preprečiti vmešavanje v pravilno ocenjevanje upoštevanja zakonodaje s področja trošarin, bi bilo morda treba med izmenjavo osebnih podatkov v okviru te uredbe omejiti obveznosti upravljavca podatkov in pravice osebe, na katero se podatki nanašajo, v zvezi z zagotavljanjem informacij, dostopom do podatkov in objavo postopkov obdelave. Države članice bi morale uvesti te omejitve, kolikor so te nujne in sorazmerne.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja nekaterih členov te uredbe ter za opis glavnih kategorij podatkov, ki jih države članice lahko izmenjujejo v okviru te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije ( 8 ).

(22)

Ker so ti izvedbeni akti ukrepi, ki se splošno uporabljajo v smislu člena 2(2)(a) Uredbe (EU) št. 182/2011, bi jih bilo treba sprejeti po postopku pregleda.

(23)

Zagotoviti je treba spremljanje in ocenjevanje izvajanja te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti določbe, da države članice zbirajo statistične in druge podatke, Komisija pa pripravlja redna poročila.

(24)

Ker cilja te uredbe, in sicer poenostavitve in okrepitve upravnega sodelovanja med državami članicami, pri katerem je potreben harmoniziran pristop, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic, ter se ta cilj lahko zaradi zahtevane enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico o varstvu osebnih podatkov (člen 8). Upoštevajoč omejitve iz te uredbe, se obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe izvaja samo v obsegu, ki je potreben za zaščito legitimnih finančnih interesov držav članic in z njimi sorazmeren.

(26)

Uredbo (ES) št. 2073/2004 bi bilo treba razveljaviti.

(27)

Posvetovalo se je z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje ( 9 ) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:



POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba določa pogoje, pod katerimi pristojni organi držav članic, odgovorni za uporabo zakonodaje s področja trošarin, sodelujejo med seboj in s Komisijo, da se zagotovi upoštevanje te zakonodaje. V ta namen določa pravila in postopke, ki pristojnim organom držav članic omogočajo, da med seboj sodelujejo in si z elektronskimi sredstvi ali na drugačen način izmenjujejo informacije, ki so potrebne za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin.

2.  Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah v državah članicah.

3.  Ta uredba ne vpliva na izpolnjevanje kakršnih koli širših obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih instrumentov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

1. „pristojni organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 3(1);

2. „organ prosilec“ pomeni centralni trošarinski urad za zvezo, katero koli službo za zvezo ali pristojnega uradnika države članice, ki vloži zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

3. „zaprošeni organ“ pomeni centralni trošarinski urad za zvezo, službo za zvezo ali katerega koli pristojnega uradnika države članice, ki prejme zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

4. „urad za trošarine“ pomeni vsak urad, pri katerem je mogoče opraviti formalnosti, predvidene v predpisih o trošarini;

5. „avtomatična izmenjava na podlagi dogodka“ pomeni sistematično sporočanje informacij z vnaprej določeno strukturo o aktualnem dogodku brez predhodne zahteve, ko so te informacije na voljo, in ki ni izmenjava informacij iz člena 21 Direktive 2008/118/ES;

6. „redna avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje informacij z vnaprej določeno strukturo brez predhodne zahteve v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;

7. „izmenjava na lastno pobudo“ pomeni sporočanje informacij drugi državi članici brez predhodne zahteve, ki ni zajeto v točkah 5 ali 6 ali členu 21 Direktive 2008/118/ES;

8. „računalniško podprt sistem“ pomeni računalniško podprt sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga, vzpostavljen z Odločbo št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov ( 10 );

9. „oseba“ pomeni fizično osebo, pravno osebo, katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj, in vse druge pravne ureditve kakršne koli vrste in oblike, bodisi pravne osebe ali ne;

10. „gospodarski subjekt“ pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi, ki jih ureja zakonodaja s področja trošarin, ne glede na to, ali ima za to pooblastila ali ne;

11. „z elektronskimi sredstvi“ pomeni uporabo kakršne koli elektronske opreme, s katero se lahko obdelajo (vključno s prenosom in zgostitvijo) in shranijo podatki, ter vključujejo računalniško podprt sistem iz točke 8;

12. „trošarinska številka“ pomeni identifikacijsko številko, ki jo države članice za namene trošarin dodelijo za evidence gospodarskih subjektov in prostorov iz točk (a) in (b) člena 19(1);

13. „gibanje trošarinskega blaga v Uniji“ pomeni gibanje trošarinskega blaga med dvema ali več državami članicami pod režimom odloga plačila trošarine v smislu poglavja IV Direktive 2008/118/ES ali trošarinskega blaga po sprostitvi v porabo v smislu oddelka 2 poglavja V Direktive 2008/118/ES;

14. „upravna preiskava“ pomeni vsak nadzor, preverjanje ali druge ukrepe, ki jih izvajajo organi, pristojni za uporabo zakonodaje s področja trošarin pri opravljanju svojih nalog, da bi se zagotovila pravilna uporaba te zakonodaje;

15. „omrežje CCN/CSI“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (CSI), ki ga je Unija razvila za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carine in davkov;

16. „trošarina“ pomeni dajatve iz člena 1(1) Direktive 2008/118/ES;

17. „dokument za medsebojno upravno pomoč“ pomeni dokument, sestavljen z računalniško podprtim sistemom, ki se uporablja za izmenjavo informacij v skladu s členom 8, členom 15 ali členom 16 in za nadaljnje spremljanje iz člena 8 ali člena 16;

18. „nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč“ pomeni dokument v papirni obliki, ki se uporablja za izmenjavo informacij v skladu s členom 8 ali 15, če računalniško podprti sistem ni na voljo;

19. „sočasen nadzor“ pomeni usklajena preverjanja poslovanja gospodarskega subjekta ali povezanih oseb v zvezi z zakonodajo s področja trošarin, ki jih organizirata najmanj dve sodelujoči državi članici s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi.

Člen 3

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica imenuje pristojni organ, v imenu katerega se uporablja ta uredba. Države članice takoj obvestijo Komisijo o tem imenovanju in o kakršni koli njegovi naknadni spremembi.

▼M1

Hrvaška Komisijo do 1. julija 2013 obvesti o svojem pristojnem organu.

▼B

2.  Komisija da na voljo seznam pristojnih organov in te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Centralni trošarinski uradi za zvezo in službe za zvezo

1.  Pristojni organ vsake države članice določi centralni trošarinski urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja v zvezi z zakonodajo s področja trošarin. O tem obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

Centralni trošarinski urad za zvezo se za namene te uredbe lahko določi tudi kot pristojni organ za stike s Komisijo.

2.  Pristojni organ vsake države članice lahko za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe poleg centralnega trošarinskega urada za zvezo določi službe za zvezo, ki jim je pristojnost dodeljena v skladu z nacionalno zakonodajo ali politiko.

Centralni trošarinski urad za zvezo zagotovi sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb ter da je seznam na voljo centralnim trošarinskim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

Člen 5

Pristojni uradniki

1.  Pristojni organ vsake države članice lahko pod pogoji, ki jih določi posamezna država članica, imenuje pristojne uradnike, ki si lahko neposredno izmenjujejo informacije v skladu s to uredbo.

Pristojni organ lahko omeji obseg takšnega pooblastila.

Centralni trošarinski urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama pristojnih uradnikov ter da seznam na voljo centralnim trošarinskim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

2.  Uradniki, ki si izmenjujejo informacije v skladu s členoma 12 in 13, se štejejo za pristojne uradnike za namen teh dveh členov v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

Člen 6

Obveznosti centralnega trošarinskega urada za zvezo, služb za zvezo in pristojnih uradnikov

1.  Glavna odgovornost centralnega trošarinskega urada za zvezo je izmenjava informacij o gibanju trošarinskega blaga med državami članicami in zlasti zagotavljanje:

(a) izmenjave informacij iz člena 8;

(b) posredovanja uradnih obvestil o upravnih odločitvah in ukrepih, ki jih zahtevajo države članice v skladu s členom 14;

(c) obveznih izmenjav informacij iz člena 15;

(d) neobveznih izmenjav informacij na lastno pobudo iz člena 16;

(e) povratnih informacij o nadaljnjih ukrepih iz členov 8(5) in 16(2);

(f) izmenjave informacij, shranjenih v elektronski zbirki podatkov iz člena 19;

(g) statističnih in drugih informacij iz člena 34.

2.  Kadar službe za zvezo ali pristojni uradniki pošljejo ali prejmejo zahtevek za pomoč ali odgovor na takšen zahtevek, o tem obvestijo centralni trošarinski urad za zvezo svoje države članice pod pogoji, ki jih določi ta država članica.

3.  Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, v skladu s katerim je treba ukrepati zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek takoj posreduje centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo svoje države članice in pristojnemu uradniku odgovorne službe za zvezo ter o tem obvesti organ prosilec. V takem primeru začnejo roki iz člena 11 teči na dan po dnevu, ko je bil zahtevek za pomoč posredovan centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo in pristojnemu uradniku odgovorne službe za zvezo, vendar ne pozneje kot en teden po prejemu zahtevka iz prvega stavka tega odstavka.

Člen 7

Informacije ali dokumenti, pridobljeni z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa

1.  Za posredovanje informacij ali dokumentov, ki jih je pristojni organ pridobil z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa, pristojnemu organu druge države članice je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa, če se takšno dovoljenje zahteva po nacionalnem pravu.

2.  Če v primeru zahtevka za informacije pravosodni organ zavrne takšno dovoljenje zaprošenemu organu, slednji o tem v skladu s členom 25(5) obvesti organ prosilec.



POGLAVJE II

SODELOVANJE NA ZAHTEVO

Člen 8

Splošne obveznosti zaprošenega organa

1.  Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca sporoči informacije, potrebne za pravilno uporabo zakonodaje s področja trošarin, vključno z vsemi informacijami, ki se nanašajo na konkreten primer ali primere, zlasti v zvezi z gibanjem trošarinskega blaga v Uniji.

2.  Za namene sporočanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo vseh upravnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takšnih informacij.

3.  Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazloženo zahtevo za posebno upravno preiskavo. Če zaprošeni organ odloči, da upravna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilec o razlogih za takšno odločitev.

4.  Za pridobitev zahtevanih informacij ali izvedbo zahtevane upravne preiskave zaprošeni organ ali kateri koli upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna tako, kakor če bi deloval v svojem imenu ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.

5.  Zaprošeni organ lahko od organa prosilca zahteva povratne informacije o nadaljnjih ukrepih, ki jih država članica prosilka sprejme na podlagi predloženih informacij. V primeru takšnega zahtevka organ prosilec brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, takšne povratne informacije pošlje čim prej, če to zanj ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve.

Člen 9

Oblika zahtevka in odgovor

1.  Zahtevki za informacije in za upravne preiskave v skladu s členom 8 ter odgovori na takšne zahtevke se izmenjajo z uporabo dokumenta za medsebojno upravno pomoč v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, se namesto dokumenta za medsebojno upravno pomoč uporabi nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč.

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) strukturo in vsebino dokumentov za medsebojno upravno pomoč;

(b) pravila in postopke v zvezi z izmenjavo dokumentov za medsebojno upravno pomoč;

(c) vzorčni obrazec in vsebino nadomestnega dokumenta za medsebojno upravno pomoč;

(d) pravila in postopke v zvezi z uporabo nadomestnega dokumenta za medsebojno upravno pomoč.

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte, s katerimi določi strukturo in vsebino povratnih informacij iz člena 8(5).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

3.  Vsaka država članica določi primere, v katerih se šteje, da računalniško podprt sistem ni na voljo.

4.  Kadar uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni smiselna, se lahko vsa sporočila ali del sporočil izjemoma izmenja na druge načine. V takšnih primerih se sporočilu priloži obrazložitev, zakaj uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni bila smiselna.

Člen 10

Posredovanje dokumentov

1.  Dokumenti z različno vsebino, ki se posredujejo v skladu s členom 8, se priložijo dokumentu za medsebojno upravno pomoč iz člena 9(1).

Če to ni mogoče ali ni smiselno, se dokumenti posredujejo z elektronskimi sredstvi ali na druge načine.

2.  Zaprošeni organ je zavezan predložiti izvirne dokumente le, če so ti dokumenti potrebni za namene organa prosilca in če njihova predložitev ni v nasprotju z veljavnimi predpisi v državi članici zaprošenega organa.

Člen 11

Roki

1.  Zaprošeni organ zagotovi informacije iz člena 8 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po dnevu prejema zahtevka.

Kadar zaprošeni organ zadevne informacije že ima, se rok skrajša na en mesec.

2.  V nekaterih posebnih kategorijah primerov se lahko zaprošeni organ in organ prosilec dogovorita za drugačne roke, kot so predvideni v odstavku 1.

3.  Če zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti v roku iz odstavka 1, v roku enega meseca z dokumentom za medsebojno upravno pomoč obvesti organ prosilec o razlogih za to in navede, kdaj bo lahko odgovoril.

Člen 12

Sodelovanje uradnikov iz drugih držav članic pri upravnih preiskavah

1.  Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko zaradi izmenjave informacij, ki so potrebne za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, prisotni v uradih upravnega organa zaprošene države članice, ali na katerem koli drugem kraju, kjer ta organ opravlja svoje naloge.

Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, se uradnikom organa prosilca zagotovijo izvodi takšne dokumentacije.

2.  Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko zaradi izmenjave informacij, potrebnih za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, uradniki, ki jih imenuje organ prosilec, prisotni med upravnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice.

Če se sprejme takšen dogovor, imajo lahko uradniki organa prosilca dostop do enakih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa, in sicer prek uradnikov zaprošenega organa in samo za namen upravne preiskave, ki se izvaja. Uradniki organa prosilca opravljajo preiskave ali postavljajo vprašanja le s soglasjem in pod nadzorom uradnikov zaprošenega organa. Ne izvajajo pooblastil za preiskave, ki jih imajo uradniki zaprošenega organa.

3.  Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti kadar koli zmožni predložiti pisno pooblastilo, v katerem je navedeno njihovo celotno ime in uradni položaj.

Člen 13

Sočasen nadzor

1.  Zaradi izmenjave informacij, potrebnih za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, se lahko dve ali več držav članic na podlagi analize tveganja dogovorijo, da na svojem ozemlju izvedejo sočasen nadzor trošarinskega poslovanja enega ali več gospodarskih subjektov ali drugih oseb, ki je v skupnem ali dopolnilnem interesu, kadar se zdi, da je takšen nadzor bolj učinkovit od nadzora, ki ga opravi samo ena država članica.

2.  Za sprožitev sočasnega nadzora v skladu z odstavkom 1 pristojni organ države članice predloži predlog pristojnim organom drugih zadevnih držav članic.

V predlogu pristojni organ:

(a) določi primer ali primere, predlagane za sočasen nadzor;

(b) posebej določi vsako osebo, v zvezi s katero naj bi se izvajal takšen nadzor;

(c) navede vzroke, ki utemeljujejo nujnost skupnega nadzora;

(d) določi obdobje, v katerem naj bi se takšen nadzor izvajal.

3.  Pristojni organi, ki dobijo predlog iz odstavka 2, čim hitreje, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu tega predloga potrdijo svoje sodelovanje pri sočasnem nadzoru, ali pa to zavrnejo z utemeljeno obrazložitvijo pristojnemu organu, ki je predlog predložil.

4.  Vsak pristojni organ, ki sodeluje pri sočasnem nadzoru, imenuje predstavnika, ki je odgovoren za nadziranje in usklajevanje postopka sočasnega nadzora.

5.  Po opravljenem sočasnem nadzoru pristojni organi takoj obvestijo centralne trošarinske urade za zvezo drugih držav članic o vseh metodah ali praksah, ugotovljenih med takšnim sočasnim nadzorom, ki so bile uporabljene oziroma za katere se domneva, da so bile uporabljene za kršitev zakonodaje s področja trošarin, če je takšna informacija lahko posebej pomembna za druge države članice.

Člen 14

Zahtevek za uradno obvestilo o upravnih odločitvah in ukrepih

1.  Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s pravili, ki glede podobnih obvestil veljajo v njegovi državi članici, uradno obvesti naslovnika o vseh odločitvah in ukrepih, ki so jih sprejeli upravni organi države članice prosilke v zvezi z uporabo zakonodaje s področja trošarin.

2.  V zahtevkih za uradno obvestilo iz odstavka 1 je navedena odločitev ali ukrep, o katerem se obvešča, ter ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

3.  Zaprošeni organ takoj obvesti organ prosilca, kako je ukrepal na podlagi zahtevka za uradno obvestilo iz odstavka 1, in ga uradno obvesti, kdaj je bilo uradno obvestilo o odločitvi ali ukrepu poslano naslovniku.

4.  Kadar zaprošeni organ v zvezi z zahtevkom za uradno obvestilo iz odstavka 1 ne more ukrepati, o tem v enem mesecu od prejema zahtevka pisno obvesti organ prosilca.

Zaprošeni organ ne sme zavrniti ukrepanja v zvezi s takim zahtevkom zaradi vsebine odločitve ali ukrepa, o katerem se obvešča.

5.  Organ prosilec vloži zahtevek za uradno obvestilo v skladu s tem členom samo, če naslovljencu ne more poslati uradnega obvestila v skladu s pravili, ki urejajo uradno obveščanje o zadevnih instrumentih v državi članici prosilki, ali če bi tovrstno uradno obvestilo povzročilo nesorazmerne težave.

6.  Ta člen se ne uporablja za dokumente iz člena 8 Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi ( 11 ).



POGLAVJE III

IZMENJAVA INFORMACIJ BREZ PREDHODNEGA ZAHTEVKA

Člen 15

Obvezna izmenjava informacij

1.  Pristojni organ vsake države članice v naslednjih primerih posreduje pristojnim organom vseh drugih zadevnih držav članic potrebne informacije za pravilno uporabo zakonodaje s področja trošarin brez predhodnega zahtevka in z redno avtomatično izmenjavo ali avtomatično izmenjavo na podlagi dogodka:

(a) če so bile povzročene nepravilnosti ali kršitve zakonodaje s področja trošarin v drugi državi članici ali obstaja sum, da se je to zgodilo;

(b) če bi lahko nepravilnosti ali kršitve zakonodaje s področja trošarin, ki so bile povzročene na ozemlju neke države članice ali za katere obstaja sum, da so bile povzročene, vplivale na druge države članice;

(c) kadar obstaja tveganje za goljufijo ali izgubo trošarine v drugi državi članici;

(d) kadar je trošarinsko blago, ki je v režimu odloga plačila trošarine, popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno;

(e) kadar se med gibanjem trošarinskega blaga v Uniji zgodi izredni dogodek, ki ni določen v Direktivi 2008/118/ES in bi lahko vplival na izračun trošarin, ki jih mora plačati gospodarski subjekt.

2.  Organ, ki je drugemu organu posredoval informacije v skladu z odstavkom 1, lahko od tega organa zahteva povratne informacije o nadaljnjih ukrepih, ki jih je ta sprejel na podlagi zagotovljenih informacij. V primeru takšnega zahtevka ta organ brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, takšne povratne informacije pošlje čim prej, če to zanj ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve.

3.  Kadar se informacije iz odstavka 1 nanašajo na gibanje trošarinskega blaga v Uniji, se ob upoštevanju odstavka 4 posredujejo z uporabo dokumenta za medsebojno upravno pomoč.

Kadar je uporaba tega dokumenta nesmiselna, se lahko izjemoma vse informacije ali del informacij izmenja na druge načine. V takšnih primerih se sporočilu priloži obrazložitev, zakaj uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni bila smiselna.

4.  Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, se namesto dokumenta iz odstavka 3 uporabi nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč.

5.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) točne kategorije informacij, ki se izmenjujejo na podlagi odstavka 1, in ki za fizične osebe vključujejo podatke, kot so priimek in ime, ulica, hišna številka, poštna številka, mesto, država članica, davčna ali druga identifikacijska številka, oznaka ali opis izdelka in drugi povezani osebni podatki, če so na voljo;

(b) pogostnost rednih izmenjav in roke za izmenjavo na podlagi dogodka po odstavku 1 za vsako kategorijo informacij;

(c) strukturo in vsebino dokumentov za medsebojno upravno pomoč;

(d) obliko in vsebino nadomestnega dokumenta za medsebojno upravno pomoč;

(e) pravila in postopke v zvezi z izmenjavo dokumentov iz točk (c) in (d).

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte za opredelitev primerov, v katerih lahko pristojni organi ocenijo, da računalniško podprt sistem ni na voljo za namene iz odstavka 4 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 16

Neobvezna izmenjava informacij

1.  Pristojni organi držav članic lahko z izmenjavo informacij na lastno pobudo brez predhodnega zahtevka drug drugemu posredujejo vse potrebne informacije za pravilno uporabo zakonodaje s področja trošarin, ki so jim znane in katerih izmenjava ni predvidena v členu 15.

Za ta namen lahko uporabijo računalniško podprt sistem, kadar ta sistem omogoča obdelavo takšnih informacij.

2.  Organ, ki je drugemu organu posredoval informacije v skladu z odstavkom 1, lahko od tega organa zahteva predložitev povratnih informacij o nadaljnjih ukrepih, ki jih je ta sprejel na podlagi zagotovljenih informacij. V primeru takšnega zahtevka ta organ brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, takšne povratne informacije pošlje čim prej, če to zanj ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) strukturo in vsebino dokumentov za medsebojno upravno pomoč, ki zajemajo najpogostejše vrste informacij iz odstavka 1;

(b) pravila in postopke v zvezi z izmenjavo dokumentov za medsebojno upravno pomoč.

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte, s katerimi določi strukturo in vsebino povratnih informacij iz odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 17

Obveznost držav članic za spodbujanje izmenjave informacij brez predhodnega zahtevka

Države članice sprejmejo potrebne upravne in organizacijske ukrepe za spodbujanje izmenjave informacij iz tega poglavja.

Člen 18

Omejitev obveznosti

Za namene izvajanja tega poglavja države članice niso dolžne nalagati osebam novih obveznosti v zvezi z zbiranjem informacij niti jim ni treba nositi nesorazmernih upravnih obremenitev.



POGLAVJE IV

SHRANJEVANJE IN IZMENJAVA ELEKTRONSKIH INFORMACIJ O GOSPODARSKIH SUBJEKTIH

Člen 19

Shranjevanje in izmenjava informacij v zvezi z dovoljenji gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč

1.  Vsaka država članica vzdržuje elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje naslednji evidenci:

(a) evidenco gospodarskih subjektov, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(i) imetniki trošarinskih skladišč v smislu točke 1 člena 4 Direktive 2008/118/ES;

(ii) registrirani prejemniki v smislu točke 9 člena 4 Direktive 2008/118/ES;

(iii) registrirani pošiljatelji v smislu točke 10 člena 4 Direktive 2008/118/ES;

(b) evidenco prostorov, registriranih kot trošarinska skladišča v smislu točke 11 člena 4 Direktive 2008/118/ES.

2.  Evidenci iz odstavka 1 vsebujeta naslednje informacije:

(a) enotno trošarinsko številko, ki jo izda pristojni organ gospodarskim subjektom ali prostorom;

(b) ime in naslov gospodarskega subjekta ali prostorov;

(c) kategorijo trošarinskega izdelka (CAT) in/ali oznako trošarinskega izdelka (EPC) za izdelke, ki jih zajema dovoljenje s seznama oznak 11 Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine ( 12 );

(d) opredelitev centralnega trošarinskega urada za zvezo ali trošarinskega urada, pri katerem je mogoče dobiti dodatne informacije;

(e) datum začetka veljavnosti, spremembe in, če je to primerno, prenehanja veljavnosti dovoljenja;

(f) kar zadeva imetnike trošarinskih skladišč, navedbo trošarinskega skladišča ali seznama trošarinskih skladišč, za katera velja njihovo dovoljenje in, če je to v skladu z nacionalno zakonodajo, navedbo, da imetniku trošarinskega skladišča ob odpremi ni treba navesti podrobnosti o prejemniku, da lahko razdeli gibanje v skladu s členom 23 Direktive 2008/118/ES ali da ima dovoljenje za gibanje trošarinskega blaga do kraja neposredne dobave v skladu s členom 17(2) navedene direktive;

(g) kar zadeva registrirane prejemnike, če je to v skladu z nacionalno zakonodajo, navedbo, da imajo dovoljenje za gibanje trošarinskega blaga do kraja neposredne dobave v skladu s členom 17(2) Direktive 2008/118/ES;

(h) kar zadeva registrirane prejemnike iz člena 19(3) Direktive 2008/118/ES, ki niso določeni v točki (i) tega odstavka, vsebino dovoljenja v zvezi s količino trošarinskega blaga, identiteto pošiljatelja v odpremni državi članici in obdobje veljavnosti dovoljenja;

(i) kar zadeva registrirane prejemnike iz člena 19(3) Direktive 2008/118/ES, ki imajo dovoljenje za prejem vina od pošiljateljev, za katere velja odstopanje iz člena 40 Direktive 2008/118/ES, vsebino dovoljenja o količini trošarinskega blaga ter obdobje za katerega dovoljenje velja. Odstopanje iz člena 40 Direktive 2008/118/ES se navede v zapisu;

(j) kar zadeva trošarinska skladišča, navedbo imetnika trošarinskega skladišča ali seznama imetnikov trošarinskih skladišč, ki imajo dovoljenje za uporabo trošarinskega skladišča.

3.  Centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo vsake države članice zagotovi, da so informacije v nacionalnih evidencah popolne, točne in posodobljene.

4.  Informacije iz zadevnih nacionalnih evidenc iz odstavka 2, nanašajoče se na gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri gibanju trošarinskega blaga med državami članicami v okviru režima odloga plačila trošarine, se avtomatično izmenjujejo prek centralne evidence.

Komisija upravlja evidenco v okviru računalniško podprtega sistema na način, s katerim se zagotovi, da so vsi podatki iz nacionalnih evidenc, ki jih zagotovijo vse države članice, vedno pravilni in posodobljeni.

Centralni trošarinski urad za zvezo ali službe za zvezo držav članic vsebino nacionalne evidence in vse spremembe pravočasno sporočijo Komisiji.

Člen 20

Dostop do informacij in njihovo popravljanje

1.  Komisija zagotovi, da lahko osebe, ki sodelujejo pri gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine med državami članicami, dobijo elektronsko potrditev veljavnosti trošarinskih številk iz centralne evidence iz člena 19(4). Komisija posreduje vse zahtevke gospodarskega subjekta za popravek te informacije centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali službi za zvezo, ki je pristojna za podelitev dovoljenja temu gospodarskemu subjektu.

2.  Centralni trošarinski uradi za zvezo ali službe za zvezo države članice zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti dobijo potrdilo o informacijah iz člena 19(2) o njih samih in popravijo morebitne netočne informacije.

3.  Pristojni organ države članice lahko pod pogoji, ki jih določi ta država članica, centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali določenim službam za zvezo dovoli, da pošiljajo potrdilo o informacijah iz člena 19(2).

Člen 21

Hramba podatkov

1.  Vsaka država članica hrani informacije o gibanju trošarinskega blaga v Uniji in zapise iz nacionalnih evidenc iz člena 19 najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem se je začelo izvajati gibanje blaga, da se lahko takšne informacije uporabijo v postopkih, določenih v tej uredbi. To obdobje je lahko omejeno na tri leta za informacije, ki so vpisane v nacionalnih evidencah pred 1. julijem 2012.

2.  Informacije, zbrane z računalniško podprtim sistemom, se v tem sistemu hranijo na način, ki na podlagi zahtevka za informacije iz člena 8 omogoča pridobitev in nadaljnjo obdelavo teh informacij v sistemu.

Člen 22

Izvajanje

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a) določi tehnične podrobnosti glede avtomatizirane posodobitve zbirk podatkov iz člena 19(1) in centralne evidence iz člena 19(4);

(b) določi pravila in postopke glede dostopa do informacij ter njihovega popravljanja v skladu s členom 20(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).



POGLAVJE V

SPLOŠNI POGOJI ZA POMOČ

Člen 23

Jezikovna ureditev

Zahtevki za pomoč, vključno z zahtevki za uradno obvestilo, in priloženi dokumenti so lahko sestavljeni v katerem koli jeziku, za katerega se dogovorita zaprošeni organ in organ prosilec. Prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, se priloži le, če zaprošeni organ navede, zakaj potrebuje tak prevod.

Člen 24

Kakovost storitve

1.  Komisija in države članice zagotovijo delovanje, primerno vzdrževanje in nadaljnje razvijanje delov računalniško podprtega sistema, potrebnih za izmenjavo informacij iz te uredbe.

2.  Komisija in države članice sklenejo pogodbo o ravni storitve in se dogovorijo glede varnostne politike računalniško podprtega sistema. Pogodba o ravni storitve določa tehnično kakovost in obseg storitev, ki jih opravijo Komisija in države članice, da se zagotovita varno delovanje vseh delov računalniško podprtega sistema in elektronske komunikacije ter razdelitev odgovornosti za nadaljnje razvijanje tega sistema.

Člen 25

Splošne omejitve obveznosti zaprošenega organa

1.  Zaprošeni organ zagotovi organu prosilcu informacije, zahtevane v skladu s to uredbo, če:

(a) je organ prosilec uporabil vse običajne vire informacij, ki bi jih lahko v danih okoliščinah uporabil za pridobitev zahtevanih informacij, brez tveganja, da ogrozi doseganje želenega cilja, ter

(b) število in vrsta zahtevkov za informacije s strani organa prosilca v določenem obdobju zaprošenemu organu ne nalagata nesorazmerne upravne obremenitve.

2.  Ta uredba pristojnemu organu države članice ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij, če zakonodaja ali upravne prakse te države članice temu organu ne dovoljujejo izvedbe takšnih preiskav, zbiranja ali uporabe takšnih informacij za lastne namene države članice.

3.  Pristojni organ države članice lahko zavrne predložitev informacij, če zadevna država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij.

4.  Predložitev informacij se lahko zavrne, če bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali bi bilo razkritje zadevnih informacij v nasprotju z javnim redom.

5.  Zaprošeni organ obvesti organ prosilec o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč. Pristojni organi v statistične namene o kategorijah razlogov za takšno zavrnitev vsako leto obvestijo tudi Komisijo.

6.  V nobenem primeru se odstavek 2, 3 ali 4 ne sme razlagati tako, kot da dopušča, da zaprošeni organ zavrne posredovanje informacij le zato, ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot agent ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v osebi.

Člen 26

Stroški

Države članice se medsebojno odpovedo vsem zahtevkom za povračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe, razen v zvezi s plačilom honorarjev strokovnjakom.

Člen 27

Najnižji znesek

1.  Za zahtevek za pomoč se lahko določi najnižji prag, temelječ na trošarini, ki bi se lahko dolgovala.

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi najnižji znesek iz odstavka 1 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 28

Uradna tajnost, varstvo podatkov in uporaba informacij, ki se sporočajo v skladu s to uredbo

1.  Za informacije, ki jih države članice sporočijo ali zberejo v skladu s to uredbo, ali katere koli informacije, do katerih lahko med opravljanjem svojih nalog dostopajo uradniki ali druge zaposlene osebe ali izvajalci, velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovane kot podobne informacije v skladu z zakonodajo države članice, ki je informacije prejela.

2.  Informacije iz odstavka 1 se lahko uporabijo za naslednje namene:

(a) določanje osnove za odmero trošarin;

(b) pobiranje ali upravni nadzor trošarin;

(c) spremljanje gibanja trošarinskega blaga;

(d) analizo tveganja na področju trošarin;

(e) preiskave na področju trošarin;

(f) uvedbo drugih davkov, carin in dajatev iz člena 2 Direktive 2010/24/EU.

Vendar pa, pristojni organ države članice, ki zagotovi informacije, dovoli uporabo informacij za druge namene v državi članici organa prosilca, če se lahko v skladu z zakonodajo države članice zaprošenega organa informacije v tej državi članici uporabljajo za podobne namene.

Informacije iz odstavka 1 tega člena se lahko v obsegu, ki je dovoljen v skladu z nacionalno zakonodajo, in brez poseganja v člen 1(2) uporabijo v zvezi s sodnimi ali upravnimi postopki, ki lahko vključujejo sankcije, izrečene zaradi kršitev davčnega prava, pri čemer se ne posega v pravila, ki urejajo pravice tožencev in prič v takšnih postopkih.

3.  Kadar organ prosilec meni, da bi bile lahko informacije, ki jih je prejel od zaprošenega organa, koristne za pristojni organ druge države članice, mu jih lahko posreduje. Če to stori, o tem obvesti zaprošeni organ.

Zaprošeni organ lahko posredovanje informacij drugi državi članici pogojuje s svojim predhodnim soglasjem.

4.  Vsako obdelovanje osebnih podatkov iz te uredbe s strani držav članic urejajo nacionalni predpisi za izvajanje Direktive 95/46/ES.

Države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic iz člena 10, člena 11(1), členov 12 in 21 Direktive 95/46/ES na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz točke (e) člena 13(1) navedene direktive. Take omejitve so sorazmerne z zadevnim interesom.

Člen 29

Dostop do informacij z dovoljenjem Komisije

Osebe, ki jih ustrezno pooblasti Komisija, lahko dostopajo do informacij iz člena 28(4) samo, kolikor je to potrebno za oskrbovanje, vzdrževanje in razvijanje omrežja CCN/CSI ter delovanje centralne evidence.

Za te osebe velja obveznost varovanja uradne tajnosti. Informacije, do katerih se dostopa, so varovane kot osebni podatki v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 30

Dokazna vrednost pridobljenih informacij

Poročila, izjave in katere koli druge dokumente ali overjene prepise ali izpiske, ki jih pristojni organ države članice posreduje pristojnemu organu druge države članice v skladu s to uredbo, lahko pristojni organi te druge države članice uveljavljajo kot dokaz na isti podlagi kot podobne dokumente, ki jih zagotovi drug organ te druge države članice.

Člen 31

Obveznost sodelovanja

1.  Za uporabo te uredbe država članica sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi:

(a) zagotovi učinkovito notranje usklajevanje med organi iz členov 3 do 5;

(b) vzpostavi neposredno sodelovanje med organi, pooblaščenimi za usklajevanje iz točke (a) tega odstavka;

(c) zagotovi nemoteno delovanje sistema za izmenjavo informacij, predvidenega v tej uredbi.

2.  Komisija pristojnemu organu vsake države članice takoj sporoči vse informacije, potrebne za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, ki jih prejme in jih lahko zagotovi.

Člen 32

Odnosi s tretjimi državami

1.  Pristojni organ države članice, ki prejme informacije od tretje države, lahko te informacije posreduje pristojnim organom katere koli države članice, ki bi jo lahko te informacije zanimale, zlasti pristojnim organom, ki te informacije zahtevajo, če je to dovoljeno na podlagi dogovorov o pomoči z zadevno tretjo državo. Če so takšne informacije v interesu Unije in ustrezajo namenu, predvidenem v tej uredbi, se lahko posredujejo tudi Komisiji.

2.  Če se je zadevna tretja država pravno zavezala zagotavljati pomoč pri zbiranju dokazov o nepravilnostih pri transakcijah, za katere se zdi, da so v nasprotju z zakonodajo s področja trošarin, lahko pristojni organi države članice informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo o prenosu osebnih podatkov v tretjo državo posredujejo navedeni tretji državi, za namene pravilne uporabe trošarin ali podobnih dajatev, carin ali bremen, ki veljajo v tretji državi, če s tem soglašajo pristojni organi, ki so v skladu s svojim nacionalnim pravom te informacije posredovali.

Člen 33

Pomoč za gospodarske subjekte

1.  Organi države članice, v kateri ima sedež pošiljatelj trošarinskega blaga, lahko temu pošiljatelju odobrijo pomoč, če zadevni pošiljatelj ni prejel poročila o prejemu iz člena 24(4) Direktive 2008/118/ES, poročila o izvozu iz člena 25(3) navedene direktive ali izvoda spremnega dokumenta iz člena 34 navedene direktive v primerih iz člena 33(1) navedene direktive.

Odobritev takšne pomoči ne vpliva na davčne obveznosti pošiljatelja, ki prejme pomoč.

2.  Kadar država članica odobri pomoč v skladu z odstavkom 1 tega člena in meni, da mora pridobiti informacije od druge države članice, take informacije zahteva v skladu s členom 8. Druga država članica lahko zahtevek za pridobitev informacij zavrne, če pošiljatelj ni uporabil vseh razpoložljivih možnosti za pridobitev dokaza, da je gibanje trošarinskega blaga med državama članicama končano.



POGLAVJE VI

OCENA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Ocena ureditev, zbiranje operativnih statističnih podatkov in poročanje

1.  Države članice in Komisija preučijo in ocenijo uporabo te uredbe. V ta namen Komisija redno povzema izkušnje držav članic z namenom izboljšanja delovanja sistema, ki ga vzpostavlja ta uredba.

2.  Države članice sporočajo Komisiji:

(a) vse razpoložljive informacije o njihovih izkušnjah pri uporabi te uredbe, vključno z vsemi statističnimi podatki, ki so potrebni za njeno oceno;

(b) vse razpoložljive informacije o metodah in praksah, ki so bile ali za katere se domneva, da so bile uporabljene za kršitev zakonodaje s področja trošarin, in pri katerih so se razkrile pomanjkljivosti ali vrzeli v delovanju postopkov, opisanih v tej uredbi.

Zaradi ocenjevanja učinkovitosti tega sistema upravnega sodelovanja pri zagotavljanju uporabe zakonodaje s področja trošarin ter boju proti utajam in goljufijam na področju trošarin lahko države članice sporočijo Komisiji vse razpoložljive informacije, ki niso navedene v prvem pododstavku.

Komisija posreduje informacije, ki jih sporočijo države članice, drugim zadevnim državam članicam.

Obveznost sporočanja informacij in statističnih podatkov ne sme povzročiti neupravičenega povečanja upravne obremenitve.

3.  Komisija lahko ob upoštevanju člena 28 informacije pridobi neposredno iz sporočil, ki jih ustvari računalniško podprt sistem, in sicer za diagnostične in statistične namene.

4.  Informacije, ki jih posredujejo države članice ali jih pridobi Komisija za namene iz odstavkov od 1 do 3, ne vsebujejo individualnih ali osebnih podatkov.

5.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za namene izvajanja tega člena določi ustrezne statistične podatke, ki jih sporočijo države članice, informacije, ki jih pridobi Komisija, ter statistična poročila, ki jih pripravijo Komisija in države članice.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 35

Odbor za trošarine

1.  Komisiji pomaga Odbor za trošarine, vzpostavljen s členom 43(1) Direktive 2008/118/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 36

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 2073/2004

Uredba (ES) št. 2073/2004 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k tej uredbi.

Člen 37

Poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu

Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe vsakih pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe predvsem na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice.

Člen 38

Dvostranski sporazumi

Kadar pristojni organi sklenejo dogovore o dvostranskih zadevah, ki jih ureja ta uredba, razen za namene obravnavanja posameznih primerov, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija nato obvesti pristojne organe drugih držav članic.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA



Korelacijska Uredbe (ES) št. 2073/2004 z Uredbo (EU) št. 389/2012

Člen iz Uredbe (ES) št. 2073/2004

Člen iz Uredbe (EU) št. 389/2012

1

1

2

2

3

3, 4, 5, 6

4

7

5

8

6

9

7

7, 10

8

11

9

11

10

11

11

12

12

13

13

13

14

14

15

14

16

14

17

15

18

15

19

16

20

17

21

18

22

19, 20

23

24

33

25

21

26

34

27

32

28

9, 15, 16, 22

29

23

30

25, 27, 28

31

28, 29, 32

32

30

33

31

34

35

35

37

36

38

37

39

 
 



( 1 ) Mnenje z dne 29. marca 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 2 ) UL C 68, 6.3.2012, str. 45.

( 3 ) UL L 359, 4.12.2004, str. 1.

( 4 ) UL L 9, 14.1.2009, str. 12.

( 5 ) UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

( 6 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

( 7 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 8 ) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

( 9 ) Mnenje z dne 18. januarja 2012.

( 10 ) UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

( 11 ) UL L 84, 31.3.2010, str. 1.

( 12 ) UL L 197, 29.7.2009, str. 24.

Top