EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0651

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe Besedilo velja za EGP

OJ L 187, 26.6.2014, p. 1–78 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/07/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/651/oj

26.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 651/2014

z dne 17. junija 2014

o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) ter zlasti člena 1(1)(a) in (b) Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst državne pomoči. Z Uredbo Sveta (ES) št. 994/98 je Komisija pooblaščena, da lahko v skladu s členom 109 Pogodbe razglasi, da so naslednje vrste pomoči pod določenimi pogoji izvzete iz obveznosti priglasitve: pomoč za mala in srednja podjetja („MSP“), pomoč v korist raziskav in razvoja, pomoč v korist varstva okolja, pomoč za zaposlovanje in usposabljanje ter pomoč, ki je v skladu s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico. Na tej podlagi je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 800/2008 (2). Uredba (ES) št. 800/2008 se je prvotno uporabljala do 31. decembra 2013, vendar je bila pozneje podaljšana z Uredbo Komisije (EU) št. 1224/2013 z dne 29. novembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 800/2008 glede obdobja uporabe (3), zdaj pa preneha veljati 30. junija 2014. Uredba (ES) št. 994/98 je bila spremenjena 22. julija 2013 z Uredbo Sveta (EU) št. 733/2013 z dne 22. julija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (4), ki Komisijo pooblašča, da razširi skupinske izjeme na nove vrste pomoči, v zvezi s katerimi je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. Te nove vrste pomoči, dodeljene na podlagi skupinskih izjem, vključujejo: pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, socialno pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij, pomoč za širokopasovno infrastrukturo, pomoč za inovacije, pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, pomoči za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo. Pod pogojem, da se na podlagi zadostnih izkušenj dodatno oblikujejo operativna merila za izvzetje, ki bi zagotovila predhodno združljivost drugih vrst pomoči, namerava Komisija pregledati področje uporabe te uredbe, da bi vključila nekatere vrste pomoči s teh področij. Komisija zlasti predvideva, da bo do decembra 2015 oblikovala merila za pristaniško in letališko infrastrukturo.

(2)

Komisija je s Sporočilom o posodobitvi področja državnih pomoči EU (5) začela širši pregled pravil o državni pomoči. Glavni cilji te posodobitve so: (i) dosežek trajnostne, pametne in vključujoče rasti na konkurenčnem notranjem trgu ter hkrati prispevanje k prizadevanjem držav članic za učinkovitejšo porabo javnih financ; (ii) osredotočanje predhodnega preverjanja ukrepov pomoči, ki ga izvaja Komisija, na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg, hkrati pa krepitev sodelovanja držav članic pri izvajanju pravil o državni pomoči; in (iii) racionaliziranje pravil ter zagotovitev hitrejšega, bolje obveščenega in verodostojnejšega sprejemanja odločitev na podlagi jasnih ekonomskih razlogov, skupnega pristopa in jasnih obveznosti. Pregled Uredbe (ES) št. 800/2008 je osrednji element posodobitve področja državnih pomoči.

(3)

Ta uredba bi morala omogočati boljše določanje prednostnih nalog izvrševanja ter večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(4)

Zaradi izkušenj pri uporabi Uredbe (ES) št. 800/2008 je Komisija lahko bolje opredelila pogoje, pod katerimi se nekatere vrste pomoči lahko štejejo za združljive z notranjim trgom, in razširila področje uporabe skupinskih izjem. Izkušnje so tudi pokazale, da je treba okrepiti preglednost, spremljanje in pravilno oceno zelo velikih shem glede na njihov vpliv na konkurenco na notranjem trgu.

(5)

Splošne pogoje za uporabo te uredbe bi bilo treba opredeliti na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da je pomoč namenjena skupnemu interesu, ima jasen spodbuden učinek, je ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(6)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne pogoje kot pogoje za posamezne zadevne vrste pomoči, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(7)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je ta uredba ne vključuje, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč, katere cilji ustrezajo ciljem, ki jih zajema ta uredba.

(8)

Zaradi večje možnosti učinka velikih shem na trgovino in konkurenco, bi morale sheme pomoči, katerih povprečni letni proračun državne pomoči presega prag, temelječ na absolutni vrednosti, načeloma biti predmet ocene državne pomoči. Vrednotenje bi moralo biti usmerjeno v preverjanje, ali so bile dosežene predpostavke in pogoji, ki so podlaga za združljivost sheme, kot tudi učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in posebne cilje, ter zagotoviti navedbe o učinku sheme na konkurenco in trgovino. Da bi se zagotovila enaka obravnava, je treba ocenjevanje državne pomoči izvesti na podlagi načrta ocenjevanja, ki ga odobri Komisija. Čeprav bi bilo tak načrt običajno treba pripraviti ob oblikovanju sheme in odobriti pravočasno, da shema lahko začne veljati, to morda ni mogoče v vseh primerih. Da zato ne bi prišlo do zamude pri začetku njihove veljavnosti, se bo ta uredba uporabljala za take sheme največ šest mesecev. Komisija se lahko odloči, da to obdobje podaljša na podlagi odobritve načrta ocenjevanja. V ta namen bi bilo treba načrt ocenjevanja priglasiti Komisiji v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti sheme. Komisija se lahko tudi izjemoma odloči, da ocena ni nujna glede na posebnosti primera. Komisija bi morala od države članice prejeti potrebne informacije, da bi lahko ocenila načrt ocenjevanja in zahtevala dodatne informacije brez nepotrebnega odlašanja, kar bi državi članici omogočilo, da dopolni manjkajoče elemente, da bi Komisija lahko sprejela odločitev. Glede na novost tega postopka bo Komisija v ločenem dokumentu zagotovila podrobne smernice o postopku, ki se uporablja v obdobju šestih mesecev, predvidenih za odobritev načrta ocenjevanja, in ustrezne predloge, na podlagi katerih bo treba predložiti načrte ocenjevanja. Spremembe shem, ki so predmet ocenjevanja, razen preoblikovanja, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja, bi bilo treba oceniti ob upoštevanju rezultatov takega ocenjevanja ter jih izključiti iz področja uporabe te uredbe. Za spremembe, kot so povsem formalna preoblikovanja, upravna preoblikovanja ali spremembe, izvedene v okviru sofinanciranih ukrepov EU, načeloma ne bi smelo veljati, da znatno vplivajo na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja.

(9)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov, ali pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom. Zlasti se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študija ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.

(10)

Načeloma bi se morala ta uredba uporabljati v večini gospodarskih sektorjev. Vendar bi moralo biti področje uporabe v nekaterih sektorjih, kot so ribištvo in akvakultura ter primarna kmetijska proizvodnja, omejeno glede na posebna pravila, ki se uporabljajo.

(11)

Ta uredba bi se morala uporabljati za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Za namene te uredbe se za predelavo ali trženje ne bi smele šteti niti dejavnosti na kmetiji, ki so potrebne za pripravo proizvoda za prvo prodajo, niti prva prodaja s strani primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu niti vse dejavnosti priprave proizvoda za prvo prodajo.

(12)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kar je predmet Sklepa Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov. (6) Uporabljati bi se morala za druge vrste pomoči v sektorju premogovništva, z izjemo regionalne pomoči.

(13)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče.

(14)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo takšno pomoč treba oceniti v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah z dne 1. oktobra 2004 (7), podaljšane s Sporočilom Komisije o podaljšanju uporabe Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah z dne 1. oktobra 2004, (8) ali smernicami, ki jih nasledijo, da bi preprečili njihovo izogibanje, z izjemo pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je primerno za opredelitev, da gre za podjetje v težavah za namene te uredbe, določiti jasna merila, ki ne zahtevajo ocene vseh posebnosti stanja podjetja.

(15)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru shem skupinskih izjem.

(16)

Zaradi velikega tveganja, da bo to negativno vplivalo na pogoje trgovanja, bi morala Komisija po priglasitvi oceniti velike zneske pomoči, dodeljene individualno ali kumulativno. Zato bi bilo treba za vsako vrsto pomoči določiti pragove, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, in sicer na ravni, ki upošteva zadevno vrsto pomoči ter njen morebiten vpliv na pogoje trgovanja. Vsako pomoč, katere znesek presega navedene pragove, bi bilo treba obvezno priglasiti v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Pragovi določeni v tej uredbi, se ne bi smeli zaobiti z umetno delitvijo shem ali projektov pomoči na več shem ali projektov pomoči, ki imajo podobne značilnosti, cilje ali upravičence.

(17)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč). Za nekatere posebne instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi, ukrepi financiranja tveganja in zlasti vračljivi predujmi, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Kapitalske injekcije se ne bi smele obravnavati kot pregledna pomoč, brez poseganja v posebne pogoje glede financiranja tveganja in pomoči za novoustanovljena podjetja. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. V primeru malih in srednjih podjetij Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (9) določa ravni letnih premij, nad katerimi se državno jamstvo ne bi štelo za pomoč.

(18)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbudnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti, ki bi jih upravičenec izvajal v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz te uredbe izvzeti samo, če se delo na projektu ali dejavnosti, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je upravičenec predložil pisni zahtevek za pomoč.

(19)

Kar zadeva katero koli ad hoc pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencu, ki je veliko podjetje, bi morala država članica poleg pogojev, ki se uporabljajo za spodbujevalni učinek za upravičence, ki so MSP, zagotoviti, da je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral, ali je projekt ali dejavnost, ki prejema pomoč, izvedljiv s pomočjo in brez nje. Država članica bi morala preveriti, ali ta notranji dokument potrjuje bistveno povečanje obsega projekta ali dejavnosti ali bistveno povišanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za subvencionirani projekt ali dejavnost, ali bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti. Regionalna pomoč bi se morala šteti, da ima spodbujevalni učinek, če naložbeni projekt brez opomoči ne bi bil izveden v zadevni regiji, ki prejema pomoč.

(20)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati poseben pogoj glede spodbujevalnega učinka, ker je ta vrsta pomoči dodeljena v okviru drugačnih postopkov kot pri drugih vrstah pomoči. Take sheme bi se morale sprejeti že pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka takih shem je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi, ki jo nato nadomesti naslednica sheme.

(21)

Kar zadeva regionalno pomoč za tekoče poslovanje, regionalno pomoč za razvoj mestnih območij, pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP, pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev, pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev in pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev, pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov, pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, socialno pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij in pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, se zahteva glede obstoja spodbujevalnega učinka ne uporablja oziroma je treba predpostavljati, da je ta zahteva izpolnjena, če so izpolnjeni posebni pogoji za navedene vrste pomoči iz te uredbe.

(22)

Da bi zagotovili sorazmernost pomoči in njeno omejenost na potrebni znesek, bi bilo treba najvišje zneske pomoči, kadar koli je to mogoče, opredeliti v obliki intenzivnosti pomoči glede na sveženj upravičenih stroškov. Kadar največje intenzivnosti pomoči ni mogoče določiti, ker upravičenih stroškov ni mogoče opredeliti, ali da bi zagotovili enostavnejše instrumente za majhne zneske, bi bilo treba določiti najvišje nominalne zneske pomoči, da bi zagotovili sorazmernost ukrepov pomoči. Glede na izkušnje Komisije bi bilo treba intenzivnost pomoči in najvišje zneske pomoči določiti na ravni, na kateri pride do najmanjšega izkrivljanja konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in na kateri se ustrezno odpravlja nedelovanje trga ali rešuje vprašanje kohezije. Pri regionalni pomoči za naložbe bi morala intenzivnost pomoči ustrezati dovoljeni intenzivnosti pomoči v okviru kart regionalne pomoči.

(23)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Uredba ne izvzema pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Upoštevati bi bilo treba vse zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, plačljivo v več obrokih, bi bilo treba diskontirati na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Upravičene stroške bi bilo prav tako treba diskontirati na vrednost, ki so jo imeli ob dodelitvi. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (10). Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predujmov, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe lahko povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov, z izjemo regionalne pomoči, ker se slednja lahko izvzame samo, če je v skladu z odobrenimi kartami.

(24)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takih primerih ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se nato lahko diskontiranje opravi na podlagi diskontne stopnje, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje.

(25)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek ukrepov državne pomoči za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se lahko različne vrste pomoči kumulirajo. Pomoči, izvzete s to uredbo, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugo uredbo ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste opredeljive upravičene stroške, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo ukrepov pomoči z opredeljivimi upravičenimi stroški in brez njih, za kumulacijo s pomočjo de minimis in za kumulacijo s pomočjo za invalidne delavce. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takšnem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je določeno v poglavju III te uredbe.

(26)

Finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, ne pomenijo državne pomoči. Kadar se takšna finančna sredstva Unije kombinirajo z državno pomočjo, je treba upoštevati le slednjo pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

(27)

Ker je državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe načeloma prepovedana, je pomembno, da lahko vse strani preverijo, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi predpisi. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo pravil Pogodbe in prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (11), bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in enostavno objavo na spletu. Povezave na spletišča za državno pomoč vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe.

(28)

Da bi zagotovili učinkovito spremljanje ukrepov pomoči v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, je primerno, da se določijo zahteve v zvezi s poročanjem držav članic o ukrepih pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi te uredbe, ter o uporabi te uredbe. Glede na zastaralni rok iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (12) je prav tako primerno določiti pravila glede evidenc, ki bi jih morale imeti države članice o pomoči, izvzete po tej uredbi.

(29)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da odvzame ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatere upravičence ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neskladnost s to uredbo vpliva le na omejeno število ukrepov ali nekatere organe. Takšen ciljni odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno popravo, neposredno povezano z ugotovljeno neskladnostjo s to uredbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev o združljivosti iz poglavij I in III dodeljena pomoč ni zajeta s to uredbo in posledično predstavlja nezakonito pomoč, ki jo bo Komisija preučila v okviru ustreznega postopka iz Uredbe (ES) št. 659/1999. V primeru neizpolnjevanja zahtev iz poglavja II odvzem ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči ne vpliva na dejstvo, da so za pretekle ukrepe, ki so v skladu s to uredbo, veljale skupinske izjeme.

(30)

Da bi odpravili razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšali usklajevanja med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšali jasnost upravnih postopkov in pravno varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (13).

(31)

Z odpravljanjem omejitev prikrajšanih regij regionalna pomoč spodbuja gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo držav članic ter Unije kot celote. Namen regionalne pomoči je pomagati pri razvoju najbolj prikrajšanih območij, s tem da na trajnosten način podpira naložbe in ustvarjanje delovnih mest. Na območjih, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, se regionalna pomoč lahko dodeli za spodbujanje vzpostavitve novih poslovnih enot, širitev zmogljivosti obstoječih poslovnih enot, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote ali bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote. Ker so velika podjetja manj prizadeta zaradi regionalnih omejitev od MSP pri naložbah v območje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, bi bilo treba regionalno pomoč za velika podjetja izvzeti iz obveznosti priglasitve samo za začetne naložbe v korist novih gospodarskih dejavnosti na teh območjih.

(32)

Kadar je shema regionalne pomoči namenjena omejenemu številu gospodarskih sektorjev, so cilji in morebitni učinki sheme lahko sektorski, ne pa horizontalni. Zato sektorskih shem ni mogoče izvzeti iz obveznosti priglasitve. Vendar lahko Komisija po priglasitvi oceni njihove morebitne pozitivne učinke v skladu z veljavnimi smernicami, okviri ali sklepi. To velja zlasti za sheme pomoči, ki zajemajo gospodarske dejavnosti v sektorjih premogovništva in ladjedelništva ter v prometnem sektorju. Zaradi posebnih lastnosti sektorjev jeklarstva in sintetičnih vlaken poleg tega velja, da pozitivni kohezijski učinki ne morejo odtehtati negativnih učinkov regionalne pomoči v navedenih sektorjih; iz teh razlogov regionalne pomoči ni mogoče dodeliti v teh sektorjih. Poleg tega imata tudi turizem in širokopasovni sektor pomembno vlogo v nacionalnih gospodarstvih in na splošno posebej pozitivno vplivata na regionalni razvoj. Sheme regionalnih pomoči, namenjene turističnim dejavnostim in širokopasovnemu sektorju, bi bilo treba tako izvzeti iz obveznosti priglasitve. Predelava in trženje kmetijskih proizvodov sta tudi močno povezana z lokalnim in regionalnim gospodarstvom in bi morala biti upravičena do skupinske izjeme.

(33)

Za proizvodnjo in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo velja sektorska zakonodaja notranjega trga, kar se odraža v merilih, ki zagotavljajo združljivost pomoči na teh področjih z notranjim trgom in doslednost politike Unije na področju okolja in energije. Regionalna pomoč, dodeljena v skladu z oddelkom 1 te uredbe, uresničuje cilje gospodarskega razvoja in kohezije, tako da zanjo veljajo zelo drugačni pogoji združljivosti. Določbe o regionalni pomoči v tej uredbi se zato ne bi smele uporabljati za ukrepe, ki se nanašajo na proizvodnjo in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo.

(34)

Naložbe, ki podjetjem omogočajo preseganje standardov Unije oziroma višjo raven varstva okolja v odsotnosti standardov Unije, naložbe za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde Unije, naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti, vključno z energetsko učinkovitostjo stavb, naložbe v projekte za sanacijo onesnaženih območij ter pomoč za okoljske študije ne vplivajo neposredno na delovanje energetskih trgov. Hkrati pa take naložbe lahko prispevalo k izpolnjevanju ciljev regionalne politike ter energetskih in okoljskih ciljev Evropske unije. V takih primerih se lahko uporabljajo določbe te uredbe tako za regionalno pomoč kot za pomoč za varstvo okolja, odvisno od glavnega cilja, ki se poskuša doseči z zadevnim ukrepom.

(35)

Da se ne bi dajala prednost kapitalskim naložbam pred naložbami v stroške dela, bi se moralo omogočiti merjenje regionalne pomoči za naložbe na podlagi stroškov naložbe ali stroškov plač za delovna mesta, ki so bila ustvarjena neposredno z naložbenim projektom.

(36)

Regionalna pomoč za naložbe ne bi smela biti izvzeta iz priglasitve, kadar je dodeljena upravičencu, ki je zaprl enako ali podobno dejavnost v Evropskem gospodarskem prostoru v dveh letih pred zahtevkom za regionalno pomoč za naložbe, ali ki ima v času zahtevka za pomoč konkretne načrte za zaprtje takšne dejavnosti v obdobju do dveh let po dokončanju začetne naložbe, za katero je bila zaprošena pomoč, na zadevnem območju.

(37)

Komisija je pridobila dovolj izkušenj pri uporabi člena 107(3)(a) in (c) Pogodbe v zvezi z regionalno pomočjo za tekoče poslovanje, ki nadomešča dodatne stroške prevoza blaga, proizvedenega v najbolj oddaljenih regijah ali na redko poseljenih območjih, ter dodatno predelanega blaga na navedenih področjih, kot tudi dodatne stroške proizvodnje in stroške poslovanja (razen dodatnih stroškov prevoza), ki jih imajo upravičenci s sedežem v najbolj oddaljenih regijah. Ker obstaja tveganje prekomernega nadomestila za stroške prevoza zaradi dodatne podpore v okviru programov možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) v kmetijskem sektorju in ker ni mogoče izključiti, da se nekateri kmetijski proizvodi ne proizvajajo na alternativni lokaciji, bi bilo treba kmetijski sektor izključiti iz regionalne pomoči za tekoče poslovanje, da se nadomesti dodatne stroške prevoza blaga, proizvedenega v najbolj oddaljenih regijah ali v redko poseljenih območjih v skladu s to uredbo. Regionalna pomoč za tekoče poslovanje kot nadomestilo za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah, razen dodatnih prevoznih stroškov, se lahko šteje za združljivo le z notranjim trgom in je lahko izvzeta iz zahteve priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če je raven te pomoči omejena na 15 % bruto dodane vrednosti, ki jo letno ustvari upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji, ali na 25 % letnih stroškov dela upravičenca v zadevni najbolj oddaljeni regiji, ali na 10 % letnega prometa upravičenca v zadevni najbolj oddaljeni regiji. Kadar pomoč ne preseže zneska, ki ga daje ena od teh alternativnih metod določanja dodatnih stroškov poslovanja (razen prevoznih stroškov), se lahko šteje za upravičeno v obliki prispevka k regionalnemu razvoju in sorazmerno z ovirami, s katerimi se srečujejo podjetja v najbolj oddaljenih regijah.

(38)

Pomoč za razvoj mestnih območij rešuje visoko koncentracijo gospodarskih, okoljskih in socialnih težav v mestnih območjih, ki prejemajo pomoč in so opredeljena v karti regionalne pomoči, ter tako prispeva h gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji držav članic in Unije kot celote. Nedelovanje trga, ki ga odpravlja pomoč za razvoj mestnih območij, se nanaša na okolje financiranja razvoja mestnih območij, pomanjkanje celostnega pristopa k razvoju mestnih okolij in pomanjkanje financiranja, ki zahteva večji izkoristek nezadostnih javnih sredstev ter potrebo po bolj komercialnem pristopu k obnovi mestnih območij. Pomoč za razvoj mestnih območij v podporo razvoja participativne, celostne in trajnostne strategije za reševanje dodatnih problemov, ki so bili ugotovljeni v območjih, ki prejemajo pomoč, bi morala biti zajeta v skupinski izjemi.

(39)

Naložbe v skladu s prednostnimi nalogami Evrope 2020 (14) na področju zelenih tehnologij in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki se izvajajo na območjih, ki prejemajo pomoč, in so opredeljena v zadevni karti regionalne pomoči, bi morale biti upravičene do višjih zneskov pomoči iz regionalnega dodatka.

(40)

MSP imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter so na splošno dejavnik družbene stabilnosti in gospodarskega razvoja. Vendar lahko nedelovanje trga ovira razvoj MSP, zaradi česar imajo ta podjetja naslednje značilne omejitve. MSP imajo pogosto težave pri pridobivanju kapitala ali posojil, ker nekateri finančni trgi niso naklonjeni tveganjem in lahko nudijo zavarovanje le do omejene mere. Njihovi omejeni viri lahko tudi omejijo dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in morebitnih trgov. Kadar se nekatere vrste pomoči dodelijo za MSP, bi bilo treba tako pomoč izvzeti iz te uredbe, da se olajša razvoj gospodarskih dejavnosti MSP. Te vrste bi morale zlasti vključevati pomoč za naložbe v korist MSP in pomoč za udeležbo MSP na sejmih.

(41)

MSP, ki sodelujejo v okviru evropskih projektov za teritorialno sodelovanje, ki so zajeti v Uredbi (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (15), se pogosto soočajo s težavami pri financiranju dodatnih stroškov, ki izhajajo iz sodelovanja med partnerji iz različnih regij in v različnih državah članicah ali tretjih državah. Glede na pomen evropskega teritorialnega sodelovanja za kohezijsko politiko, ki zagotavlja okvir za izvajanje skupnih ukrepov in izmenjav politik med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi udeleženci iz različnih držav članic ali tretjih držav, bi morala ta uredba obravnavati nekatere težave, s katerimi se soočajo projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, da se olajša njihova skladnost s pravili o državni pomoči. Vprašanja, povezana z evropskim teritorialnim sodelovanjem, ki bi jih morala obravnavati ta uredba, se nanašajo na veljavne regionalne intenzivnosti pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, stroške MSP v zvezi s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja ter na obveznosti objave, obveščanja, poročanja in vodenja evidenc za namene spremljanja.

(42)

Ob upoštevanju posebnih omejitev in razlik med MSP se lahko uporabljajo različne stopnje osnovne intenzivnosti pomoči ter različni dodatki.

(43)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb tveganega kapitala v MSP (16), obstaja več posebnih primerov nedelovanja trga v zvezi s tveganim kapitalom v Uniji glede na nekatere vrste naložb na različnih stopnjah razvoja podjetij. To nedelovanje trga izhaja iz nezadostne usklajenosti ponudbe tveganega kapitala in povpraševanja po njem. Posledično je stopnja predvidenega tveganega kapitala na trgu morda preveč omejena, podjetja pa kljub dobremu poslovnemu načrtu in možnostim za rast ne dobijo finančne podpore. Glavni razlog za nedelovanje trga, povezanega s trgi tveganega kapitala, ki še posebej vpliva na dostop do kapitala za MSP ter ki lahko upraviči javno intervencijo, se nanaša na nepopolne in asimetrične informacije. Ne vpliva samo na zagotavljanje tveganega kapitala, ampak nekaterim MSP ovira tudi dostop do dolžniškega financiranja. Zato bi bilo treba iz obveznosti priglasitve pod določenimi pogoji izvzeti ukrepe financiranja tveganja, katerih namen je privabiti zasebni kapital za zagotavljanje financiranja tveganja za MSP, ki ne kotirajo na borzi in tvegajo likvidnostno vrzel, ter ki zagotavljajo pridobitno naravnane finančne odločitve in komercialno upravljanje finančnih posrednikov.

(44)

Pod določenimi pogoji bi bilo treba izvzeti iz zahteve po priglasitvi tudi zagonsko pomoč za mala podjetja, pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP, ter pomoč za stroške poizvedb MSP.

(45)

Pomoč za raziskave in razvoj ter pomoč za inovacije lahko prispevata k trajnostni gospodarski rasti, okrepita konkurenčnost in spodbudita zaposlovanje. Izkušnje pri uporabi Uredbe (ES) št. 800/2008 in okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (17) kažejo, da lahko nedelovanje trga prepreči optimalni donos trga in povzroči neučinkovitost, povezano z zunanjimi učinki, prelivanjem javnih dobrin ali znanja, nepopolnimi in asimetričnimi informacijami ter usklajevalnimi in mrežnimi nepopolnostmi.

(46)

MSP imajo lahko težave pri dostopu do novih dosežkov tehnološkega razvoja, prenosa znanja ali visokokvalificiranega osebja. Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, pomoč za študije izvedljivosti ter pomoč za inovacije za MSP, vključno s pomočjo za kritje stroškov pravic industrijske lastnine, lahko te težave odpravijo, zato bi jih bilo treba pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti priglasitve.

(47)

Kar zadeva pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, bi moral del raziskovalnega projekta, ki prejema pomoč, v celoti spadati v kategorijo temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja. Kadar projekt obsega različne naloge, bi se morala vsaka naloga opredeliti, kot da spada v eno od teh kategorij ali kot da ne spada v nobeno od teh kategorij. To razvrščanje ni nujno kronološko in se lahko sčasoma premakne od temeljnih raziskav k dejavnostim, ki so bližje trgu. Zato se nalogo, ki se izvaja v poznejši fazi projekta, lahko opredeli kot industrijsko raziskavo. Podobno se dejavnost, ki se je izvajala v zgodnejši fazi, lahko opredeli kot eksperimentalni razvoj. Del projekta, ki prejema pomoč, lahko vključuje tudi študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalne dejavnosti.

(48)

Visokokakovostne raziskovalne infrastrukture so vse bolj potrebne za pionirske raziskave in inovacije, ker privabljajo nadarjene posameznike s celega sveta ter so bistvenega pomena za podporo nove informacijske in komunikacijske tehnologije in ključne omogočitvene tehnologije. Javne raziskovalne infrastrukture bi morale nadaljevati partnerstvo z industrijskimi raziskavami. Dostop do javno financiranih raziskovalnih infrastruktur bi moral biti odobren na pregledni in nediskriminatorni osnovi ter po tržnih pogojih. Če se ti pogoji ne spoštujejo, se ukrepa pomoči ne bi smelo izvzeti iz obveznosti priglasitve. Več strani si lahko lasti, upravlja in uporablja določeno raziskovalno infrastrukturo, javni subjekti in podjetja pa lahko skupaj uporabljajo infrastrukturo.

(49)

Raziskovalne infrastrukture lahko opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti. Da bi se izognili dodeljevanju državne pomoči za gospodarske dejavnosti prek javnega financiranja negospodarskih dejavnosti, bi bilo treba stroške in financiranje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti jasno ločiti. Kadar se uporablja infrastruktura za gospodarske in negospodarske dejavnosti, financiranje stroškov za negospodarske dejavnosti te infrastrukture iz državnih virov ne pomeni državne pomoči. Javno financiranje spada pod pravila o državni pomoči samo, če zajema stroške, povezane z gospodarskimi dejavnostmi. Samo slednje bi bilo treba upoštevati, da bi se zagotovila skladnost s pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči. Če se infrastruktura uporablja skoraj izključno za negospodarske dejavnosti, lahko njeno financiranje v celoti spada izven področja uporabe pravil o državni pomoči, če se še naprej uporablja za popolnoma pomožno gospodarsko dejavnost, tj. dejavnost, ki je neposredno povezana z delovanjem infrastrukture in je zanjo potrebna ali pa je neločljivo povezana z njeno glavno negospodarsko rabo, po obsegu pa je omejena. Temu je tako, če se gospodarske dejavnosti potrebujejo enake vložke (kot so material, oprema, delo in osnovna sredstva) kot negospodarske dejavnosti, zmogljivost, dodeljena vsako leto za tako gospodarsko dejavnost, pa ne presega 20 % celotne letne zmogljivosti raziskovalne infrastrukture.

(50)

Pomoč za inovacijske grozde je usmerjena v obravnavo tržnih nepopolnosti, povezanih s težavami pri usklajevanju, ki ovirajo razvoj grozdov ali omejujejo medsebojno delovanje in pretok znanja znotraj grozdov. Državna pomoč lahko podpira naložbe v odprte in deljene infrastrukture za inovacijske grozde ali pa podpira dejavnosti grozdov, da se okrepi sodelovanje, mrežno povezovanje in učenje. Vendar bi se morala pomoč za tekoče poslovanje za inovacijske grozde dovoliti le začasno in za omejeno obdobje, ki ne preseže 10 let. Razmerje med skupnim zneskom dodeljene pomoči in skupnimi upravičenimi stroški ne bi smelo presegati 50 % v obdobju, v katerem je pomoč dodeljena.

(51)

Na procesne in organizacijske inovacije lahko negativno vplivajo tržne nepopolnosti v obliki nepopolnih informacij in pozitivnih zunanjih dejavnikov, kar bi bilo treba reševati s posebnimi ukrepi. Pomoč za tovrstne inovacije je relevantna predvsem za MSP, saj se soočajo z omejitvami, ki lahko zmanjšujejo njihovo zmožnost za izboljšanje proizvodnih in storitvenih zmogljivosti ali za občutno izboljšanje poslovnih praks, organizacije delovnega mesta in zunanjih odnosov. Da se večja podjetja spodbudi k sodelovanju z MSP pri dejavnostih procesnih in organizacijskih inovacij, bi morala Uredba o skupinskih izjemah pod določenimi pogoji veljati tudi za ukrepe pomoči za stroške, ki jih imajo velika podjetja s takimi dejavnostmi.

(52)

Spodbujanje usposabljanja in zaposlovanja prikrajšanih in invalidnih delavcev je osrednji cilj ekonomskih in socialnih politik Unije in njenih držav članic.

(53)

Usposabljanje običajno ustvari pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje obseg kvalificirane delovne sile, iz katere lahko podjetja pritegnejo zaposlene, izboljšuje konkurenčnost industrije Unije ter ima pomembno vlogo v strategiji zaposlovanja Unije. Zato bi bilo treba pomoč za spodbujanje izpopolnjevanja pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti priglasitve. Zaradi posebnih omejitev, s katerimi se srečujejo MSP, in zaradi višjih relativnih stroškov pri vlaganju v usposabljanje, bi bilo treba za MSP povečati intenzivnost pomoči, ki je izvzeta s to uredbo. Poleg tega bi bilo treba intenzivnost pomoči, izvzeto s to uredbo, povečati, če je usposabljanje namenjeno prikrajšanim ali invalidnim delavcem. Značilnosti usposabljanja v sektorju pomorskega prevoza upravičujejo poseben pristop k navedenemu sektorju.

(54)

Nekatere kategorije prikrajšanih in invalidnih delavcev še vedno zelo težko vstopijo na trg dela in na njem tudi ostanejo. Zato lahko javni organi uporabijo ukrepe, ki podjetja spodbujajo k povečanju stopnje zaposlenosti teh kategorij delavcev, zlasti mladih. Ker stroški dela tvorijo del običajnih poslovnih stroškov katerega koli podjetja, bi morala pomoč za zaposlovanje prikrajšanih in invalidnih delavcev imeti pozitiven vpliv na stopnjo zaposlenosti teh kategorij delavcev in podjetjem ne omogoča le zmanjševanja stroškov, ki bi jih morala sicer nositi. Tako pomoč bi bilo treba zato izvzeti iz obveznosti priglasitve, kadar lahko tem kategorijam delavcev pomaga pri vstopanju ali ponovnem vstopanju na trg dela in ostajanju na tem trgu. Kot je navedeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: Obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (18), osrednji elementi strategije EU za invalidnost, združuje ukrepe protidiskriminacije, enakih možnosti in dejavnega vključevanja ter odraža Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, katere podpisnice so EU in večina držav članic. Ta uredba bi se morala nanašati na pomoč za invalidne delavce v smislu člena 1 Konvencije.

(55)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom Evropa 2020: nova evropska strategija za delovna mesta in rast (19), je trajnostna rast za bolj konkurenčno in zeleno gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire, eden od glavnih stebrov cilja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Trajnostni razvoj med drugim temelji na visoki ravni varstva in izboljšanju kakovosti okolja. Področje varstva okolja se srečuje z nedelovanjem trga, tako da v normalnih tržnih pogojih podjetja nimajo nujno spodbud, da bi zmanjšala onesnaževanje, ki ga povzročajo, saj lahko tako zmanjševanje poveča njihove stroške brez ustreznih koristi. Kadar podjetjem ni treba vračunati stroškov onesnaževanja, jih mora kriti družba kot celota.

(56)

Uvedba obveznih okoljskih standardov lahko odpravi take tržne nepopolnosti. Višjo raven varstva okolja je mogoče doseči z naložbami, ki presegajo obvezne standarde Unije. Za spodbuditev podjetij, da bi dosegli stopnjo varstva okolja, ki presega obvezne standarde Unije, bi morala biti državna pomoč na tem področju zajeta v skupinsko izjemo. Da se držav članic ne bi odvrnilo od določanja obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od ustreznih standardov Unije, bi se morala državna pomoč izvzeti, ne glede na obstoj obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Unije.

(57)

Načeloma se pomoč ne dodeli, če bi naložbe privedle le do uskladitve podjetij s standardi Unije, ki so že sprejeti, vendar še ne veljajo. Vendar je možno, da podjetja zaradi državne pomoči izboljšajo svoje okoljsko ravnanje, če jih ta državna pomoč spodbudi, da se predčasno prilagodijo na prihodnje standarde Unije, preden začnejo veljati, v kolikor se ti standardi ne uporabljajo retroaktivno. Pomoč podjetjem za prilagoditev na prihodnje standarde Unije lahko bolj zgodaj privede do visoke stopnje varstva okolja, zato bi morala biti izvzeta.

(58)

Kot del strategije Evropa 2020 si je Unija zadala cilj, da bo dosegla 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020 in je zlasti sprejela Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (20), ki določa skupni okvir za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji in tako poskuša doseči splošni cilj vsaj 20-odstotnega prihranka porabe primarne energije v Uniji. Za lažje doseganje navedenih ciljev bi bilo treba ukrepe za podporo energetske učinkovitosti, soproizvodnje z visokim izkoristkom ter energetsko učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja uvrstiti med skupinske izjeme.

(59)

Ukrepi, ki povečujejo energetsko učinkovitost stavb, so v skladu s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 za premik v smeri nizkoogljičnega gospodarstva. Ker celostni pristop k energetski učinkovitosti stavb ne obstaja, se lahko take naložbe pogosto soočajo s pomanjkanjem financiranja, kar zahteva večji izkoristek nezadostnih javnih sredstev. Države članice bi morale zato imeti možnost, da podprejo naložbe v energetsko učinkovitost stavb tako, da dodelijo pomoč v obliki neposrednih nepovratnih sredstev lastnikom ali najemnikom stavb in tudi v obliki posojil in jamstev prek finančnih posrednikov, izbranih na podlagi preglednega izbirnega mehanizma v skladu s posebnimi določbami za projekte energetske učinkovitosti v stavbah.

(60)

Da se dosežejo cilji Unije glede obnovljivih virov energije iz Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in spremembi ter poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (21) in v kolikor je potrebna dodatna pomoč poleg pravnega okvira, kot je sistem trgovanja z emisijami na ravni EU v Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (22), bi pomoč, ki se dodeli za naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov, morala biti zajeta s skupinsko izjemo.

(61)

Glede na omejeno izkrivljanje trgovine in konkurence bi morala biti s skupinsko izjemo zajeta tudi pomoč za tekoče poslovanje za manjše obrate, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, v skladu z natančno določenimi pogoji. Pomoč za tekoče poslovanje za večje obrate bi morala biti zajeta s skupinsko izjemo, kadar so izkrivljanja konkurence omejena. Zato je lahko taka pomoč za tekoče poslovanje izvzeta, ko je dodeljena za nove in inovativne tehnologije, če se pomoč dodeli na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, pri katerem lahko sodeluje vsaj ena taka tehnologija z uporabo mehanizma, s katerim so proizvajalci energije iz obnovljivih virov izpostavljeni tržnim cenam. Skupne pomoči, dodeljene na tej podlagi, ni mogoče dodeliti za več kot 5 % načrtovane nove električne zmogljivosti iz obnovljivih virov energije. Pomoč, dodeljena prek postopkov zbiranja ponudb, pri katerih lahko sodelujejo vse tehnologije obnovljivih virov energije, bi morala biti v celoti zajeta s skupinsko izjemo. Sheme pomoči za tekoče poslovanje bi morale biti načeloma odprte za druge države EGP in pogodbenice Energetske skupnosti, da se omejijo splošni izkrivljajoči učinki. Države članice so pozvane, da razmislijo o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje, preden dovolijo čezmejno podporo. Če mehanizem sodelovanja ni vzpostavljen, se proizvodnja v obratih v drugih državah ne bo prištela k njihovim nacionalnim ciljem glede obnovljivih virov energije. Glede na te omejitve je treba državam članicam omogočiti dovolj časa, da pripravijo ustrezne sheme podpore, pri katerih lahko sodelujejo druge države. Zato taka odprtost ni pogoj za izvzetje iz priglasitve, če se ne zahteva v skladu s Pogodbo.

(62)

Pomoč za proizvodnjo vodne energije ima lahko dva učinka. Na eni strani ima pozitiven učinek v smislu nizkih emisij toplogrednih plinov, na drugi strani pa bi lahko tudi negativno vplivala na vodne sisteme in biotsko raznovrstnost. Zato bi morale biti države članice pri dodeljevanju pomoči za vodno energijo skladne z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (23) in zlasti členom 4(7), ki določa merila v zvezi z dovoljenji za nova preoblikovanja vodnih teles.

(63)

Pomoč bi bilo treba odobriti le za trajnostne oblike obnovljivih virov energije. Ta uredba bi morala zajemati pomoč za biogoriva samo, če je podeljena za trajnostna biogoriva v skladu z Direktivo 2009/28/ES. Vendar bi bilo treba pomoč za biogoriva iz poljščin izključiti iz pomoči, ki jo zajema ta uredba, da bi spodbudili prehod na proizvodnjo naprednejših oblik biogoriv. Pomoč za biogoriva, ki so predmet obveznosti dobave ali dodajanja, bi morala biti izključena iz področja uporabe skupinske izjeme, saj navedena pravna obveznost lahko zagotovi zadostno spodbudo za naložbe v te vrste energije iz obnovljivih virov.

(64)

Pomoč v obliki znižanja davkov v skladu z Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (24), ki daje prednost varstvu okolja, ki ga zajema ta uredba, lahko posredno koristi okolju. Vendar bi morali okoljski davki odražati socialno ceno emisij, medtem ko lahko znižanje davkov negativno vpliva na ta cilj. Zato se zdi ustrezno, da se omeji njihovo trajanje na obdobje uporabe te uredbe. Po preteku tega obdobja bi morale države članice znova oceniti primernost zadevnih znižanj davkov. Da bi zmanjšali izkrivljanje konkurence, mora biti pomoč dodeljena na enak način za vse konkurente, za katere je ugotovljeno, da so v podobnih dejanskih okoliščinah. Da bi se bolje ohranil signal cene za podjetja, ki si ga okoljski davek prizadeva podati, bi morale države članice imeti možnost, da oblikujejo shemo znižanja davkov na podlagi mehanizma za izplačilo fiksnega letnega zneska nadomestila (vračilo davka).

(65)

Glede na načelo „onesnaževalec plača“ mora stroške ukrepov za boj proti onesnaževanju nositi onesnaževalec, ki onesnaževanje povzroča. Pomoč za sanacijo onesnaženih območij je upravičena v primerih, ko osebo, ki je odgovorna po veljavni zakonodaji za onesnaženje, ni mogoče določiti. Vendar bi se morali uporabljati pogoji o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, kot so opredeljeni v Direktivi 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (25), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (26), in Direktivi 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (27). Za spodbuditev odprave obstoječe okoljske škode bi zato ta vrsta pomoči morala biti zajeta s skupinsko izjemo pod določenimi pogoji.

(66)

V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, določeno v okvirni direktivi o odpadkih, sedmi okoljski akcijski program opredeljuje ponovno uporabo in recikliranje odpadkov kot ključni prednostni nalogi okoljske politike Evropske unije. Državna pomoč za te dejavnosti lahko prispeva k varstvu okolja, če se upošteva člen 4(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (28) (okvirna direktiva o odpadkih). Poleg tega taka pomoč ne bi smela posredno razreševati onesnaževalce bremena, ki bi ga morali nositi na podlagi prava Unije, ali bremena, ki bi ga bilo treba šteti za običajen strošek podjetja. Zato bi morala biti pomoč v korist takih dejavnosti zajeta v skupinsko izjemo tudi, če zadeva odpadke drugih podjetij in kadar bi se obdelani materiali v nasprotnem primeru odstranili ali obdelali na način, ki je do okolja manj prijazen.

(67)

Sodobna energetska infrastruktura je ključna za vzpostavitev integriranega energetskega trga in za zmožnost Unije, da uresniči svoje podnebne in energetske cilje. V regijah, ki prejemajo pomoč, je to predvsem izgradnja in nadgradnja infrastrukture, ki prispeva h gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji držav članic in Unije kot celote, in sicer s podpiranjem naložb in ustvarjanjem delovnih mest ter delovanjem energetskih trgov na najbolj prikrajšanih območjih. Da se omeji vsak pretiran izkrivljajoč učinek te pomoči, bi bilo treba skupinsko izvzeti samo pomoč za infrastrukturo ob upoštevanju zakonodaje na področju notranjega energetskega trga in v skladu z njo.

(68)

Okoljske študije lahko pripomorejo k opredelitvi naložb za doseganje višje stopnje varstva okolja. Državna pomoč za podporo izvajanja okoljskih študij, katerih namen je podpreti naložbe v varstvo okolja, zajete s to uredbo, bi zato morala biti zajeta s skupinsko izjemo. Ker so energetski pregledi obvezni za velika podjetja, ne bi smeli biti upravičeni do državne pomoči.

(69)

V skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe je pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, združljiva z notranjim trgom. Za zagotovitev pravne varnosti je treba določiti vrsto dogodkov, ki se lahko štejejo za naravne nesreče, izvzete po tej uredbi. Za namene te uredbe je treba potrese in zemeljske plazove, poplave, zlasti poplave zaradi vode, ki prestopa rečne in jezerske bregove, snežne plazove, tornade, orkane, vulkanske izbruhe in požare naravnega izvora obravnavati kot dogodke, ki pomenijo naravno nesrečo. Škoda, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, kot so slana, toča, zmrzal, deževje ali suša, ki se bolj redno pojavljajo, se ne bi smela šteti za naravno nesrečo v smislu člena 107(2)(b) Pogodbe. Da se zagotovi, da je dodeljena pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, dejansko izvzeta, je treba v tej uredbi določiti pogoje po ustaljeni praksi, njihovo izpolnjevanje pa bo zagotovilo, da bodo sheme pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, upravičene do skupinske izjeme. Ti pogoji bi se morali nanašati zlasti na formalno priznanje značaja dogodka kot naravne nesreče s strani pristojnih organov držav članic ter na neposredno vzročno zvezo med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo upravičeno podjetje, ki je lahko tudi podjetje v težavah, morali pa bi tudi preprečevati prekomerna nadomestila. Nadomestilo ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za to, da se upravičenec povrne v podoben položaj kot pred nesrečo.

(70)

Pomoč za zračni in pomorski potniški promet ima socialni značaj, kadar je namenjena zagotavljanju stalnih povezav za prebivalce oddaljenih regij z znižanjem cen nekaterih stroškov vozovnic. To lahko velja za najbolj oddaljene regije, Malto, Ciper, Ceuto in Melillo, druge otoke, ki so del ozemlja držav članic, in redko poseljena območja. Če je oddaljena regija z Evropskim gospodarskim prostorom povezana z več prometnimi potmi, vključno s posrednimi potmi, bi morale biti vse te poti upravičene do pomoči, prav tako pa tudi prevoz z vsemi prevozniki, ki delujejo na teh poteh. Pomoč bi se morala dodeliti brez diskriminacije glede na identiteto prevoznika ali vrsto storitve in lahko vključuje redne, čarterske in nizkocenovne storitve.

(71)

Širokopasovna povezljivost ima strateški pomen za doseganje cilja Evrope 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti in inovacij ter socialne in ozemeljske kohezije (29). Pomoč za naložbe v širokopasovno infrastrukturo je namenjena spodbujanju vzpostavitve take infrastrukture in povezanih gradbenih del na območjih, kjer ni primerljive infrastrukture ali ni verjetno, da bi jo udeleženci na trgu vzpostavili v bližnji prihodnosti. Glede na izkušnje Komisije taka pomoč za naložbe ne povzroča nesprejemljivega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni določeni pogoji. Namen teh pogojev je predvsem omejevanje izkrivljanja konkurence s tem, da se pomoč dodeli na podlagi tehnološko nevtralne konkurenčne izbire, ter z zagotavljanjem veleprodajnega dostopa do subvencioniranih omrežij, ob upoštevanju pomoči, ki jo prejme operater omrežja. Čeprav se pod določenimi pogoji virtualna razvezava lahko šteje za enakovredno fizični razvezavi, dokler se ne pridobi več izkušenj, je treba za vsak primer posebej oceniti, ali je treba neki proizvod nefizičnega oziroma virtualnega grosističnega dostopa šteti za enakovrednega razvezavi lokalne zanke omrežja iz bakrenih ali optičnih kablov. Zaradi tega in dokler se v prihodnjem pregledu ne upoštevajo izkušnje pri primerih individualne državne pomoči ali v predhodnem regulativnem okviru, bi bilo treba zahtevati fizično razvezavo, da bi se lahko uporabila ta uredba o skupinskih izjemah. Če je prihodnji razvoj stroškov in prihodkov negotov in če so informacije zelo asimetrične, bi države članice morale tudi prilagoditi modele financiranja, ki vključujejo spremljanje in elemente vračila sredstev, da se omogoči uravnotežena porazdelitev nepredvidenih dobičkov. Da bi se izognili nesorazmernemu bremenu za manjše lokalne projekte, je treba take modele uvesti le za projekte, ki presegajo najnižji prag.

(72)

Nekateri ukrepi držav članic na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine se morda ne štejejo za pomoč, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe, na primer zato, ker ne gre za gospodarsko dejavnost ali ker ukrepi ne vplivajo na trgovino med državami članicami. Kolikor so taki ukrepi zajeti v členu 107(1) Pogodbe, kulturne ustanove in projekti običajno ne povzročajo večjega izkrivljanja konkurence, iz prakse pa je razvidno, da ima taka pomoč omejen učinek na trgovino. Člen 167 Pogodbe priznava pomen spodbujanja kulture za Unijo in njene države članice ter določa, da Unija pri svoji dejavnosti na podlagi drugih določb Pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur. Ker je naravna dediščina pogosto ključna za oblikovanje umetnostne in kulturne dediščine, je treba ohranjanje dediščine v smislu te uredbe razumeti tako, da zajema tudi naravno dediščino, povezano s kulturno dediščino ali uradno priznano s strani pristojnih javnih organov države članice. Zaradi dvojne narave kulture, ki je po eni strani gospodarska dobrina in nudi pomembne priložnosti za ustvarjanje bogastva in delovnih mest, po drugi strani pa je nosilka identitet, vrednot in pomenov, ki odraža in ustvarja našo družbo, bi morala pravila o državni pomoči upoštevati posebnosti kulture in z njo povezanih gospodarskih dejavnosti. Sestaviti bi bilo treba seznam upravičenih kulturnih namenov in dejavnosti ter navesti upravičene stroške. Skupinske izjeme bi morale zajemati tako pomoč za naložbe kot za tekoče poslovanje pod določenimi pragovi, če je prekomerno nadomestilo izključeno. Na splošno dejavnosti, ki bi sicer lahko imele kulturni vidik, vendar so predvsem komercialne narave zaradi večjih možnosti izkrivljanja konkurence, na primer tisk in revije (tiskani ali elektronski), ne bi smele biti zajete. Poleg tega seznam upravičenih kulturnih namenov in dejavnosti ne bi smel zajemati komercialne dejavnosti, kot so moda, oblikovanje in videoigre.

(73)

Avdiovizualna dela imajo pomembno vlogo pri oblikovanju evropskih identitet in odražajo različne tradicije držav članic in regij. Čeprav obstaja močna konkurenca med filmi, posnetimi zunaj Unije, je kroženje evropskih filmov zunaj izvorne države omejeno zaradi razdrobljenosti v nacionalne ali regionalne trge. Za ta sektor so značilni visoki investicijski stroški, domnevno pomanjkanje dobičkonosnosti zaradi omejenega občinstva in težave pri pridobivanju dodatnega zasebnega financiranja. Zaradi teh dejavnikov je Komisija razvila posebna merila, da bi ocenila potrebnost, sorazmernost in zadostnost pomoči za scenaristiko, razvoj, produkcijo, distribucijo in promocijo avdiovizualnih del. Nova merila so bila določena v Sporočilu Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (30) in bi se morala odražati v pravilih o skupinskih izjemah za sheme pomoči za avdiovizualna dela. Višje intenzivnosti pomoči so upravičene za čezmejne produkcije in koprodukcije, za katere je bolj verjetno, da bodo distribuirane v več državah članicah.

(74)

Ukrepi pomoči za naložbe v športno infrastrukturo bi morali biti zajeti s skupinsko izjemo, če izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, kolikor pomenijo državno pomoč. V športnem sektorju številni ukrepi držav članic ne pomenijo nujno državne pomoči, ker upravičenec ne izvaja gospodarske dejavnosti ali ker ni učinka na trgovino med državami članicami. To lahko v nekaterih okoliščinah velja za ukrepe pomoči, ki so v celoti lokalnega značaja ali spadajo na področje amaterskega športa. Člen 165 Pogodbe priznava pomen spodbujanja evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur ter njegove družbene in vzgojne vloge. Tudi za pomoč za večnamenske objekte na področju rekreacije bi morala biti zajeta s skupinsko izjemo. Za večnamensko turistično infrastrukturo, kot so zabaviščni parki in hoteli, pa bi morala skupinska izjema veljati le, če gre za del sheme regionalne pomoči, namenjene turističnim dejavnostim v regijah, ki prejemajo pomoč, ki imajo posebej pozitiven učinek na regionalni razvoj. Pogoji združljivosti glede pomoči za športno ali večnamensko infrastrukturo morajo za gradnjo, nadgradnjo in/ali obratovanje infrastrukture zlasti zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture in pravični postopek dodelitve koncesij na tretjo osebo v skladu z ustreznimi določbami prava Unije in sodne prakse Unije. Če športno infrastrukturo uporabljajo poklicni športni klubi, bi morali biti pogoji oblikovanja cen za uporabo infrastrukture s strani teh klubov dostopni javnosti, da se zagotovi preglednost in enakopravna obravnava uporabnikov. Zagotoviti je treba preprečevanje prekomernih nadomestil.

(75)

Kot je poudarjeno v sklepih Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, v katerih je bila podprta strategija Evropa 2020 (31), bi si bilo treba prizadevati za odpravo najpomembnejših ovir, ki upočasnjujejo rast na ravni EU, pa tudi ovir, povezanih z delovanjem notranjega trga in infrastrukturo. Razpoložljivost lokalne infrastrukture je pomemben predpogoj za razvoj poslovnega in potrošniškega okolja ter za posodabljanje in razvoj industrijske osnove, da se zagotovi popolno delovanje notranjega trga iz Priporočila Sveta o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (32), ki so del integriranih smernic Evropa 2020. Take infrastrukture, ki so na voljo zainteresiranim stranem na odprti, pregledni in nediskriminatorni osnovi, omogočajo ustvarjanje okolja, ki spodbuja zasebne naložbe in rast, s čimer pozitivno prispevajo k ciljem skupnega interesa, zlasti k prednostnim nalogam in ciljem strategije Evropa 2020 (33), pri tem pa tveganje za izkrivljanje ostaja omejeno. Nekateri ukrepi na področju infrastrukture, ki jih sprejmejo države članice, ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena 107(1) Pogodbe, na primer zato, ker prejemnik ne izvaja gospodarske dejavnosti, ker ukrep ne vpliva na trgovino med državami članicami, ali ker je ukrep kompenzacija za storitev splošnega gospodarskega pomena, ki izpolnjuje vse pogoje iz sodne prakse v zvezi z zadevo Altmark (34). Vendar kadar financiranje take lokalne infrastrukture pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, bi bilo treba tako pomoč izvzeti iz obveznosti priglasitve, kadar se dodelijo le majhni zneski pomoči.

(76)

Ker je pomoč za druge vrste infrastrukture lahko predmet posebnih in dobro oblikovanih meril, ki zagotavljajo njihovo združljivost z notranjim trgom, se določbe te uredbe o pomoči za lokalne infrastrukture ne bi smele uporabljati za pomoč za naslednje vrste infrastrukture: raziskovalna infrastruktura, inovativni grozdi, energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, energetska infrastruktura, recikliranje in ponovna uporaba odpadkov, širokopasovna infrastruktura, kultura in ohranjanje kulturne dediščine, športna in večnamenska rekreacijska infrastruktura, letališča in pristanišča.

(77)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju, bi bilo treba politiko državnih pomoči redno revidirati. Zato bi bilo treba omejiti obdobje uporabe te uredbe. Primerno je določiti prehodne določbe, vključno s pravili, ki se uporabljajo za izvzete sheme pomoči na koncu obdobja uporabe te uredbe. Taka pravila naj bi dala državam članicam dovolj časa za prilagoditev na vsako prihodnjo ureditev. Prilagoditveno obdobje pa se ne bi smelo uporabljati za sheme regionalne pomoči, vključno za regionalne sheme pomoči za razvoj mestnih območij, katerih izjema mora prenehati veljati na dan prenehanja veljavnosti odobrenih kart regionalne pomoči, ter za nekatere sheme pomoči za financiranje tveganja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

POGLAVJE I –

Skupne določbe 15

POGLAVJE II –

Spremljanje 36

POGLAVJE III –

Posebne določbe za različne vrste pomoči 37

Oddelek 1 –

Regionalna pomoč 37

Oddelek 2 –

Pomoč za MSP 41

Oddelek 3 –

Pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP 43

Oddelek 4 –

Pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije 47

Oddelek 5 –

Pomoč za usposabljanje 51

Oddelek 6 –

Pomoč za prikrajšane in invalidne delavce 52

Oddelek 7 –

Pomoč za varstvo okolja 53

Oddelek 8 –

Pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče 62

Oddelek 9 –

Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij 63

Oddelek 10 –

Pomoč za širokopasovno infrastrukturo 63

Oddelek 11 –

Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine 64

Oddelek 12 –

Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo 67

Oddelek 13 –

Pomoč za lokalno infrastrukturo 68

POGLAVJE IV –

Končne določbe 68

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za naslednje vrste pomoči:

(a)

regionalno pomoč;

(b)

pomoč za MSP v obliki pomoči za naložbe, pomoči za tekoče poslovanje in pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP;

(c)

pomoč za varstvo okolja;

(d)

pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije;

(e)

pomoč za usposabljanje;

(f)

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih in invalidnih delavcev;

(g)

pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče;

(h)

socialno pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij;

(i)

pomoč za širokopasovno infrastrukturo;

(j)

pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine;

(k)

pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo in

(l)

pomoč za lokalno infrastrukturo.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

sheme v oddelkih 1 (razen člena 15), 2, 3, 4, 7 (razen člena 44) in 10 poglavja III te uredbe, če povprečni letni proračun državne pomoči presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti. Komisija se lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za vsako od teh shem pomoči, potem ko preuči ustrezne načrte ocenjevanja, ki jih države članice priglasijo Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme;

(b)

vse spremembe shem iz člena 1(2)(a), razen preoblikovanja, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;

(c)

pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(d)

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

3.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jih zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (35), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP ter pomoči za prikrajšane in invalidne delavce;

(b)

pomoč, dodeljeno v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo nadomestila za dodatne stroške, ki niso stroški prevoza v najbolj oddaljenih regijah, kakor je določeno v členu 15(2)(b), pomoč za svetovanje v korist MSP, pomoč za financiranje tveganja, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za inovacije za MSP, pomoč za varstvo okolja, pomoč za usposabljanje ter pomoč za prikrajšane delavce in invalide;

(c)

pomoč za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v naslednjih primerih:

(i)

kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje; ali

(ii)

kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

(d)

pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep 2010/787/EU;

(e)

vrste regionalne pomoči, ki so izključene v členu 13.

Če je podjetje dejavno v izključenih sektorjih iz točk (a), (b) ali (c) prvega pododstavka ter sektorjih, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če države članice na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovijo, da dejavnosti v izključenih sektorjih ne prejemajo pomoči, dodeljene v skladu s to uredbo.

4.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče;

(b)

ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a);

(c)

pomoč podjetjem v težavah, z izjemo sheme pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče.

5.   Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za:

(a)

ukrepe pomoči, pri katerih je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot; vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;

(b)

ukrepe pomoči, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

(c)

ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;

2.

„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I;

3.

„invalidni delavec“ pomeni vsako osebo, ki:

(a)

ima status invalidnega delavca v skladu z nacionalno zakonodajo; ali

(b)

ima dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi polno in učinkovito sodelovala v delovnem okolju na isti ravni kot drugi delavci;

4.

„prikrajšani delavec“ pomeni vsako osebo, ki:

(a)

v preteklih šestih mesecih ni imela redno plačane zaposlitve; ali

(b)

je stara od 15 do 24 let; ali

(c)

nima dokončane višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicne kvalifikacije (mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe 3) ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve; ali

(d)

je starejša od 50 let; ali

(e)

živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov; ali

(f)

dela v sektorju ali ima poklic v državi članici, kjer je neravnovesje med spoloma vsaj 25 % višje od povprečnega neravnovesja med spoloma v vseh gospodarskih sektorjih v zadevni državi članici, in spada v skupino, ki je zastopana v manjšem številu; ali

(g)

je član etnične manjšine v državi članici in ki hoče razvijati svoj lingvistični profil, poklicno usposabljanje ali delovne izkušnje, da poveča svoje možnosti dostopa do redne zaposlitve;

5.

„prevoz“ pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora;

6.

„stroški prevoza“ pomeni stroške komercialnega prevoza, ki jih upravičenci dejansko plačajo za vožnjo, ki vključuje:

(a)

prevoznino, manipulativne stroške in stroške začasnega skladiščenja, če se ti stroški nanašajo na vožnjo;

(b)

stroške zavarovanja za tovor;

(c)

davke, dajatve ali prelevmane za tovor in, če je ustrezno, za nosilnost, tako na kraju porekla kot na namembnem kraju; in

(d)

stroške nadzora varnosti in zaščite, doplačila za povečanje stroškov goriva;

7.

„oddaljene regije“ pomenijo najbolj oddaljene regije, Malto, Ciper, Ceuto in Melillo, otoke, ki so del ozemlja držav članic, in redko poseljena območja;

8.

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsako dejavnost, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja končnemu potrošniku, ki jo opravi primarni proizvajalec, se obravnava kot trženje, če poteka v ločenih, za to namenjenih prostorih;

9.

„primarna kmetijska proizvodnja“ pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

10.

„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

11.

„kmetijski proizvod“ pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013;

12.

„najbolj oddaljene regije“ pomeni regije iz člena 349 Pogodbe. V skladu s Sklepom Evropskega sveta 2010/718/EU je Saint-Barthélemy 1. januarja 2012 prenehal biti najbolj oddaljena regija. V skladu s Sklepom Evropskega sveta 2012/419/EU je 1. januarja 2014 Mayotte postal najbolj oddaljena regija;

13.

„premog“ pomeni premog visoke, srednje in nizke kakovosti kategorije A in B v smislu sistema mednarodne kodifikacije za premog, ki jo je določila Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo, in pojasnjen v sklepu Sveta z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (36);

14.

„individualna pomoč“ pomeni:

(i)

ad hoc pomoč in

(ii)

pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;

15.

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

16.

„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki vsebuje vsaj naslednje elemente: cilje sheme pomoči, ki se ocenjuje, vprašanja pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodologijo za izvedbo ocene, zahteve za zbiranje podatkov, predlagani časovni okvir ocene, vključno z datumom predložitve končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki izvaja ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za zagotavljanje obveščanja javnosti o ocenjevanju;

17.

ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

18.

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

(a)

če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. Za namene te določbe se „družba z omejeno odgovornostjo“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge I k Direktivi 2013/34EU Evropskega parlamenta in Sveta (37), „osnovni kapital“ pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;

(b)

če je v primeru družbe, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot prikazujejo računovodski izkazi družbe. Za namene te določbe se „družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU;

(c)

če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;

(d)

če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;

(e)

če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:

(1)

knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in

(2)

razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti nižje od 1,0.

19.

„obveznosti teritorializacije porabe“ pomeni obveznosti, ki jih organ, ki dodeljuje pomoč, naloži upravičencem, da porabijo minimalni znesek in/ali opravijo minimalen obseg proizvodne dejavnosti na določenem ozemlju;

20.

„prilagojeni znesek pomoči“ pomeni najvišji dovoljeni znesek pomoči za velik naložbeni projekt, ki se izračuna po naslednji enačbi:

najvišji znesek pomoči = R × (A + 0,50 × B + 0 × C)

kjer je R največja intenzivnost pomoči, ki velja na zadevnem območju in je določena v odobreni regionalni karti, ki je v veljavi na dan dodelitve pomoči, razen povečane intenzivnosti pomoči za MSP, A je začetnih 50 milijonov EUR upravičenih stroškov, B je del upravičenih stroškov med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR, C pa je del upravičenih stroškov nad 100 milijonov EUR;

21.

„vračljiva predplačila“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

22.

„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, predano upravičencu v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev;

23.

„začetek del“ pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom omenjenih gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s kupljeno poslovno enoto;

24.

„velika podjetja“ pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;

25.

„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;

26.

„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

27.

„območja, ki prejemajo pomoč“ pomeni območja, določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje 1. julij 2014–31. december 2020 pri uporabi člena 107(3)(a) in (c) Pogodbe;

28.

„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;

29.

„opredmetena sredstva“ pomeni sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

30.

„neopredmetena sredstva“ pomeni sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

31.

„stroški plač“ pomeni celoten znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo in vključuje v določenem obdobju bruto plačo pred obdavčitvijo ter obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, ter stroški otroškega in starševskega varstva;

32.

„neto povečanje števila zaposlenih“ pomeni neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem v določenem obdobju; vsako delovno mesto, izgubljeno v navedenem obdobju, je zato treba odšteti; poleg tega je število oseb, zaposlenih s polnim delovnim časom, skrajšanim delovnim časom in na sezonsko pogodbo, treba obravnavati glede na njihove deleže delovnih enot na leto;

33.

„namenska infrastruktura“ pomeni infrastrukturo, ki je zgrajena za predhodno prepoznavna podjetja in prilagojena njihovim potrebam;

34.

„finančni posrednik“ pomeni vsako finančno institucijo, ne glede na njeno obliko in lastništvo, vključno s skladi skladov, skladi zasebnega lastniškega kapitala, državnimi investicijskimi skladi, bankami, mikrofinančnimi institucijami in jamstvenimi družbami;

35.

„vožnja“ pomeni premik blaga od kraja porekla do namembnega kraja, vključno z vsemi vmesnimi postanki ali fazami v zadevni državi članici ali zunaj nje z enim ali več prevoznimi sredstvi;

36.

„primerna stopnja donosa“ pomeni pričakovano stopnjo donosa, ki je enaka tveganju prilagojeni diskontni stopnji, ki odraža stopnjo tveganja projekta ter vrsto in višino kapitala, ki ga nameravajo vložiti zasebni vlagatelji;

37.

„skupno financiranje“ pomeni celotni znesek naložbe v upravičeno podjetje ali projekt v skladu z oddelkom 3 ali členoma 16 ali 39 te uredbe, izključene pa so povsem zasebne naložbe, ki so na voljo pod tržnimi pogoji in so zunaj področja uporabe zadevnega ukrepa državne pomoči;

38.

„konkurenčni postopek zbiranja ponudb“ pomeni nediskriminatorni postopek zbiranja ponudb, ki določa sodelovanje zadostnega števila podjetij, pomoč pa je dodeljena na podlagi prve ponudbe, ki jo predloži ponudnik, ali pa končne cene. Poleg tega je proračun ali obseg v zvezi s postopkom zbiranja ponudb zavezujoča omejitev, tako da vsi upravičenci ne morejo prejeti pomoči;

39.

„poslovni dobiček“ pomeni razliko med diskontiranimi prihodki in diskontiranimi stroški poslovanja v ustrezni življenjski dobi naložbe, kadar je ta razlika pozitivna. Stroški poslovanja vključujejo stroške, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo, ne zajemajo pa, za namene te uredbe, stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v pomoč za naložbe.

Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za regionalno pomoč

40.

Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za pomoč za širokopasovno infrastrukturo (oddelek 10), se uporabljajo za določbe ustrezne regionalne pomoči;

41.

„regionalna pomoč za naložbe“ pomeni regionalno pomoč, dodeljeno za začetno naložbo ali začetno naložbo v korist nove gospodarske dejavnosti;

42.

„regionalna pomoč za tekoče poslovanje“ pomeni pomoč, namenjeno zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja, ki ni povezano z začetno naložbo. To vključuje kategorije stroškov, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo itd., ne zajema pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v upravičene stroške ob dodelitvi pomoči za naložbe;

43.

„sektor jeklarstva“ pomeni vse dejavnosti, povezane s proizvodnjo enega ali več naslednjih proizvodov:

(a)

surovo železo in fero-zlitine:

surovo železo za izdelavo jekla, za litje in drugo surovo železo, zrcalovina in visokoogljični feromangan, brez drugih fero-zlitin;

(b)

surovi izdelki in polizdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla:

tekoče jeklo, lito ali nelito v ingotih, vključno z ingoti, namenjenimi kovanju polizdelkov: blumi, gredice in plošče; bobni in sodi; široki toplo valjani kolobarji, razen proizvodnje tekočega jekla za vlivanje iz malih in srednje velikih livarn;

(c)

vroče valjani končni izdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla:

tirnice, traverze, plošče in palice, tramovi, težki profili 80 mm in več, pregradne plošče, palice in profili pod 80 mm ter plošče pod 150 mm, toplo valjana žica, okroglice in kvadratno jeklo za cevi, toplo valjani trakovi (vključno s trakovi za cevi), toplo valjane pločevine (prevlečene ali neprevlečene), plošče in pločevine debeline 3 mm in več, široke plošče 150 mm in več, razen žic in izdelkov iz žice, svetlih palic ter železnih odlitkov;

(d)

hladno valjani končni proizvodi:

pokositrene pločevine, mat-pločevina, črna pločevina, pocinkane pločevine, druge prevlečene pločevine, hladno valjane pločevine, elektropločevine in trakovi, namenjeni proizvodnji pokositrene pločevine, hladno valjane pločevine v trakovih in listih;

(e)

cevi:

vse brezšivne cevi, zvarjene jeklene cevi, katerih premer presega 406,4 mm;

44.

„sektor sintetičnih vlaken“ pomeni:

(a)

iztiskanje/tkanje vseh generičnih vrst vlaken in preje na podlagi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena, ne glede na njihovo končno uporabo; ali

(b)

polimerizacijo (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje v smislu uporabljenih strojev; ali

(c)

vsak postopek, ki spada zraven in je povezan z istočasno namestitvijo zmogljivosti iztiskanja/tkanja, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali drugo podjetje v skupini, ki ji pripada, ter ki je pri zadevni posebni poslovni dejavnosti običajno vključen v to zmogljivost na ravni uporabljenih strojev;

45.

„prevozni sektor“ pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni ali železniški prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora; „prevozni sektor“ natančneje pomeni naslednje dejavnosti v skladu z NACE Rev. 2:

(a)

NACE 49: Kopenski promet in cevovodni transport, razen NACE 49.32 Obratovanje taksijev, 49.42 Selitvena dejavnost, 49.5 Cevovodni transport;

(b)

NACE 50: Vodni promet;

(c)

NACE 51: Zračni prevoz, razen NACE 51.22 Vesoljski promet;

46.

„shema, namenjena omejenemu številu posebnih sektorjev gospodarske dejavnosti“ pomeni shemo, ki zajema dejavnosti v obsegu manj kot 5 razredov (štirimestna številčna koda) statistične klasifikacije NACE Rev. 2;

47.

„turistična dejavnost“ pomeni naslednje dejavnosti v skladu z NACE Rev. 2:

(a)

NACE 55: Nastanitev;

(b)

NACE 56: Dejavnosti storitev pijače in hrane;

(c)

NACE 79: Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti;

(d)

NACE 90: Kulturne in razvedrilne dejavnosti;

(e)

NACE 91: Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti;

(f)

NACE 93: Športne in druge dejavnosti za prosti čas;

48.

„redko poseljena območja“ pomeni območja, ki jih Komisija priznava kot taka v posameznih sklepih o kartah regionalne pomoči za obdobje 1. julij 2014–31. december 2020;

49.

„začetna naložba“ pomeni:

(a)

naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v poslovni enoti, ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote; ali

(b)

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, ter jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem, pri čemer je izključena samo pridobitev delnic podjetja;

50.

„enaka ali podobna dejavnost“ pomeni dejavnosti, zajete v istem razredu (štirimestni številčni šifri) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (38);

51.

„začetna naložba za potrebe nove gospodarske dejavnosti“ pomeni:

(a)

naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zadevajo vzpostavitev nove poslovne enote ali diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote, pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo je poslovna enota že opravljala;

(b)

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je zaprta ali bi bila zaprta, če ne bi bila kupljena, ter jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem, pod pogojem, da nova dejavnost, ki se bo izvajala z uporabo pridobljenih sredstev, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki se je izvajala v poslovni enoti pred pridobitvijo;

52.

„velik naložbeni projekt“ pomeni začetno naložbo z upravičenimi stroški, ki presegajo 50 milijonov EUR, izračunano na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči;

53.

„namembni kraj“ pomeni kraj, kjer se blago raztovori;

54.

„kraj porekla“ pomeni kraj, kjer se blago natovarja za prevoz;

55.

„območja, upravičena do pomoči za tekoče poslovanje“ pomeni najbolj oddaljeno regijo iz člena 349 Pogodbe ali redko poseljeno območje, kakor je določeno v odobreni karti regionalne pomoči za zadevno državno članico za obdobje 1. julij 2014–31. december 2020;

56.

„prevozno sredstvo“ pomeni železniški prevoz, cestni tovorni prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh, pomorski prevoz, letalski prevoz in intermodalni prevoz;

57.

„sklad za razvoj mestnih območij“ pomeni specializiran naložbeni nosilec, vzpostavljen za naložbe v projekte za razvoj mestnih območij na podlagi ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij. Sklade za razvoj mestnih območij upravljajo upravljavci sklada za razvoj mestnih območij;

58.

„upravljavec sklada za razvoj mestnih območij“ pomeni pravno osebo v obliki podjetja za strokovno upravljanje, ki izbira naložbe in vlaga v upravičene projekte za razvoj mestnih območij;

59.

„projekt za razvoj mestnih območij“ pomeni naložbeni projekt, ki lahko podpira izvajanje intervencij, predvidenih v celovitem pristopu k trajnostnemu razvoju mestnih območij ter prispeva k doseganju ciljev, opredeljenih v tem projektu, vključno s projekti z notranjo stopnjo donosa, ki morda ni zadostna za pridobitev financiranja na zgolj komercialni podlagi. Projekt za razvoj mestnih območij je lahko organiziran kot poseben sveženj financiranja v pravni strukturi upravičenega zasebnega vlagatelja ali kot ločena pravna oseba, npr. pravni subjekt s posebnim namenom;

60.

„celostna strategija trajnostnega razvoja mestnih območij“ pomeni uradno predloženo strategijo, potrjeno s strani ustreznega lokalnega organa ali agencije javnega sektorja, ki je opredeljena za določeno geografsko mestno območje in obdobje ter ki določa celostne ukrepe za reševanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih demografskih in socialnih izzivov, s katerimi se soočajo mestna območja;

61.

„stvarni prispevek“ pomeni prispevek zemljišča ali nepremičnin, pri čemer zemljišče ali nepremičnine tvorijo del projekta za razvoj mestnih območij;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za MSP

62.

„delovna mesta, ustvarjena neposredno z naložbenim projektom“ pomeni delovna mesta, povezana z dejavnostjo, na katero se naložba nanaša, vključno z delovnimi mesti, ki so bila ustvarjena, potem ko se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ustvarjenih z naložbo, povečala;

63.

„organizacijsko sodelovanje“ pomeni razvoj skupnih poslovnih strategij ali struktur za upravljanje, zagotavljanje skupnih storitev ali storitev za olajšanje sodelovanja, usklajene dejavnosti, kot so raziskave ali trženje, podpora mrež in grozdov, izboljšanje dostopnosti in komunikacije, uporaba skupnih instrumentov za spodbujanje podjetništva ter trgovanje z MSP;

64.

„svetovalne storitve povezane s sodelovanjem“ pomeni svetovanje, pomoč in usposabljanje za izmenjavo znanja in izkušenj ter za izboljšanje sodelovanja;

65.

„podporne storitve povezane s sodelovanjem“ pomeni zagotavljanje pisarniških prostorov, spletišč, bank podatkov, knjižnic, tržnih raziskav, priročnikov, delovnih in vzorčnih dokumentov;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP

66.

„naložba v navidezni lastniški kapital“ pomeni vrsto financiranja, ki se uvršča med lastniškim kapitalom in dolgom, ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, in manjše tveganje kot navaden lastniški kapital ter katerega donos za imetnika temelji predvsem na dobičku ali izgubah zadevnega ciljnega podjetja in ki je nezavarovan v primeru neizpolnitve obveznosti. Naložbe v navidezni lastniški kapital so lahko strukturirane kot nezavarovani in podrejeni dolg, vključno z dolžniško-lastniškim dolgom, ki se v nekaterih primerih lahko preoblikuje v lastniški kapital ali prednostni kapital;

67.

„jamstvo“ v smislu oddelkov 1, 3 in 7 Uredbe pomeni pisno zavezo za prevzem odgovornosti od tretje strani za vse ali nekatere nove transakcije posojil, kot so dolžniški instrumenti in instrumenti zakupa ter instrumenti navideznega lastniškega kapitala;

68.

„stopnja jamstva“ pomeni delež kritja izgube s strani javnega vlagatelja za vsako posamezno transakcijo, upravičeno na podlagi zadevnega ukrepa državne pomoči;

69.

„izstop“ pomeni likvidacijo holdingov prek finančnega posrednika ali vlagatelja, ki vključuje prodajo deleža, odpise, odplačilo delnic/posojil, prodajo drugemu finančnemu posredniku ali vlagatelju, prodajo finančni instituciji in prodajo z javno ponudbo, vključno s prvo javno prodajo;

70.

„finančna sredstva“ pomeni vračljivo javno naložbo, dodeljeno finančnemu posredniku za naložbe na podlagi ukrepa za financiranje tveganja, pri čemer se vsi prihodki vrnejo javnemu vlagatelju;

71.

„naložba za financiranje tveganja“ pomeni naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojila, ki vključujejo zakup, in jamstva ali kombinacijo le-teh za nove naložbe upravičenih podjetij;

72.

„neodvisni zasebni vlagatelj“ pomeni zasebnega vlagatelja, ki ni delničar v upravičenem podjetju, v katerega vlaga, vključno s poslovnimi angeli in finančnimi institucijami, ne glede na njihovo lastništvo, če nosijo celotno tveganje v zvezi s svojo naložbo. Ob ustanovitvi nove družbe se zasebni vlagatelji, vključno z ustanovitelji, štejejo za neodvisne od navedene družbe;

73.

„fizična oseba“ v smislu členov 21 in 23 pomeni osebo, ki ni pravna oseba in ni podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe;

74.

„naložba v kapital“ pomeni zagotovitev kapitala podjetju, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za lastništvo ustreznega deleža navedenega podjetja;

75.

„prva komercialna prodaja“ pomeni prvo prodajo podjetja na trgu proizvodov ali storitev, razen omejene prodaje za preverjanje trga;

76.

„MSP, ki ne kotira na borzi,“ pomeni MSP, ki ni sprejeto v uradno borzno kotacijo, z izjemo alternativnih platform za trgovanje;

77.

„nadaljnja naložba“ pomeni dodatno naložbo za financiranje tveganja v podjetje, ki sledi enemu ali več prejšnjim krogom naložb za financiranje tveganja;

78.

„nadomestni kapital“ pomeni nakup obstoječih delnic v podjetju od prejšnjega vlagatelja ali delničarja;

79.

„pooblaščeni subjekt“ pomeni Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, mednarodno finančno institucijo, v katerih je kakšna država članica udeležena, ali finančno institucijo, ustanovljeno v državi članici, za uresničevanje javnega interesa pod nadzorom javnega organa, osebe javnega prava ali osebe zasebnega prava, ki opravlja javno službo; pooblaščeni subjekt je lahko izbran ali neposredno imenovan v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (39) ali katere koli poznejše zakonodaje, ki v celoti ali delno nadomešča navedeno direktivo;

80.

„inovativno podjetje“ pomeni podjetje:

(a)

ki lahko dokaže z oceno, ki jo izvede zunanji strokovnjak, da bo v bližnji prihodnosti razvilo proizvode, storitve ali procese, ki so novi ali znatno boljši v primerjavi z najsodobnejšimi postopki v svoji gospodarski panogi, in tvega tehnološki ali industrijski neuspeh; ali

(b)

katerega stroški raziskav in razvoja pomenijo najmanj 10 % njegovih skupnih stroškov poslovanja v vsaj enem od treh let pred dodelitvijo pomoči, ali v primeru novoustanovljenega podjetja brez kakršne koli finančne preteklosti, v reviziji trenutnega finančnega obdobja, ki jih potrdi zunanji revizor;

81.

„alternativna platforma za trgovanje“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2004/39/ES, v katerem večino finančnih instrumentov, ki so sprejeti v trgovanje, izdajo MSP;

82.

„posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje posojilodajalca, da posojilojemalcu da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje in ki posojilojemalca zavezuje, da ta znesek v dogovorjenem obdobju odplača. Lahko je v obliki posojila ali drugega instrumenta financiranja, vključno z zakupom, in ki posojilodajalcu zagotavljajo poglavitni del najnižjega povračila. Refinanciranje obstoječih posojil se ne šteje za upravičeno posojilo;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije

83.

„organizacija za raziskovanje in širjenje znanja“ pomeni subjekt (kot so univerze ali raziskovalni inštituti, agencije za prenos tehnologije, posredniki za inovacije ali v raziskave usmerjeni fizični ali virtualni skupni subjekti), ne glede na njegov pravni status (organiziran po javnem ali zasebnem pravu) ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Kadar tak subjekt opravlja tudi gospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke navedenih gospodarskih dejavnosti knjižiti ločeno. Podjetja, ki imajo lahko odločilen vpliv na tak subjekt, npr. v vlogi delničarjev ali članov, nimajo prednostnega dostopa do rezultatov raziskav, ki jih je subjekt izvedel;

84.

„temeljna raziskava“ pomeni eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih principih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo neposredno usmerjeno v tržno uporabo;

85.

„industrijska raziskava“ pomeni načrtovano raziskavo ali kritično preiskavo, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;

86.

„eksperimentalni razvoj“ pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev. Ti lahko vključujejo npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev.

Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki so tipični za vsakdanje pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati proizvode, procese ali storitve, ki niso v veliki meri ustaljeni. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja.

Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;

87.

„študija izvedljivosti“ pomeni oceno in analizo potenciala projekta, katerih cilj je podpora procesu odločanja z objektivnim in razumnim ugotavljanjem prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti projekta, poleg tega pa tudi opredelitev virov, ki so potrebni pri njegovem izvajanju, in ne nazadnje možnosti, da bo uspešen;

88.

„stroški osebja“ pomeni stroške raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu, v katerem so zaposleni v okviru zadevnega projekta ali dejavnosti;

89.

„strogo poslovni odnos“ pomeni, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;

90.

„učinkovito sodelovanje“ pomeni sodelovanje vsaj dveh neodvisnih strani za izmenjavo znanja ali tehnologije ali za uresničitev skupnega cilja na podlagi delitve dela, pri čemer strani skupaj opredelijo obseg skupnega projekta, prispevajo k njegovi izvedbi ter si delijo tveganje in rezultate. Ena ali več strani lahko nosijo celotne stroške projekta in tako razbremenijo druge strani glede svojega finančnega tveganja. Pogodbene raziskave in zagotavljanje raziskovalnih storitev se ne obravnavajo kot oblike sodelovanja;

91.

„raziskovalna infrastruktura“ pomeni objekte in naprave, vire in s tem povezane storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav na zadevnih področjih, ter zajema znanstveno opremo ali sklope instrumentov, na znanju temelječe vire, kot so zbirke, arhivi ali strukturirane znanstvene informacije, zagotavljanje infrastruktur, temelječih na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kot so infrastruktura GRID ter računalniške, programske in komunikacijske infrastrukture, ali kakršna koli druga edinstvena sredstva, bistvena za izvajanje raziskav. Take infrastrukture so lahko „na enem mestu“ ali „razpršene“ (organizirana mreža virov) v skladu s členom 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (40);

92.

„inovacijski grozdi“ pomenijo strukture ali organizirane skupine neodvisnih strani (npr. inovativnih novoustanovljenih podjetij, malih, srednjih in velikih podjetij, pa tudi organizacij za razširjanje raziskav in znanja, neprofitnih organizacij in drugih povezanih ekonomskih udeležencev), namenjene podpori inovativne dejavnosti s spodbujanjem souporabe zmogljivosti in izmenjave znanja in izkušenj ter učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mreženju, razširjanju informacij in sodelovanju med podjetji in drugimi organizacijami v grozdu;

93.

„visokokvalificirano osebje“ pomeni osebje z diplomo terciarnega izobraževanja in vsaj petimi leti ustreznih strokovnih izkušenj, kar lahko vključuje tudi doktorsko usposabljanje;

94.

„svetovalne storitve za inovacije“ pomeni svetovanje, pomoč in usposabljanje na področju prenosa znanja, pridobitve, zaščite in izkoriščanja neopredmetenih sredstev ter uporabe standardov in predpisov, ki jih zajemajo;

95.

„podporne storitve za inovacije“ pomeni zagotavljanje pisarniških prostorov, bank podatkov, knjižnic, tržnih raziskav, laboratorijev, kakovostnega označevanja, preverjanja in certificiranja, da se razvijejo učinkovitejši proizvodi, procesi ali storitve;

96.

„organizacijske inovacije“ pomenijo izvajanje novih organizacijskih metod v poslovnih praksah podjetja, organizaciji delovnega mesta ali zunanjih odnosih, pri čemer so izključene spremembe, ki temeljijo na organizacijskih metodah, ki jih podjetje že uporablja, spremembe strategije upravljanja, združitve in prevzeme, prenehanje uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen faktorjev, prilagoditve, lokalizacija, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;

97.

„procesne inovacije“ pomeni izvajanje novih ali znatno izboljšanih proizvodnih ali dostavnih metod (vključno z znatnimi spremembami tehnik, opreme ali programske opreme), ne pomeni pa manjših sprememb ali izboljšav, povečanja proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti z dodajanjem proizvodnih ali logističnih sistemov, zelo podobnih tistim, ki so že v uporabi, prenehanja uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, sprememb, ki izhajajo izključno iz sprememb cen faktorjev, prilagoditev, lokalizacije, rednih sezonskih in drugih cikličnih sprememb ter trgovanja z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;

98.

„napotitev“ pomeni začasno zaposlitev osebja s strani upravičenca in s pravico osebja, da se vrne k prejšnjemu delodajalcu;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za prikrajšane in invalidne delavce

99.

„resno prikrajšani delavec“ pomeni vsako osebo, ki:

(a)

v preteklih 24 mesecih ni imela redno plačane zaposlitve; ali

(b)

ni imela redno plačane zaposlitve najmanj 12 mesecev in spada v eno od kategorij (b) do (g), ki so navedene pod opredelitvijo „prikrajšani delavec“;

100.

„zaščitena zaposlitev“ pomeni zaposlitev v podjetju, v katerem je od vseh zaposlenih vsaj 30 % invalidnih delavcev;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za varstvo okolja

101.

„varstvo okolja“ pomeni vsak ukrep, s katerim se odpravi ali prepreči škoda, ki nastane v fizičnem okolju ali v naravnih virih zaradi dejavnosti upravičenca, s katerim se zmanjša tveganje take škode ali ki vodi k učinkovitejši rabi naravnih virov, vključno z ukrepi varčevanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije;

102.

„standard Unije“ pomeni:

(a)

obvezni standard Unije, ki določa stopnje, ki jih morajo posamezna podjetja doseči pri varstvu okolja; ali

(b)

obveznost na podlagi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (41), da se uporabijo najboljše razpoložljive tehnologije in zagotovi, da vrednosti emisij onesnaževal niso višje kot pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij; kadar so bile vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, opredeljene v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu z Direktivo 2010/75/EU, se navedene vrednosti uporabljajo za namene te uredbe; če so te vrednosti izražene kot razpon, se uporablja meja, ki se prvič doseže z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami;

103.

„energetska učinkovitost“ pomeni količino prihranjene energije, določeno z meritvijo in/ali oceno porabe pred izvedbo ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po njej, ob zagotovljenih normalnih zunanjih pogojih, ki vplivajo na porabo energije;

104.

„projekt energetske učinkovitosti“ pomeni naložbeni projekt, ki povečuje energetsko učinkovitost neke stavbe;

105.

„sklad za energetsko učinkovitost“ pomeni specializiran naložbeni nosilec, vzpostavljen za naložbe v projekte energetske učinkovitosti, da se izboljša energetska učinkovitost stavb v gospodinjskem in negospodinjskem sektorju. Sklade za energetsko učinkovitost upravljajo upravljavci sklada za energetsko učinkovitost;

106.

„upravljavec sklada za energetsko učinkovitost“ pomeni pravno osebo v obliki podjetja za strokovno upravljanje, ki izbira naložbe in jih vlaga v upravičene projekte energetske učinkovitosti;

107.

„soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo, ki ustreza opredelitvi pojma soproizvodnje z visokim izkoristkom iz člena 2(34) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (42);

108.

„soproizvodnja“ ali soproizvodnja toplotne in električne energije pomeni postopek sočasne proizvodnje toplotne in električne in mehanske energije;

109.

„energija iz obnovljivih virov energije“ pomeni energijo, ki jo proizvedejo obrati, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, ter delež v smislu kalorične vrednosti energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo mešani obrati, ki uporabljajo tudi klasične vire energije. Taka proizvodnja vključuje električno energijo iz obnovljivih virov, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje, vendar ne vključuje električne energije, proizvedene kot rezultat sistemov za skladiščenje;

110.

„obnovljivi viri energije“ pomeni naslednje obnovljive nefosilne vire energije: veter, sončno energijo, aerotermalno energijo, geotermalno energijo, hidrotermalno energijo in energijo oceanov, hidroelektrarne, biomaso, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in biopline;

111.

„biogorivo“ pomeni tekoče ali plinasto gorivo za prevoz, pridobljeno iz biomase;

112.

„trajnostno biogorivo“ pomeni biogorivo, ki izpolnjuje trajnostna merila, določena v členu 17 Direktive 2009/28/ES;

113.

„biogorivo iz poljščin“ pomeni proizvodnjo biogoriva iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (43);

114.

„nova in inovativna tehnologija“ pomeni novo in nepreizkušeno tehnologijo v primerjavi z najsodobnejšimi v tej industriji, tvega tehnološki ali industrijski neuspeh in ni optimizacija ali povečanje obstoječe tehnologije;

115.

„odgovornosti za izravnavo odstopanj“ pomeni odgovornost za odstopanja (odklone med proizvodnjo, porabo in tržnimi pogodbami) udeleženca na trgu ali njegovega izbranega zastopnika, tj. „osebe, odgovorne za odstopanja“, v določenem časovnem obdobju, tj. „obdobju izravnave odstopanj“;

116.

„standardne odgovornosti za izravnavo odstopanj“ pomeni nediskriminatorne odgovornosti za izravnavo odstopanj za vse tehnologije, pri čemer iz teh odgovornosti ni izvzet noben proizvajalec;

117.

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora) in gozdarstva ter z njima povezanih industrijskih panog, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biopline in biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

118.

„diskontirana lastna cena proizvodnje energije“ je izračun stroškov proizvodnje elektrike na priključni točki napetostnega ali električnega omrežja. To vključuje ustanovni kapital, diskontno stopnjo ter tudi stroške neprekinjenega delovanja, goriva in vzdrževanja;

119.

„okoljski davek“ pomeni davek s posebno davčno osnovo, ki ima jasen negativen vpliv na okolje ali ki skuša obdavčiti določene dejavnosti, blago ali storitve, da bi bili okoljski stroški lahko vključeni v njihovo ceno in/ali da so proizvajalci in potrošniki usmerjeni v dejavnosti, ki bolj spoštujejo okolje;

120.

„najnižja davčna stopnja Unije“ pomeni najnižjo stopnjo davkov, ki je določena v zakonodaji Unije; za energente in električno energijo to pomeni najnižjo davčno stopnjo, določeno v Prilogi I k Direktivi Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (44);

121.

„onesnaženo območje“ pomeni območje, na katerem je potrjena prisotnost nevarnih snovi, ki jih je povzročil človek, do take stopnje, da predstavljajo precejšnje tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ob upoštevanju trenutne in odobrene prihodnje uporabe zemljišča;

122.

„načelo ‚onesnaževalec plača‘“ pomeni, da mora stroške ukrepov za boj proti onesnaževanju nositi onesnaževalec, ki onesnaževanje povzroča.

123.

„onesnaževanje“ pomeni škodo, ki jo povzroči onesnaževalec s tem, da neposredno ali posredno škoduje okolju ali ustvarja pogoje za takšno škodovanje fizičnemu okolju ali naravnim virom;

124.

„energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ pomeni sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki ustreza opredelitvi pojma sistema učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja iz člena 2(41) in (42) Direktive 2012/27/EU. Opredelitev vključuje proizvodne obrate za ogrevanje/hlajenje in omrežje (vključno s povezanimi obrati), potrebno za distribucijo ogrevanja/hlajenja iz proizvodnih enot v prostore odjemalca;

125.

„onesnaževalec“ pomeni nekoga, ki neposredno ali posredno škoduje okolju ali ki ustvarja pogoje za takšno onesnaževanje;

126.

„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani;

127.

„priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke preverjanja, čiščenja ali popravljanja, s katerimi se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;

128.

„recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v snovi, ki se bodo uporabile kot gorivo ali za zasipanje;

129.

„najsodobnejši postopek“ pomeni postopek, v katerem je ponovna uporaba odpadnega proizvoda za proizvodnjo končnega proizvoda gospodarsko učinkovita običajna praksa. Kjer je to primerno, je treba pojem „najsodobnejšega postopka“ razlagati s tehnološkega vidika Unije in vidika notranjega trga;

130.

„energetska infrastruktura“ pomeni vso fizično opremo ali obrat, ki je v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami in ki sodi v naslednje kategorije:

(a)

za električno energijo:

(i)

infrastruktura za prenos, kot je opredeljen v členu 2(3) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (45);

(ii)

infrastruktura za distribucijo, kot je opredeljena v členu 2(5) Direktive 2009/72/ES;

(iii)

skladišče električne energije, ki je opredeljeno kot skladišče za stalno ali začasno shranjevanje električne energije v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah, če so neposredno povezana z visokonapetostnimi daljnovodi, načrtovanimi za napetost 110 kV ali več;

(iv)

kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistemov iz točk (i) do (iii), vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora, na vseh ravneh napetosti in razdelilno-transformatorske postaje; in

(v)

inteligentna energetska omrežja, opredeljena kot kakršna koli oprema, vod, kabel ali naprava na ravni prenosa in distribucije pri srednji napetosti za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali čim bolj realnem času, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem omrežju za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, tj. proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;

(b)

za plin:

(i)

prenosni in distribucijski plinovodi za prenos zemeljskega plina in bioplina, ki so del omrežja, razen visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo za distribucijo zemeljskega plina višje v prodajni verigi;

(ii)

podzemna skladišča, povezana z visokotlačnimi plinovodi iz točke (i);

(iii)

naprave za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje ali raztezanje za utekočinjeni zemeljski plin („LNG“) ali stisnjeni zemeljski plin („CNG“); in

(iv)

kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistema ali ki omogoča dvosmerno zmogljivost, vključno s kompresorskimi postajami;

(c)

za nafto:

(i)

naftovodi za prenos surove nafte;

(ii)

črpalne postaje in skladišča, ki so potrebni za delovanje naftovodov za surovo nafto; in

(iii)

kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za pravilno, zanesljivo in učinkovito delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora ter napravami za povratni tok;

(d)

za CO2: omrežja plinovodov, vključno s pripadajočimi kompresorskimi postajami za prenos CO2 v skladišča z namenom vbrizgavanja CO2 v primerne podzemne geološke formacije za trajno shranjevanje;

131.

„zakonodaja na področju notranjega energetskega trga“ vključuje Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (46), Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (47), Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (48) in Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (49) ali katero koli poznejšo zakonodajo, ki v celoti ali delno nadomešča te akte;

Opredelitve pojmov na področju socialne pomoči za prevoz za prebivalce oddaljenih regij

132.

„običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba živi vsaj 185 dni na koledarsko leto zaradi osebnih ali poklicnih vezi; za osebo, katere poklicne in osebne vezi so v različnih krajih in ki živi v dveh ali več državah članicah, velja za kraj običajnega prebivališča kraj, kjer so njene osebne vezi, pod pogojem, da se tja redno vrača; za osebo, ki v določeni državi članici živi zato, da bi izvedla nalogo z omejenim trajanjem, velja za kraj prebivališča še vedno kraj, kjer so njene osebne vezi, ne glede na to, ali se v času opravljanja te naloge vrača tja; študij in šolanje v drugi državi članici ne pomenita prenosa običajnega prebivališča; „običajno prebivališče“ ima lahko tudi pomen, ki ga določajo nacionalne zakonodaje držav članic;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za širokopasovno infrastrukturo

133.

„osnovna širokopasovna omrežja“ pomeni omrežja z osnovnimi funkcijami, ki temeljijo na tehnoloških platformah, kot so asimetrični digitalni naročniški vodi (do omrežij ADSL2+), standardni kabli (npr. DOCSIS 2.0), mobilna omrežja tretje generacije (UMTS) in satelitski sistemi;

134.

„gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo“ pomeni gradbena dela, ki so potrebna za izgradnjo širokopasovnega omrežja, na primer izkopavanje, da se omogoči postavitev (širokopasovnih) vodov;

135.

„vodi“ pomeni podzemne cevi ali kabelske kanale za namestitev (optičnih, bakrenih ali koaksialnih) kablov širokopasovnih omrežij;

136.

„fizična razvezava“ zagotavlja dostop do dostopovnega voda končnih uporabnikov in omogoča, da sistemi prenosa konkurentov prek njega neposredno prenašajo podatke;

137.

„pasivna širokopasovna infrastruktura“ pomeni širokopasovno omrežje brez aktivnih komponent. Običajno obsega gradbeno infrastrukturo, vode in kable iz temnih optičnih vlaken ter ulične priključne omarice;

138.

„dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA)“ pomenijo napredna omrežja, ki imajo vsaj naslednje značilnosti: (a) zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika prek optičnih zalednih omrežij (ali omrežjih, ki temeljijo na enakovredni tehnologiji), dovolj blizu prostorov uporabnikov za dejansko zagotovitev zelo hitre povezave; (b) podpora različnim naprednim digitalnim storitvam, vključno s konvergiranimi storitvami, ki temeljijo izključno na internetnem protokolu, ter (c) znatno višje hitrosti nalaganja (v primerjavi z osnovnimi širokopasovnimi omrežji). Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so dostopovna omrežja naslednje generacije: (a) optična dostopovna omrežja (FTTx); (b) napredna nadgrajena kabelska omrežja in (c) nekatera napredna brezžična dostopovna omrežja, ki omogočajo zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika;

139.

„veleprodajni dostop“ pomeni dostop, ki operatorju omogoča uporabo zmogljivosti drugega operaterja. Najširši možen dostop do zadevnega omrežja na podlagi tekočega tehnološkega razvoja vključuje vsaj naslednje proizvode na področju dostopa. Za omrežja FTTH/FTTB: dostop do vodov, temnih vlaken, razvezani dostop do krajevne zanke in dostop do bitnega toka. Za kabelska omrežja: dostop do vodov in bitnega toka. Za omrežja FTTC: dostop do vodov, razvezava podzank in dostop do bitnega toka. Za pasivno omrežno infrastrukturo: dostop do vodov, temnih vlaken in/ali razvezani dostop do krajevne zanke. Za širokopasovna omrežja, ki temeljijo na ADSL: razvezani dostop do krajevne zanke in dostop do bitnega toka. Za mobilna ali brezžična omrežja: bitni tok, souporaba fizičnih drogov in dostop do zalednih omrežij. Za satelitske platforme: dostop do bitnega toka;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine

140.

„zahtevna avdiovizualna dela“ pomeni dela, ki jih kot taka opredeli država članica pri vzpostavitvi shem ali dodeljevanju pomoči, in sicer na podlagi vnaprej določenih meril, zajemajo pa lahko filme, katerih edina prvotna različica je v nacionalnem jeziku države članice z zelo omejenim ozemljem, prebivalstvom in jezikovnim področjem, kratke filme, režiserske prvence in druge filme režiserjev, dokumentarne filme ali nizkoproračunska ali drugače komercialno zahtevna dela;

141.

„seznam Odbora za razvojno pomoč OECD“ pomeni vse države in ozemlja, ki so upravičeni do uradne razvojne pomoči in vključeni na seznam, ki ga sestavi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD);

142.

„razumen dobiček“ se določi glede na običajni dobiček za zadevni sektor. V vsakem primeru se bo stopnja donosa kapitala, ki ne presega ustrezne menjalne obrestne mere in premije 100 baznih točk, štela za razumno;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo

143.

„profesionalni šport“ pomeni ukvarjanje s športom v obliki redne zaposlitve ali plačane storitve ne glede na to, ali je bila med profesionalnim športnikom in zadevno športno organizacijo sklenjena formalna pogodba o zaposlitvi ali ne, kadar plačilo presega stroške sodelovanja ter predstavlja znatni delež športnikovih dohodkov. Potni stroški in stroški nastanitve pri sodelovanju na športnem dogodku se za namene te uredbe ne štejejo za plačilo.

Člen 3

Pogoji za izvzetje

Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje vse pogoje iz poglavja I te uredbe ter posebne pogoje za ustrezne vrste pomoči iz poglavja III te uredbe.

Člen 4

Pragovi za priglasitev

1.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč, ki presega naslednje pragove:

(a)

regionalna pomoč za naložbe: „prilagojeni znesek pomoči“, kot je izračunan v skladu z mehanizmom, določenim v členu 2(20), za naložbo, katere upravičeni stroški znašajo 100 milijonov EUR;

(b)

regionalna pomoč za razvoj mestnih območij: 20 milijonov EUR, kot je določeno v členu 16(3);

(c)

pomoč za naložbe za MSP: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(d)

pomoč za svetovanje v korist MSP: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(e)

pomoč za MSP za udeležbo na sejmih: 2 milijona EUR letno na podjetje;

(f)

pomoč za stroške sodelovanja MSP, ki sodelujejo v okviru projektov evropskega teritorialnega sodelovanja: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(g)

pomoč za financiranje tveganja: 15 milijonov EUR na upravičeno podjetje, kot je določeno v členu 21(9);

(h)

pomoč za novoustanovljena podjetja: zneski na podjetje, določeni v členu 22(3), (4) in (5);

(i)

pomoč za raziskave in razvoj:

(i)

če je projekt pretežno temeljna raziskava: 40 milijonov EUR na podjetje in na projekt; to velja, če več kot polovica upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo temeljnih raziskav;

(ii)

če je projekt pretežno industrijska raziskava: 20 milijonov EUR na podjetje in na projekt; to velja, če več kot polovica upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo industrijskih raziskav ali v kategorijo industrijskih in kategorijo temeljnih raziskav kot celoti;

(iii)

če je projekt pretežno eksperimentalni razvoj: 15 milijonov EUR na podjetje in na projekt; to velja, če več kot polovica upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo eksperimentalnega razvoja;

(iv)

če gre za projekt EUREKA ali se izvaja v okviru skupnega podjetja, ustanovljenega na podlagi člena 185 ali člena 187 Pogodbe, se lahko zneski iz točk (i) do (iii) podvojijo;

(v)

če je pomoč za raziskovalne in razvojne projekte dodeljena v obliki vračljivih predplačil, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izražena kot odstotek upravičenih stroškov in ukrep določa, da se bodo predplačila v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnila z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja v trenutku dodelitve, se lahko zneski iz točk (i) do (iv) povečajo za 50 %;

(vi)

pomoč za študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalne dejavnosti: 7,5 milijona EUR na študijo;

(j)

pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture: 20 milijonov EUR na infrastrukturo;

(k)

pomoč za inovacijske grozde: 7,5 milijona EUR na grozd;

(l)

pomoč za inovacije za MSP: 5 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(m)

pomoč za procesne in organizacijske inovacije: 7,5 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(n)

pomoč za usposabljanje: 2 milijona EUR na projekt usposabljanja;

(o)

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev: 5 milijonov EUR letno na podjetje;

(p)

pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač: 10 milijonov EUR letno na podjetje;

(q)

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev: 10 milijonov EUR letno na podjetje;

(r)

pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce: 5 milijonov EUR letno na podjetje;

(s)

pomoč za naložbe za varstvo okolja, razen pomoči za naložbe za sanacijo onesnaženih območij in pomoči za distribucijsko mrežo, ki je del obrata energetsko učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja: 15 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(t)

pomoč za naložbe v projekte za energetsko učinkovitost: 10 milijonov EUR, kot je določeno v členu 39(5);

(u)

pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij: 20 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(v)

pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov in pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega: 15 milijonov EUR na podjetje in na projekt. Če je pomoč dodeljena na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb iz člena 42: 150 milijonov EUR na leto ob upoštevanju skupnega proračuna vseh shem iz člena 42;

(w)

pomoč za naložbe v distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja ali hlajenja: 20 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(x)

pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo: 50 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(y)

pomoč za širokopasovno infrastrukturo: 70 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt;

(z)

pomoč za naložbe v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine: 100 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine: 50 milijonov EUR letno na podjetje;

(aa)

sheme pomoči za avdiovizualna dela: 50 milijonov EUR letno na shemo;

(bb)

pomoč za naložbe v šport in večnamensko infrastrukturo: 15 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 50 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za športno infrastrukturo: 2 milijona EUR letno na infrastrukturo; in

(cc)

pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo: 10 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 20 milijonov EUR za isto infrastrukturo.

2.   Pragom, določenim ali navedenim v odstavku 1, se ni mogoče izogniti z namerno delitvijo shem ali projektov pomoči.

Člen 5

Preglednost pomoči

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja („pregledna pomoč“).

2.   Naslednje vrste pomoči se obravnavajo kot pregledne:

(a)

pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev:

(i)

kadar je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih v obvestilu Komisije; ali

(ii)

kadar je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun jamstvenega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev sprejeta na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (50) ali katerega koli naslednjega obvestila, po priglasitvi te metodologije Komisiji, na podlagi katere koli uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državnih pomoči, ki so takrat veljale, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v smislu uporabe te uredbe;

(d)

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)

pomoč za regionalni razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 16;

(f)

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 21;

(g)

pomoč za novoustanovljena podjetja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 22;

(h)

pomoč za projekte na področju energetske učinkovitosti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 39;

(i)

pomoč v obliki premij poleg tržne cene, če so izpolnjeni pogoji iz člena 42;

(j)

pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov po priglasitvi Komisiji.

Člen 6

Spodbujevalni učinek

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek.

2.   Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec zadevni državi članici predloži pisni zahtevek za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Zahtevek za odobritev pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)

ime in velikost podjetja;

(b)

opis projekta, vključno z datumi začetka in zaključka;

(c)

lokacija projekta;

(d)

seznam stroškov projekta;

(e)

vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo, kapitalski vložek ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt.

3.   Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2 in da je pred dodelitvijo zadevne pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravil upravičenec, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:

(a)

v primeru pomoči za regionalne naložbe: izvede se projekt, ki ne bi bil izveden na zadevnem območju, ali ne bi bil dovolj donosen za upravičenca na ustreznem območju, če ne bi bilo pomoči;

(b)

v vseh drugih primerih, da je:

bistvena razširitev obsega projekta/dejavnosti zaradi pomoči; ali

bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt/dejavnost zaradi pomoči; ali

bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta/dejavnosti.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti domneva, da imajo spodbujevalni učinek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in

(b)

ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 se za naslednje vrste pomoči ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje šteje, da imajo spodbujevalni učinek:

(a)

regionalna pomoč za tekoče poslovanje, če so izpolnjeni pogoji iz člena 15;

(b)

pomoč za dostop MSP do finančnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz členov 21 in 22;

(c)

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač ali pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač, če so izpolnjeni pogoji iz členov 32 oziroma 33;

(d)

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev, če so izpolnjeni pogoji iz člena 34;

(e)

pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES, če so izpolnjeni pogoji iz člena 44 te uredbe;

(f)

pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz člena 50;

(g)

socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 51;

(h)

pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, če so izpolnjeni pogoji iz člena 53.

Člen 7

Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

1.   Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo številčni podatki pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev. Upravičeni stroški se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena.

2.   Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

3.   Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Upravičeni stroški se diskontirajo na vrednost, ki so jo imeli ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja ob dodelitvi pomoči.

4.   Če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, ki se uporabljajo ob časih, ko davčne ugodnosti stopijo v veljavo.

5.   Kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predplačil, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izražena kot odstotek upravičenih stroškov in ukrep določa, da se bodo predplačila v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnila z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja v trenutku dodelitve, se lahko največja intenzivnost pomoči iz poglavja III poveča za 10 odstotnih točk.

6.   Kadar je regionalna pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov, največje intenzivnosti pomoči, določene v karti regionalne pomoči in veljavne v trenutku dodelitve pomoči, ni mogoče povečati.

Člen 8

Kumulacija

1.   Pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev, določeni v členu 4, in največje intenzivnosti pomoči, določene v poglavju III, se upošteva skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje, ki prejema pomoč.

2.   Kadar se finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom države članice, kombinirajo z državno pomočjo, je treba upoštevati le slednjo pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

3.   Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški, ki je izvzeta v skladu s to uredbo, se lahko kumulira:

(a)

z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)

z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

4.   Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov, ki je izvzeta v skladu s členi 21, 22 in 23 te uredbe, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo z opredeljivimi upravičenimi stroški. Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo, ki je brez opredeljivih upravičenih stroškov, in sicer do najvišjega zadevnega skupnega praga financiranja, določenega za posebne okoliščine vsakega primera s to ali katero koli drugo uredbo o skupinskih izjemah ali s sklepom, ki ga je sprejela Komisija.

5.   Državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se ne kumulira z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi taka kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega intenzivnost pomoči, določeno v poglavju III te uredbe.

6.   Z odstopanjem od odstavka 3(b) se lahko pomoč za invalidne delavce, kakor je določena v členih 33 in 34, kumulira z drugo pomočjo, izvzeto v skladu s to uredbo, v zvezi z enakimi upravičenimi stroški nad najvišjim veljavnim pragom v skladu s to uredbo, če s tako kumulacijo intenzivnost pomoči ne preseže 100 % ustreznih stroškov za celotno obdobje, v katerem so zadevni delavci zaposleni.

Člen 9

Objave in informacije

1.   Zadevna država članica zagotovi, da se na celovitem spletišču državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavi:

(a)

povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezavo, ki omogoča dostop do njega;

(b)

celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije, določene v Prilogi III za vsako dodelitev individualne pomoči, ki presega 500 000 EUR.

Glede pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, se informacije iz tega odstavka objavijo na spletišču države članice, v kateri se nahaja organ upravljanja, kakor je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1299/2013. Druga možnost je, da se sodelujoče države članice odločijo, da vsaka zagotovi informacije v zvezi z ukrepi pomoči na svojem ozemlju na zadevnih spletiščih.

2.   Za sheme v obliki davčnih ugodnosti in sheme, ki jih zajemata člena 16 in 21 (51), se šteje, da so pogoji iz odstavka 1(c) tega člena izpolnjeni, če države članice objavijo zahtevane informacije o zneskih individualne pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):

 

0,5–1;

 

1–2;

 

2–5;

 

5–10;

 

10–30; in

 

30 in več.

3.   Za sheme iz člena 51 te uredbe se obveznost objave, določena v tem členu, ne uporablja za končne potrošnike.

4.   Informacije iz odstavka 1(c) tega člena so organizirane in dostopne v standardizirani obliki, kot je opisano v Prilogi III, ter omogočajo učinkoviti funkciji iskanja in prenosa. Informacije iz odstavka 1 se objavijo v 6 mesecih od datuma dodelitve pomoči, za pomoč v obliki davčnih ugodnosti pa v 1 letu od roka za oddajo davčne napovedi, in so na voljo vsaj 10 let od dneva, ko je bila pomoč dodeljena.

5.   Komisija objavi na svojem spletišču:

(a)

povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;

(b)

povzetek informacij iz člena 11.

6.   Država članica ravna v skladu z določbami tega člena najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe.

POGLAVJE II

Spremljanje

Člen 10

Odvzem ugodnosti skupinskih izjem

Kadar država članica dodeli pomoč, ki je domnevno izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu s to uredbo, ne da bi izpolnila pogoje iz poglavij I do III, lahko Komisija, potem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Ukrepi, ki jih je treba priglasiti, se lahko omejijo na ukrepe, ki dodeljujejo določeno vrsto pomoči ali v korist določenih upravičencev, ali ukrepe pomoči, ki jih sprejmejo določeni organi zadevne države članice.

Člen 11

Poročanje

Države članice, ali v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, država članica, v kateri je organ upravljanja, kakor je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1299/2013, Komisiji posredujejo:

(a)

prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa;

(b)

letno poročilo iz Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (52), kakor je bila spremenjena, v elektronski obliki, o uporabi te uredbe, ki vsebuje informacije, navedene v Izvedbeni uredbi, in sicer za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja.

Člen 12

Spremljanje

Da bi Komisija lahko spremljala pomoč, izvzeto iz priglasitve po tej uredbi, države članice, ali pa v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, vodijo podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki so potrebne za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.

POGLAVJE III

Posebne določbe za različne vrste pomoči

Oddelek 1

Regionalna pomoč

Pododdelek A

Regionalna pomoč za naložbe in pomoč za tekoče poslovanje

Člen 13

Področje uporabe regionalne pomoči

Ta oddelek se ne uporablja za:

(a)

pomoč v korist dejavnostim v sektorjih jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva, sintetičnih vlaken, v prometnem sektorju in povezani infrastrukturi, proizvodnji in distribuciji energije ter energetski infrastrukturi;

(b)

pomoč v obliki shem, ki so usmerjene na omejeno število posebnih sektorjev gospodarske dejavnosti; sheme, namenjene turističnim dejavnostim, širokopasovni infrastrukturi ali predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, se ne štejejo za sheme, namenjene posebnim sektorjem gospodarskih dejavnosti;

(c)

regionalno pomoč v obliki shem, ki nadomeščajo stroške prevoza blaga, proizvedenega v najbolj oddaljenih regijah ali na redko poseljenih območjih, in dodeljeno v korist:

(i)

dejavnostim v proizvodnji, predelavi in trženju proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi; ali

(ii)

dejavnostim, uvrščenim v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (53) v področje A statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo), področje B NACE Rev. 2 (Rudarstvo) in področje D NACE Rev. 2 (Oskrba z električno energijo, plinom in paro); ali

(iii)

prenosa blaga po cevovodih;

(d)

posamezna regionalna pomoč za naložbe za upravičenca, ki je zaprl enako ali podobno dejavnost v EGP v dveh letih pred zahtevkom za regionalno pomoč za naložbe, ali ki ima v trenutku zahtevka za pomoč konkretne načrte za zaprtje takšne dejavnosti v obdobju do dveh let po dokončanju začetne naložbe, za katero je bila zaprošena pomoč, na zadevnem območju;

(e)

pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena podjetjem, katerih glavne dejavnosti spadajo v področje K (Finančne in zavarovalniške dejavnosti) NACE Rev. 2, ali podjetjem, ki izvajajo dejavnosti znotraj skupine, katerih glavne dejavnosti spadajo v razreda 70.10 (Dejavnost uprav podjetij) ali 70.22 (Drugo podjetniško in poslovno svetovanje) NACE Rev. 2.

Člen 14

Regionalna pomoč za naložbe

1.   Ukrepi regionalne pomoči za naložbe so združljivi z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč se dodeli na območjih, ki prejemajo pomoč.

3.   Na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, se pomoč lahko odobri za začetno naložbo, ne glede na velikost upravičenca. Na območjih, ki prejemajo pomoč, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, se pomoč lahko dodeli MSP za kakršno koli obliko začetne naložbe. Pomoč za velika podjetja se dodeli samo za začetno naložbo v korist nove gospodarske dejavnosti na zadevnem območju.

4.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;

(b)

ocenjeni stroški plač, ki so posledica ustvarjanja delovnih mest zaradi začetne naložbe, izračunani za obdobje dveh let; ali

(c)

kombinacija točk (a) in (b), ki ne presega zneska iz (a) ali (b), pri čemer se upošteva višja vrednost.

5.   Naložba ostane na območju, ki prejema pomoč, najmanj pet let ali v primeru MSP najmanj tri leta po dokončani naložbi. To ne preprečuje nadomestitve obratov ali opreme, ki so zastareli ali se pokvarili v tem obdobju, če gospodarska dejavnost ostane na zadevnem območju za najkrajše ustrezno obdobje.

6.   Pridobljena sredstva so nova, razen za MSP in za nakup poslovne enote. Stroški, povezani z zakupom opredmetenih sredstev, se lahko upoštevajo pod naslednjimi pogoji:

(a)

pri zemljiščih in stavbah se mora za velika podjetja zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbenega projekta, za MSP pa tri leta;

(b)

pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja najema odkupi sredstvo.

V primeru prevzema sredstev poslovne enote v smislu člena 2(49) se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Transakcija poteka v skladu s tržnimi pogoji. Če je pomoč za pridobitev sredstev že bila odobrena pred njihovim nakupom, je treba nabavno vrednost teh sredstev odšteti od upravičenih stroškov, povezanih s prevzemom poslovne enote. Kadar član družine prvotnega lastnika ali eden od zaposlenih prevzame malo podjetje, se opusti pogoj, da se morajo sredstva kupiti od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Nakup delnic se ne šteje za začetno naložbo.

7.   Pri pomoči, dodeljeni za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih. Pri pomoči, dodeljeni za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 % presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.

8.   Neopredmetena sredstva so upravičena za izračun stroškov naložbe, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

uporabljati jih je treba izključno v ustanovi, ki je prejemnica pomoči;

(b)

biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;

(c)

odkupiti jih je treba pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem; in

(d)

vključiti jih je treba v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, v primeru MSP pa najmanj tri leta.

Za velika podjetja so stroški neopredmetenih sredstev upravičeni le do mejne vrednosti v višini 50 % celotnih upravičenih naložbenih stroškov za začetno naložbo.

9.   Kadar so upravičeni stroški izračunani glede na ocenjene stroške plač, kot je navedeno v odstavku 4(b), se morajo izpolniti naslednji pogoji:

(a)

zaradi naložbenega projekta se neto poveča število zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem iz prejšnjih 12 mesecev. To pomeni, da se izguba zaposlitve odšteje od dozdevnega števila delovnih mest, ustvarjenih v navedenem obdobju;

(b)

vsa delovna mesta se zasedejo v treh letih po zaključku del; in

(c)

vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, se obdrži na zadevnem območju za obdobje najmanj pet let od datuma, ko je bilo prvič zasedeno, oziroma najmanj tri leta v primeru MSP.

10.   Regionalna pomoč za razvoj širokopasovnih omrežij mora izpolniti vse naslednje pogoje:

(a)

pomoč se dodeli le za območja, na katerih ni omrežja iste kategorije (osnovno širokopasovno omrežje ali omrežje naslednje generacije) in na katerih se v treh letih od sklepa o dodelitvi pomoči verjetno ne bo razvilo tako omrežje po komercialnih pogojih; in

(b)

subvencioniran omrežni operater mora ponuditi aktiven in pasiven veleprodajni dostop v skladu s pravičnimi in nediskriminatornimi pogoji, vključno s fizično razvezavo v primeru omrežij naslednje generacije; in

(c)

pomoč se dodeli na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka.

11.   Regionalna pomoč za raziskovalno infrastrukturo se dodeli samo, če je pomoč pogojena s preglednim in nediskriminatornim dostopom do infrastrukture, ki prejema pomoč.

12.   Intenzivnost pomoči, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje intenzivnosti pomoči, določene v karti regionalne pomoči in ki je v veljavi v času, ko se pomoč dodeli na zadevnem območju. Kadar se intenzivnost pomoči izračuna na podlagi odstavka 4(c), največja intenzivnost pomoči ne presega najugodnejšega zneska, ki sledi iz uporabe navedene intenzivnosti na podlagi stroškov naložbe ali stroškov plač. Za velike naložbene projekte znesek pomoči ne presega prilagojenega zneska pomoči, izračunanega v skladu z mehanizmom iz člena 2(20).

13.   Vsaka začetna naložba, ki jo je začel isti upravičenec (na ravni skupine) v obdobju treh let od datuma začetka del na drugi naložbi, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot, se šteje za del enotnega naložbenega projekta. Če gre pri takem enotnem naložbenem projektu za velik naložbeni projekt, skupni znesek pomoči za enoten naložbeni projekt ne presega prilagojenega zneska pomoči za velike naložbene projekte.

14.   Upravičenec do pomoči mora zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer z lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem v obliki, ki ni povezana z javno pomočjo. V najbolj oddaljenih regijah lahko naložba MSP prejme pomoč z največjo intenzivnostjo pomoči nad 75 %, v takih primerih se preostanek zagotovi v obliki finančnega prispevka upravičenca do pomoči.

15.   Za začetno naložbo, povezano s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1299/2013, se intenzivnost pomoči za območje, na katerem se izvaja začetna naložba, uporablja za vse upravičence, ki sodelujejo v projektu. Če se začetna naložba izvaja na dveh ali več območjih, ki prejemajo pomoč, je največja intenzivnost pomoči tista, ki se uporablja na tistem območju, ki prejema pomoč, na katerem nastane največ upravičenih stroškov. Na območjih, ki prejemajo pomoč in so upravičeni do pomoči v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe, ta določba velja za velika podjetja samo, če začetna naložba zadeva novo gospodarsko dejavnost.

Člen 15

Regionalna pomoč za tekoče poslovanje

1.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah in na redko poseljenih območjih, kot jih določijo države članice v svojih kartah regionalne pomoči, ki jih odobri Komisija v skladu z odstavkom 161 Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (54), so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje določajo nadomestilo v zvezi z naslednjim:

(a)

dodatnimi stroški prevoza blaga, ki je bilo proizvedeno na območjih, upravičenih do pomoči za tekoče poslovanje, ter dodatnimi stroški prevoza blaga, dodatno predelanega na teh območjih, pod naslednjimi pogoji:

(i)

upravičenci imajo proizvodne dejavnosti na teh področjih;

(ii)

pomoč je objektivno izmerljiva vnaprej na podlagi pavšalnega zneska ali razmerja tona/kilometer ali neke druge ustrezne merske enote;

(iii)

ti dodatni prevozni stroški se izračunajo na podlagi vožnje blaga znotraj državnih meja zadevne države članice z uporabo prevoznega sredstva, ki upravičencu povzroči najnižje stroške. Samo za najbolj oddaljene regije lahko dodatni stroški prevoza blaga, dodatno predelanega na teh območjih, vključujejo stroške prevoza blaga od katerega koli kraja njegove proizvodnje do teh območij;

(b)

dodatnimi stroški poslovanja, razen prevoznih stroškov, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah kot neposredna posledica ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(i)

upravičenci imajo gospodarsko dejavnost v najbolj oddaljeni regiji;

(ii)

letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje ne presega:

15 % bruto dodane vrednosti, ki jo letno ustvari upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji, ali

25 % letnih stroškov dela, ki jih je imel upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji, ali

10 % letnega prometa, ki ga je ustvaril upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji.

3.   Intenzivnost pomoči ne sme presegati 100 % dodatnih upravičenih stroškov, kot je določeno v tem členu.

Pododdelek B

Pomoč za razvoj mestnih območij

Člen 16

Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij

1.   Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Projekti za razvoj mestnih območij izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

izvajajo se prek skladov za razvoj mestnih območij na območjih, ki prejemajo pomoč;

(b)

so sofinancirani s strani evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

(c)

podpirajo izvajanje „celostne strategije trajnostnega razvoja mestnih območij“.

3.   Skupna naložba v projekt za razvoj mestnih območij v okviru katerega koli ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij ne presega 20 milijonov EUR.

4.   Upravičeni stroški so skupni stroški projekta za razvoj mestnih območij, če so skladni s členoma 65 in 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (55).

5.   Pomoč, ki jo dodeli sklad za razvoj mestnih območij upravičenim projektom za razvoj mestnih območij, je lahko v obliki lastniškega kapitala, navideznega lastniškega kapitala, posojil, jamstev ali kombinacije le-teh.

6.   Pomoč za razvoj mestnih območij spodbuja dodatne naložbe zasebnih vlagateljev na ravni skladov za razvoj mestnih območij ali projektov za razvoj mestnih območij, tako da se doseže skupni znesek najmanj 30 % skupnega financiranja za projekt za razvoj mestnih območij.

7.   Zasebni in javni vlagatelji lahko za izvajanje projekta za razvoj mestnih območij zagotovijo gotovino ali stvarni prispevek ali pa kombinacijo obeh. Stvarni prispevek se upošteva po njegovi tržni vrednosti, ki jo potrdi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ.

8.   Ukrepi za razvoj mestnih območij izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se ne razlikuje med upravljavci skladov za razvoj mestnih območij na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;

(b)

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;

(c)

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

(d)

v primeru jamstev za zasebne vlagatelje pri projektih za razvoj mestnih območij se jamstvo omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na 25 % osnovnega zajamčenega portfelja;

(e)

vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih sklada za razvoj mestnih območij, kot so nadzorni odbor ali svetovalni odbor;

(f)

sklad za razvoj mestnih območij se vzpostavi v skladu z veljavno zakonodajo. Država članica zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij.

9.   Skladi za razvoj mestnih območij se upravljajo na komercialni podlagi in zagotavljajo v dobiček usmerjeno finančno odločanje. To velja, če upravljavci sklada za razvoj mestnih območij izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij so zavezani z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

(b)

prejemki upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij so v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih s izkušnjami, strokovnim znanjem ter poslovnimi in finančnimi zmogljivostmi;

(c)

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij prejmejo plačilo vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnih vlagateljev;

(d)

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte za razvoj mestnih območij ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na razvoj mestnih območij;

(e)

za vsako naložbo lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

10.   Kadar sklad za razvoj mestnih območij zagotavlja posojila ali jamstva za projekte za razvoj mestnih območij, je treba izpolniti naslednje pogoje:

(a)

v primeru posojil se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek posojila;

(b)

v primeru jamstev se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek osnovnega posojila.

11.   Država članica lahko pooblaščenemu subjektu poveri izvajanje ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij.

Oddelek 2

Pomoč za MSP

Člen 17

Pomoč za naložbe za MSP

1.   Naložbena pomoč za MSP, ki delujejo na ozemlju Unije ali izven njega, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in iz poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so eno ali oboje od naslednjega:

(a)

upravičeni stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;

(b)

ocenjeni stroški plač zaposlene osebe za delovno mesto, ustvarjeno neposredno z naložbenim projektom, izračunani za obdobje dveh let.

3.   Da se naložba iz tega člena šteje za upravičene stroške, mora vključevati naslednje:

(a)

naložbo v opredmetena in/ali neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote v nove dodatne proizvode ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote; ali

(b)

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

poslovna enota se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena,

sredstva, odkupljena od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem,

transakcija se izvede po tržnih pogojih.

Kadar član družine prvotnega lastnika ali eden od zaposlenih prevzame malo podjetje, se opusti pogoj, da se morajo sredstva kupiti od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Sama pridobitev delnic podjetja ne pomeni naložbe.

4.   Neopredmetena sredstva izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

uporabijo se izključno v poslovni enoti, ki je prejemnica pomoči;

(b)

obravnavajo se kot sredstva, ki se amortizirajo;

(c)

odkupijo se po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem;

(d)

vključena so v sredstva podjetja vsaj tri leta.

5.   Delovna mesta, ustvarjena neposredno z naložbenim projektom, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

delovna mesta se ustvarijo v treh letih po dokončani naložbi;

(b)

neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem iz prejšnjih 12 mesecev;

(c)

ohranijo se najmanj tri leta od datuma, ko so bila prvič zasedena.

6.   Intenzivnost pomoči ne presega:

(a)

20 % upravičenih stroškov v primeru malih podjetij;

(b)

10 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.

Člen 18

Pomoč za svetovanje v korist MSP

1.   Pomoč za svetovanje v korist MSP je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

3.   Upravičeni stroški so stroški svetovalnih storitev, ki jih zagotovijo zunanji svetovalci.

4.   Zadevne storitve niso trajne ali občasne dejavnosti, niti se ne nanašajo na običajne stroške poslovanja podjetja, kot so rutinske storitve davčnega svetovanja, redne pravne storitve ali oglaševanje.

Člen 19

Pomoč za MSP za udeležbo na sejmih

1.   Pomoč za MSP za udeležbo na sejmih je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so stroški, ki nastanejo zaradi najema, postavljanja in upravljanja razstavnega prostora, ko se podjetje udeleži katerega koli sejma ali razstave.

3.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

Člen 20

Pomoč za stroške sodelovanja MSP, ki sodelujejo v okviru projektov evropskega teritorialnega sodelovanja

1.   Pomoč za stroške sodelovanja, ki jih imajo MSP zaradi sodelovanja v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja iz Uredbe (EU) št. 1299/2013, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški organizacijskega sodelovanja, vključno s stroški osebja in pisarn, kolikor so vezani na projekt sodelovanja;

(b)

stroški svetovalnih in podpornih storitev v zvezi s sodelovanjem, ki jih izvedejo zunanji svetovalci in ponudniki storitev;

(c)

potni stroški, stroški opreme in naložbeni stroški, ki so neposredno povezani s projektom ter amortizacijo orodja in opreme, uporabljenih neposredno za projekt.

3.   Storitve iz odstavka 2(b) niso trajne ali občasne dejavnosti niti se ne nanašajo na običajne stroške poslovanja podjetja, kot so rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

4.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

Oddelek 3

Pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP

Člen 21

Pomoč za financiranje tveganja

1.   Sheme pomoči za MSP za financiranje tveganja so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Na ravni finančnih posrednikov je pomoč za financiranje tveganja za neodvisne zasebne vlagatelje lahko v eni izmed naslednjih oblik:

(a)

lastniški ali navidezni lastniški kapital ali finančna sredstva za neposredno ali posredno zagotovitev naložb v financiranje tveganja za upravičena podjetja;

(b)

posojila za neposredno ali posredno zagotovitev naložb v financiranje tveganja za upravičena podjetja;

(c)

neposredna ali posredna jamstva za upravičena podjetja za pokritje izgub zaradi naložb v financiranje tveganja.

3.   Na ravni neodvisnih zasebnih vlagateljev je pomoč za financiranje tveganja lahko v obliki, navedeni v odstavku 2 tega člena, ali v obliki davčne spodbude za zasebne vlagatelje, ki so fizične osebe in upravičenim podjetjem neposredno ali posredno zagotavljajo financiranje tveganja.

4.   Na ravni upravičenih podjetij je pomoč za financiranje tveganja lahko v obliki lastniškega kapitala, naložbe navideznega lastniškega kapitala, posojil, jamstev ali kombinacija le-teh.

5.   Upravičena podjetja so tista, ki so v trenutku začetne naložbe v financiranje tveganja MSP, ki ne kotirajo na borzi, in ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a)

niso bila dejavna na nobenem trgu;

(b)

poslujejo na katerem koli trgu manj kot 7 let po njihovi prvi komercialni prodaji;

(c)

potrebujejo začetno naložbo za financiranje tveganja, ki je višja od 50 % njihovega povprečnega letnega prometa v zadnjih 5 letih in temelji na poslovnem načrtu, ki je bil pripravljen z namenom vstopa na nov proizvodni ali geografski trg.

6.   Pomoč za financiranje tveganja lahko zajema tudi nadaljnje naložbe v upravičena podjetja, tudi po obdobju 7 let iz odstavka 5(b), če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

skupni znesek financiranja tveganja iz odstavka 9 ni presežen;

(b)

možnost nadaljnjih naložb je bila predvidena v prvotnem poslovnem načrtu;

(c)

podjetje, ki prejema nadaljnje naložbe, ni bilo povezano v smislu člena 3(3) Priloge I z drugim podjetjem, razen s finančnim posrednikom ali neodvisnim zasebnim vlagateljem, ki v okviru ukrepa zagotavlja financiranje tveganja, razen če nov subjekt izpolnjuje pogoje iz opredelitve pojma MSP.

7.   Za naložbe lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala v upravičena podjetja lahko ukrep za financiranje tveganja zagotovi podporo za nadomestni kapital le, če je ta združen z novim kapitalom, ki predstavlja vsaj 50 % vsakega naložbenega kroga v upravičena podjetja.

8.   Za naložbe lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala iz odstavka 2(a) se lahko za namene upravljanja z likvidnostjo uporablja največ 30 % združenega kapitalskega vložka finančnega posrednika in neporabljenega kapitala na vpoklic.

9.   Skupni znesek financiranja tveganja iz odstavka 4 ne presega 15 milijonov EUR na upravičeno podjetje v okviru katerega koli ukrepa za financiranje tveganja.

10.   Za ukrepe za financiranje tveganja, ki zagotavljajo lastniški kapital, navidezni lastniški kapital ali naložbe v posojila za upravičena podjetja, ukrep za financiranje tveganja spodbudi dodatno financiranje od neodvisnih zasebnih vlagateljev na ravni finančnih posrednikov ali upravičenih podjetij, da se doseže stopnja skupne zasebne udeležbe z naslednjimi minimalnimi pragovi:

(a)

10 % financiranja tveganja, zagotovljenega upravičenim podjetjem pred njihovo prvo komercialno prodajo na katerem koli trgu;

(b)

40 % financiranja tveganja, zagotovljenega upravičenim podjetjem iz odstavka 5(b) tega člena;

(c)

60 % financiranja tveganja za naložbe v upravičena podjetja iz odstavka 5(c) in za nadaljnje naložbe v upravičena podjetja po 7-letnem obdobju iz odstavka 5(b).

11.   Kadar se ukrep za financiranje tveganja izvede prek finančnega posrednika, je namenjen upravičenim podjetjem na različnih razvojnih stopnjah, kot je navedeno v odstavku 10, in ne zagotavlja udeležbe zasebnega kapitala na ravni upravičenih podjetij, finančni posrednik doseže zasebno udeležbo, ki predstavlja vsaj tehtano povprečje, ki temelji na količini posameznih naložb v osnovni portfelj, in ki izhaja iz uporabe najnižjih stopenj udeležbe v takšnih naložbah, kakor je navedeno v odstavku 10.

12.   Ukrep za financiranje tveganja ne razlikuje med finančnimi posredniki na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od finančnih posrednikov se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe.

13.   Ukrep za financiranje tveganja izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izvaja se prek enega ali več finančnih posrednikov, razen za davčne spodbude za zasebne vlagatelje v zvezi z njihovimi neposrednimi naložbami v upravičena podjetja;

(b)

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami;

(c)

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

(d)

v primeru jamstev iz točke 2(c) se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube.

14.   Ukrepi za financiranje tveganja zagotavljajo dobičkonosno naravnano finančno odločanje. To velja, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

finančni posredniki se določijo v skladu z veljavno zakonodajo;

(b)

država članica ali subjekt, ki mu je poverjeno izvajanje ukrepa, zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa za financiranje tveganja, vključno z ustrezno politiko razpršitve tveganja, da se doseže ekonomska sposobnost preživetja in učinkovit obseg v smislu velikosti in geografske porazdelitve zadevnega portfelja naložb;

(c)

financiranje tveganja, zagotovljeno upravičenim podjetjem, temelji na izvedljivem poslovnem načrtu, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa finančno izvedljivost;

(d)

za vsako naložbo lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

15.   Finančni posredniki se upravljajo na komercialni podlagi. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, kadar finančni posrednik ali upravljavec sklada, odvisno od vrste ukrepa za financiranje tveganja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

zavezani so z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

(b)

plačilo je v skladu s tržnimi praksami. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, kadar je upravljavec ali finančni posrednik izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih z izkušnjami, strokovnim znanjem ter operativnimi in finančnimi zmogljivostmi;

(c)

prejemajo plačilo, vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnega vlagatelja;

(d)

oblikujejo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb;

(e)

vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih naložbenega sklada, kot so nadzorni odbor ali svetovalni odbor.

16.   Ukrep za financiranje tveganja, ki zagotavlja jamstva ali posojila za upravičena podjetja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

na podlagi ukrepa finančni posrednik opravi naložbe, ki ne bi bile izvedene, ali pa bi bile izvedene na omejen ali drugačen način, če ne bi bilo pomoči. Finančni posrednik je sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos vseh prednosti v največji meri na končne upravičence v obliki večje količine financiranja, portfeljev s povečanim tveganjem, nižjih zahtev glede zavarovanja s premoženjem, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer;

(b)

v primeru posojil se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 9 upošteva nominalni znesek posojila;

(c)

v primeru jamstev se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 9 upošteva nominalni znesek osnovnega posojila. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno.

17.   Država članica lahko poveri izvajanje ukrepa za financiranje tveganja pooblaščenemu subjektu.

18.   Pomoč za financiranje tveganja za MSP, ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 5, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz zahteve po priglasitvi iz člena 108(3) Pogodbe, pod pogojem, da:

(a)

pomoč na ravni MSP izpolnjuje pogoje iz Uredbe (EU) št. 1407/2013; in

(b)

so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena, razen tistih iz odstavkov 5, 6, 9, 10 in 11; in

(c)

ukrepe za financiranje tveganja, ki zagotavlja lastniški kapital, navidezni lastniški kapital ali naložbe v posojila za upravičena podjetja, spodbuja dodatno financiranje od neodvisnih zasebnih vlagateljev na ravni finančnih posrednikov ali MSP, da se doseže stopnja skupne zasebne udeležbe vsaj 60 % financiranja tveganja za MSP.

Člen 22

Pomoč za novoustanovljena podjetja

1.   Sheme pomoči za novoustanovljena podjetja so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičena podjetja so mala podjetja, ki po petih letih svoje registracije ne kotirajo na borzi, še niso delila dobička in niso nastala z združitvijo. Za upravičena podjetja, ki niso predmet registracije, se petletno obdobje upravičenosti začne takrat, ko podjetje bodisi začne svojo gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi svoje gospodarske dejavnosti.

3.   Pomoč za novoustanovljena podjetja je v obliki:

(a)

posojil z obrestnimi merami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z nominalnim zneskom v višini največ 1 milijona EUR ali 1,5 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 2 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Za posojila za pet do deset let se lahko najvišji zneski spremenijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom desetih let in dejanskim obdobjem posojila. Za posojila za manj kot pet let je najvišji znesek enak znesku posojila za obdobje petih let;

(b)

jamstev s premijami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z zajamčenim zneskom v višini največ 1,5 milijona EUR ali 2,25 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 3 milijone EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Za jamstva za pet do deset let se lahko najvišji zajamčeni zneski spremenijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom desetih let in dejanskim obdobjem jamstva. Za jamstva za manj kot pet let je najvišji zajamčeni znesek enak jamstvu za obdobje petih let. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno;

(c)

nepovratnih sredstev, vključno z naložbami lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, obrestne mere in zmanjšanj premij jamstva v višini do 0,4 milijona EUR bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev ali 0,6 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 0,8 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe.

4.   Upravičenec lahko prejme podporo v obliki kombinacije instrumentov pomoči iz odstavka 3 tega člena, če se delež zneska, dodeljenega z enim instrumentom pomoči in izračunanega na podlagi najvišjega dovoljenega zneska pomoči tega instrumenta, upošteva za določitev preostalega deleža najvišjega zneska pomoči, ki je dovoljen za druge instrumente v takšni kombinaciji instrumentov.

5.   Za mala in inovativna podjetja se najvišji zneski iz odstavka 3 lahko podvojijo.

Člen 23

Pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP

1.   Pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP, so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Kadar je upravljavec malo podjetje, je ukrep pomoči lahko v obliki pomoči za novoustanovljena podjetja za upravljavca platforme, pri čemer se uporabljajo pogoji iz člena 22.

Ukrep pomoči je lahko v obliki davčnih spodbud za neodvisne zasebne vlagatelje, ki so fizične osebe v zvezi z njihovimi naložbami v financiranje tveganja, ki so prek alternativne platforme za trgovanje vložene v upravičena podjetja v skladu s pogoji iz člena 21.

Člen 24

Pomoč za stroške poizvedb

1.   Pomoč za stroške poizvedb je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so stroški za začetni pregled in skrbni pregled, ki ju opravijo upravljavci finančnih posrednikov ali vlagatelji, da odkrijejo upravičena podjetja v skladu s členoma 21 in 22.

3.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

Oddelek 4

Pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije

Člen 25

Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte

1.   Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Del raziskovalnega in razvojnega projekta, ki prejema pomoč, spada v celoti v eno ali več naslednjih kategorij:

(a)

temeljne raziskave;

(b)

industrijske raziskave;

(c)

eksperimentalni razvoj;

(d)

študije izvedljivosti.

3.   Upravičeni stroški za raziskovalne in razvojne projekte se dodelijo posebni kategoriji raziskav in razvoja ter so naslednji:

(a)

stroški osebja: raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu zaposlitve na raziskovalnem projektu;

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;

(c)

stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;

(e)

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.

4.   Upravičeni stroški za študije izvedljivosti so stroški študij.

5.   Intenzivnost pomoči za vsakega upravičenca ne presega:

(a)

100 % upravičenih stroškov za temeljne raziskave;

(b)

50 % upravičenih stroškov za industrijske raziskave;

(c)

25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj;

(d)

50 % upravičenih stroškov za študije izvedljivosti.

6.   Intenzivnost pomoči za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj se lahko poveča do največje intenzivnosti pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov v naslednjih primerih:

(a)

za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja;

(b)

za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(i)

projekt vključuje učinkovito sodelovanje:

med podjetji, od katerih je vsaj en MSP; ali se projekt izvaja v vsaj dveh državah članicah ali pa v eni državi članici in eni pogodbenici Sporazuma EGP, nobeno posamezno podjetje pa ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov, ali

med podjetjem in eno ali več organizacij za raziskovanje in širjenje znanja, kadar slednje krijejo vsaj 10 % upravičenih stroškov in imajo pravico objaviti svoje rezultate raziskav;

(ii)

rezultati projekta se splošno razširjajo prek konferenc, objav, prosto dostopnih zbirk podatkov ali brezplačne in odprte programske opreme.

7.   Intenzivnosti pomoči za študije izvedljivosti se lahko povečajo za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in za 20 odstotnih točk za mala podjetja.

Člen 26

Pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture

1.   Pomoč za gradnjo ali posodobitev raziskovalnih infrastruktur, ki izvajajo gospodarske dejavnosti, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in iz poglavja I.

2.   Kadar raziskovalna infrastruktura opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke vsake vrste dejavnosti knjižiti ločeno na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva.

3.   Cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo infrastrukture, ustreza tržni ceni.

4.   Dostop do infrastrukture ima več uporabnikov in je dodeljen na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov infrastrukture, se lahko dodeli prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji. Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji, je takšen dostop sorazmeren s prispevkom podjetja za stroške naložb, ti pogoji pa so javno dostopni.

5.   Upravičeni stroški so stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva.

6.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

7.   Kadar raziskovalna infrastruktura prejme javno financiranje za gospodarske in negospodarske dejavnosti, države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, da se prepreči preseganje veljavne intenzivnosti pomoči zaradi povečanja deleža gospodarskih dejavnosti v primerjavi s predvidenim stanjem v času dodelitve pomoči.

Člen 27

Pomoč za inovacijske grozde

1.   Pomoč za inovacijske grozde je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za inovacijske grozde se dodeli izključno pravnemu subjektu, ki upravlja inovacijski grozd (organizacija grozdov).

3.   Dostop do prostorov, zmogljivosti in dejavnosti grozda je odprt za več uporabnikov, dodeli pa se na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % stroškov naložbe v inovacijski grozd, se lahko dodeli prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji. Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji, je takšen dostop sorazmeren s prispevkom podjetja za stroške naložb, ti pogoji pa so javno dostopni.

4.   Pristojbine za uporabo zmogljivosti grozda in za sodelovanje pri njegovih dejavnostih ustrezajo tržni ceni ali odražajo njihove stroške.

5.   Pomoč za naložbe se lahko dodeli za izgradnjo ali nadgradnjo inovacijskih grozdov. Upravičeni stroški so stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva.

6.   Intenzivnost pomoči za naložbe v inovacijske grozde ne presega 50 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk za inovacijske grozde na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za inovacijske grozde na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

7.   Za poslovanje inovacijskih grozdov se lahko dodeli pomoč za tekoče poslovanje. Ta pomoč ne presega desetih let.

8.   Upravičeni stroški pomoči za tekoče poslovanje za inovacijske grozde so stroški osebja in upravni stroški (vključno z režijskimi stroški), ki so povezani z naslednjimi dejavnostmi:

(a)

spodbujanje grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za podjetja;

(b)

trženje grozda, da se razširi sodelovanje novih podjetij ali organizacij ter poveča prepoznavnost grozda;

(c)

upravljanje zmogljivosti grozda; organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju.

9.   Intenzivnost pomoči za tekoče poslovanje ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov v obdobju, v katerem je pomoč dodeljena.

Člen 28

Pomoč za inovacije za MSP

1.   Pomoč za inovacije za MSP je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški za pridobivanje, potrjevanje in obrambe patentov ter druga neopredmetena sredstva;

(b)

stroški za napotitev visokokvalificiranega osebja iz raziskovalne organizacije za širjenje znanja ali velikega podjetja, ki dela na področju raziskav, razvoja in inovacij na novo ustanovljenem delovnem mestu pri upravičencu in ne nadomešča drugega osebja;

(c)

stroški svetovalnih in podpornih storitev za inovacije.

3.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

4.   V posebnem primeru pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije se lahko intenzivnost pomoči poveča do 100 % upravičenih stroškov pod pogojem, da celotni znesek pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije ne presega 200 000 EUR na podjetje v katerem koli triletnem obdobju.

Člen 29

Pomoč za procesne in organizacijske inovacije

1.   Pomoč za procesne in organizacijske inovacije je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za velika podjetja je združljiva le, če dejansko sodelujejo z MSP v dejavnosti, ki prejema pomoč, in če sodelujoča MSP povzročijo vsaj 30 % skupnih upravičenih stroškov.

3.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški osebja;

(b)

stroški instrumentov, opreme, objektov in zemljišč v obsegu ter za obdobje uporabe v projektu;

(c)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi pogojev strogo poslovnega odnosa;

(d)

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot neposredna posledica projekta.

4.   Intenzivnost pomoči ne presega 15 % upravičenih stroškov za velika podjetja in 50 % upravičenih stroškov za MSP.

Člen 30

Pomoč za raziskave in razvoj v sektorju ribištva in akvakulture

1.   Pomoč za raziskave in razvoj v sektorju ribištva in akvakulture je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Projekt, ki prejema pomoč, je v interesu vseh podjetij v določenem zadevnem sektorju ali podsektorju.

3.   Pred datumom začetka projekta, ki prejema pomoč, se na spletu objavijo naslednje informacije:

(a)

da se bo projekt, ki prejema pomoč, izvedel;

(b)

namen projekta, ki prejema pomoč;

(c)

približen datum objave rezultatov, ki se pričakujejo od projekta, ki prejema pomoč, in mesto objave na spletu;

(d)

navedba, da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v določenem zadevnem sektorju ali podsektorju.

4.   Rezultati projekta, ki prejema pomoč, so na voljo na spletu od datuma zaključka projekta, ki prejema pomoč, ali pa od datuma, ko so katere koli informacije o navedenih rezultatih posredovane članom katere koli organizacije, če slednji datum nastopi prej. Rezultati ostanejo na voljo na internetu za obdobje najmanj 5 let od konca projekta, ki prejema pomoč.

5.   Pomoč se dodeli neposredno organizaciji za širjenje raziskav in znanja in ne vključuje neposrednega dodeljevanja pomoči, ki ni povezana z raziskavami in je namenjena podjetju, ki proizvaja, predeluje ali trži ribiške proizvode ali proizvode iz akvakulture.

6.   Upravičeni stroški so stroški, določeni v členu 25(3).

7.   Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov.

Oddelek 5

Pomoč za usposabljanje

Člen 31

Pomoč za usposabljanje

1.   Pomoč za usposabljanje je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč se ne dodeli za usposabljanje, ki ga podjetja zagotavljajo zaradi usklajenosti z obveznimi nacionalnimi standardi za usposabljanje.

3.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški osebja za inštruktorje za ure, ko inštruktorji sodelujejo pri usposabljanju;

(b)

stroški poslovanja v zvezi z inštruktorji in udeleženci usposabljanja, ki so neposredno povezani s projektom usposabljanja, na primer potni stroški, material in zaloge, ki so neposredno povezani s projektom, amortizacija orodja in opreme, če se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja. Stroški nastanitve so izključeni, razen najnižji potrebni stroški nastanitve za udeležence usposabljanja, ki so invalidni delavci;

(c)

stroški svetovalnih storitev, povezanih s projektom usposabljanja;

(d)

stroški osebja v zvezi z udeleženci usposabljanja in splošni posredni stroški (upravni stroški, najemnine, režijski stroški) za ure, ko udeleženci usposabljanja sodelujejo pri usposabljanju.

4.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov. Lahko se poveča, in sicer do največje intenzivnosti pomoči v višini 70 % upravičenih stroškov, v naslednjih primerih:

(a)

za 10 odstotnih točk, če je usposabljanje namenjeno invalidnim delavcem ali prikrajšanim delavcem;

(b)

za 10 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena srednjemu podjetju, in za 20 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena malemu podjetju.

5.   Kadar se pomoč dodeli v sektorju pomorskega prevoza, se intenzivnost pomoči lahko poveča na 100 % upravičenih stroškov, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

udeleženci usposabljanja niso aktivni, temveč so pomožni člani posadke; in

(b)

usposabljanje se izvaja na krovih ladij, ki so registrirane v Uniji.

Oddelek 6

Pomoč za prikrajšane in invalidne delavce

Člen 32

Pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač

1.   Sheme pomoči za zaposlovanje prikrajšanih delavcev so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so stroški plač za največ 12 mesecev po zaposlitvi prikrajšanega delavca. Upravičeni stroški so stroški plač za največ 24 mesecev po zaposlitvi, če je zadevni delavec resno prikrajšan delavec.

3.   Kadar zaposlovanje ne pomeni neto povečanja števila zaposlenih v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečjem v preteklih dvanajstih mesecih, postanejo delovna mesta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi presežkov delovne sile.

4.   Razen v primeru zakonite odpovedi zaradi kršitve obveznosti, imajo prikrajšani delavci pravico do neprekinjene zaposlitve najmanj za obdobje v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo ali katero koli kolektivno pogodbo, ki ureja pogodbe o zaposlitvah.

5.   Če je trajanje zaposlitve krajše od 12 mesecev, ali 24 mesecev v primeru resno prikrajšanih delavcev, se pomoč ustrezno sorazmerno zmanjša.

6.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

Člen 33

Pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač

1.   Pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so stroški plač za celotno obdobje, v katerem je invalidni delavec zaposlen.

3.   Kadar zaposlovanje ne pomeni neto povečanja števila zaposlenih v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečjem v preteklih dvanajstih mesecih, postanejo delovna mesta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, invalidnosti, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi presežkov delovne sile.

4.   Razen v primeru zakonite odpovedi zaradi nediscipline, imajo invalidni delavci pravico do neprekinjene zaposlitve najmanj za obdobje v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo ali katero koli kolektivno pogodbo, ki je pravno zavezujoča za podjetje in ureja pogodbe o zaposlitvah.

5.   Intenzivnost pomoči ne presega 75 % upravičenih stroškov.

Člen 34

Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev

1.   Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški prilagoditve prostorov;

(b)

stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidnim delavcem, in za usposabljanje tega osebja za pomoč invalidnim delavcem;

(c)

stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidni delavci, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidni delavci;

(d)

stroški, neposredno povezani s prevozom invalidnih delavcev na delovno mesto in z dejavnostmi, povezanimi z delom;

(e)

stroški plač za ure, ki so jih invalidni delavci porabili za rehabilitacijo;

(f)

stroški gradnje, namestitve ali posodobitve proizvodnih enot zadevnega podjetja ter vsi stroški upravljanja in prevoza, če izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidnih delavcev, kadar upravičeno podjetje zagotavlja zaščiteno zaposlitev.

3.   Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov.

Člen 35

Pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce

1.   Pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so stroški:

(a)

zaposlitve osebja samo za čas, ki ga porabijo za pomoč prikrajšanim delavcem v obdobju največ 12 mesecev po zaposlitvi prikrajšanega delavca ali v obdobju največ 24 mesecev po zaposlitvi resno prikrajšanega delavca;

(b)

usposabljanja takega osebja za pomoč prikrajšanim delavcem.

3.   Zagotovljena pomoč obsega ukrepe za podporo prikrajšanih delavcev pri njihovem razvoju samostojnosti in prilagajanju na delovno okolje, pri čemer se delavca spremlja v socialnih in upravnih postopkih, pomaga pri komunikaciji s podjetnikom in pri obvladovanju nasprotij.

4.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

Oddelek 7

Pomoč za varstvo okolja

Člen 36

Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Unije za varstvo okolja oziroma povišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije

1.   Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Unije za varstvo okolja oziroma povišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Naložba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)

upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi s preseganjem veljavnih standardov Unije, ne glede na obstoj obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Unije;

(b)

upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi v odsotnosti standardov Unije.

3.   Pomoč se ne dodeli, kadar naj bi naložbe zagotovile usklajenost podjetij s standardi Unije, ki so že sprejeti, vendar še ne veljajo.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 se pomoč lahko dodeli za:

(a)

nakup novih prevoznih sredstev za cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, ki izpolnjujejo sprejete standarde Unije, če je bil nakup opravljen, preden so navedeni standardi začeli veljati, ko pa ti začnejo veljati, se ne uporabljajo za že kupljena prevozna sredstva pred tem datumom;

(b)

naknadno opremljanje obstoječih prevoznih sredstev za cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, če standardi Unije še niso začeli veljati na dan začetka obratovanja navedenih prevoznih sredstev; ko ti standardi začnejo veljati, se ne uporabljajo retroaktivno za navedena prevozna sredstva.

5.   Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za preseganje veljavnih standardov Unije ali zvišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije. Stroški se določijo na naslednji način:

(a)

kadar se stroški naložb v varstvo okolja lahko opredelijo v skupnih stroških naložb kot ločena naložba, se ti stroški, povezani z varstvom okolja, štejejo za upravičene stroške;

(b)

v vseh drugih primerih se stroški naložb v varstvo okolja opredelijo s primerjavo s podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi se verodostojno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z varstvom okolja, in se šteje za upravičene stroške.

Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.

6.   Intenzivnost pomoči ne presega 40 % upravičenih stroškov.

7.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem, in za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem.

8.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

Člen 37

Pomoč za naložbe za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde Unije

1.   Pomoč, ki podjetja spodbuja k uskladitvi z novimi standardi Unije, s katerimi se poviša raven varstva okolja in ki še ne veljajo, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Standardi Unije se sprejmejo, naložba pa se izvede in konča vsaj eno leto pred začetkom veljavnosti zadevnega standarda.

3.   Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za preseganje veljavnih standardov Unije. Stroški se določijo na naslednji način:

(a)

kadar se stroški naložb v varstvo okolja lahko opredelijo v skupnih stroških naložb kot ločena naložba, se ti stroški, povezani z varstvom okolja, štejejo za upravičene stroške;

(b)

v vseh drugih primerih se stroški naložb v varstvo okolja opredelijo s primerjavo s podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi se verodostojno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z varstvom okolja, in se šteje za upravičene stroške.

Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.

4.   Intenzivnost pomoči ne sme presegati naslednjih ravni:

(a)

20 % upravičenih stroškov za mala podjetja, 15 % upravičenih stroškov za srednja podjetja in 10 % upravičenih stroškov za velika podjetja, če se naložba izvede in konča več kot tri leta pred datumom začetka veljavnosti novega standarda Unije;

(b)

15 % upravičenih stroškov za mala podjetja, 10 % upravičenih stroškov za srednja podjetja in 5 % upravičenih stroškov za velika podjetja, če se naložba izvede in konča med enim in tremi leti pred datumom začetka veljavnosti novega standarda Unije.

5.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

Člen 38

Pomoč za naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost

1.   Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča, da dosežejo energetsko učinkovitost, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč se ne dodeli na podlagi tega člena, kadar se izboljšave izvedejo, da se zagotovi usklajenost podjetij s standardi Unije, ki so že sprejeti, vendar še ne veljajo.

3.   Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, potrebni za doseganje višje ravni energetske učinkovitosti. Stroški se določijo na naslednji način:

(a)

kadar se stroške naložb v energetsko učinkovitost lahko prepozna v skupnih stroških naložb kot ločena naložba, se stroški, povezani z energetsko učinkovitostjo, štejejo za upravičene stroške;

(b)

v vseh drugih primerih se stroški naložb v energetsko učinkovitost opredelijo s primerjavo s podobno, energetsko manj učinkovito naložbo, ki bi se verodostojno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z energetsko učinkovitostjo, in se šteje za upravičene stroške.

Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.

4.   Intenzivnost pomoči ne presega 30 % upravičenih stroškov.

5.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem.

6.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

Člen 39

Pomoč za naložbe v projekte energetske učinkovitosti v stavbah

1.   Pomoč za naložbe v projekte energetske učinkovitosti v stavbah je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Projekti na področju energetske učinkovitosti, ki zadevajo stavbe, so upravičeni do pomoči iz tega člena.

3.   Upravičeni stroški so skupni stroški projekta energetske učinkovitosti.

4.   Pomoč v obliki finančnih sredstev, lastniškega kapitala, jamstva ali posojila se dodeli skladu za energetsko učinkovitost ali drugemu finančnemu posredniku, ki jo v celoti prenese na končne upravičence, tj. lastnike ali najemnike stavbe.

5.   Pomoč, ki jo dodeli sklad za energetsko učinkovitost ali drug finančni posrednik za upravičene projekte energetske učinkovitosti, je lahko v obliki posojil ali jamstev. Nominalna vrednost posojila ali zajamčenega zneska ne presega 10 milijonov EUR na projekt na ravni končnih upravičencev. Jamstvo ne bi smelo presegati 80 % osnovnega posojila.

6.   Odplačilo lastnikov zgradb skladu za energetsko učinkovitost ali drugemu finančnemu posredniku ni manjše od nominalne vrednosti posojila.

7.   Pomoč za energetsko učinkovitost spodbudi dodatne naložbe zasebnih vlagateljev, ki dosežejo najmanj 30 % skupnega financiranja, zagotovljenega projektu na področju energetske učinkovitosti. Če pomoč zagotavlja sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti, se zasebne naložbe lahko spodbujajo na ravni sklada za energetsko učinkovitost in/ali na ravni projektov na področju energetske učinkovitosti, da se doseže skupno najmanj 30 % celotnega financiranja, zagotovljenega za projekt na področju energetske učinkovitosti.

8.   Države članice lahko vzpostavijo sklade za energetsko učinkovitost in/ali uporabijo finančne posrednike pri zagotavljanju pomoči za energetsko učinkovitost. Za to morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

upravljavci finančnih posrednikov ter upravljavci skladov za energetsko učinkovitost se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se med njimi ne razlikuje na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od finančnih posrednikov in upravljavcev skladov se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;

(b)

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;

(c)

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

(d)

v primeru jamstev se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube;

(e)

vlagatelji imajo možnost zastopanja v upravnih organih sklada za energetsko učinkovitost ali finančnega posrednika, kot je nadzorni odbor ali svetovalni odbor;

(f)

sklad za energetsko učinkovitost ali finančni posrednik se ustanovi v skladu z veljavno zakonodajo in država članica določi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa pomoči za energetsko učinkovitost.

9.   Finančni posredniki, vključno s skladi za energetsko učinkovitost, se upravljajo na komercialni podlagi in zagotavljajo pridobitno naravnane naložbene odločitve. To velja, če finančni posrednik ali upravljavci sklada za energetsko učinkovitost izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

zavezani so z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

(b)

njihovo plačilo je v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih z izkušnjami, s strokovnim znanjem ter poslovno in finančno sposobnostjo;

(c)

prejemajo plačilo, vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnega vlagatelja;

(d)

opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte na področju energetske učinkovitosti ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na energetsko učinkovitost;

(e)

za javna sredstva, vložena v sklad za energetsko učinkovitost ali dodeljena finančnemu posredniku, obstaja jasna in realistična strategija izstopa, da se omogoči financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti na tržni osnovi.

10.   Izboljšave energetske učinkovitosti za zagotovitev, da upravičenec izpolnjuje že sprejete standarde Unije, niso izvzete iz obveznosti priglasitve na podlagi tega člena.

Člen 40

Pomoč za naložbe v soproizvodnjo z visokim izkoristkom

1.   Pomoč za naložbe v soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za naložbe se dodeli samo za novo nameščene ali prenovljene zmogljivosti.

3.   Nov obrat za soproizvodnjo zagotovi splošen prihranek primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in električne energije, kot je določeno v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (56). Izboljšava obstoječega obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije ali predelava obstoječega obrata za proizvodnjo energije v obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije v primerjavi s prvotnim stanjem povzroči prihranke primarne energije.

4.   Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe za opremo, ki je potrebna za delovanje obrata kot obrata za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, v primerjavi z običajnimi obrati za električno energijo ali ogrevanje enake zmogljivosti ali dodatnimi stroški naložbe za posodobitev, ki zagotovi večjo učinkovitost, če obstoječi obrat že izpolnjuje prag visokega izkoristka.

5.   Intenzivnost pomoči ne presega 45 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem.

6.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

Člen 41

Pomoč za naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov

1.   Pomoč za naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za naložbe v proizvodnjo biogoriv je izvzeta iz obveznosti priglasitve samo, če se naložbe, ki prejmejo pomoč, uporabijo za proizvodnjo trajnostnih biogoriv, razen biogoriv iz poljščin. Vendar je pomoč za naložbe za preoblikovanje obstoječih obratov za proizvodnjo biogoriv iz poljščin v napredne obrate za proizvodnjo biogoriv izvzeta na podlagi tega člena, če bi se proizvodnja iz poljščin sorazmerno zmanjšala glede na novo zmogljivost.

3.   Pomoč se ne dodeli za biogoriva, ki so predmet obveznosti dobave ali dodajanja.

4.   Pomoč se ne dodeli za hidroelektrarne, ki niso v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

5.   Pomoč za naložbe se dodeli samo za nove obrate. Pomoč se ne dodeli ali izplača po začetku obratovanja obrata in ni odvisna od proizvodnje.

6.   Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Stroški se določijo na naslednji način:

(a)

kadar se stroški naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov lahko prepoznajo v skupnem strošku naložbe kot samostojna naložba, na primer kot jasno prepoznaven dodatek k že obstoječemu obratu, se ta strošek, povezan z energijo iz obnovljivih virov, šteje za upravičene stroške;

(b)

kadar se stroške naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov lahko opredeli s sklicevanjem na podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi jo bilo mogoče verodostojno izvesti brez pomoči, ta razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z energijo iz obnovljivih virov, in šteje za upravičene stroške;

(c)

za nekatere male obrate, pri katerih ni mogoče določiti okolju manj prijazne naložbe, ker obrati majhnega obsega ne obstajajo, se skupni stroški naložb za doseganje višje ravni varstva okolja štejejo za upravičene stroške.

Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.

7.   Intenzivnost pomoči ne presega:

(a)

45 % upravičenih stroškov, če so upravičeni stroški izračunani na podlagi točke (6)(a) ali (b);

(b)

30 % upravičenih stroškov, če so upravičeni stroški izračunani na podlagi točke (6)(c).

8.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem.

9.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

10.   Kadar je pomoč dodeljena v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, lahko intenzivnost pomoči doseže 100 % upravičenih stroškov. Tak postopek zbiranja ponudb je nediskriminatoren in omogoča sodelovanje vseh zainteresiranih podjetij. Proračun v zvezi s postopkom zbiranja ponudb je zavezujoča omejitev v smislu, da ne morejo vsi udeleženci prejeti pomoči, pomoč pa se dodeli na podlagi prve ponudbe, ki jo predloži ponudnik, s čimer so izključena nadaljnja pogajanja.

Člen 42

Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov

1.   Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč se dodeli v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, ki je odprt za vse proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov na nediskriminatoren način.

3.   Postopek zbiranja ponudb je lahko omejen na posamezne tehnologije, kadar bi postopek, ki bi bil odprt za vse proizvajalce, povzročil manj optimalen rezultat, ki ga ni mogoče obravnavati pri načrtovanju postopka zlasti glede:

(i)

dolgoročnih možnosti določene nove in inovativne tehnologije; ali

(ii)

potrebe, da se doseže diverzifikacija; ali

(iii)

omejitev omrežja in stabilnosti omrežja; ali

(iv)

stroškov sistema (sistemskega povezovanja); ali

(v)

potrebe, da se preprečijo izkrivljanja na trgu surovin zaradi podpore za biogoriva.

Države članice izvedejo podrobno oceno uporabnosti takih pogojev in o tem poročajo Komisiji v skladu z navodili iz člena 11(a).

4.   Pomoč se dodeli novim in inovativnim tehnologijam obnovljivih virov energije v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, pri katerem lahko sodeluje vsaj ena taka tehnologija na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril. Taka pomoč se ne dodeli za več kot 5 % načrtovane nove električne zmogljivosti iz obnovljivih virov letno skupaj.

5.   Pomoč se dodeli v obliki premije poleg tržne cene, po kateri proizvajalci prodajajo električno energijo neposredno na trg.

6.   Za upravičence do pomoči veljajo standardne odgovornosti za izravnavo odstopanj. Upravičenci lahko odgovornosti za izravnavo odstopanj v svojem imenu prenesejo na druga podjetja, kot so povezovalci.

7.   Pomoč se ne dodeli, kadar so cene negativne.

8.   Pomoč se lahko dodeli brez konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, kot je opisan v odstavku 2, za obrate z instalirano električno zmogljivostjo manj kot 1 MW za proizvodnjo električne energije iz vseh obnovljivih virov, razen za vetrno energijo, kadar se lahko pomoč dodeli brez konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, kot je opisan v odstavku 2, za obrate z instalirano električno zmogljivostjo manj kot 6 MW ali za obrate z manj kot 6 proizvodnimi enotami. Brez poseganja v odstavek 9, ko je pomoč dodeljena brez konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, se upoštevajo pogoji iz odstavkov 5, 6 in 7. Ko je pomoč dodeljena brez konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, se poleg tega upoštevajo pogoji iz člena 43(5), (6) in (7).

9.   Pogoji iz odstavkov 5, 6 in 7 se ne uporabljajo za pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno za obrate z instalirano električno zmogljivostjo manj kot 500 kW za proizvodnjo električne energije iz vseh obnovljivih virov, razen za vetrno energijo, kadar se ti pogoji ne uporabljajo za pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno za obrate z instalirano zmogljivostjo manj kot 3 MW ali za obrate z manj kot 3 proizvodnimi enotami.

10.   Za izračun navedene najvišje zmogljivosti iz odstavkov 8 in 9 se obrati s skupno točko povezave na elektroenergetsko omrežje štejejo za en sam obrat.

11.   Pomoč se odobri samo, dokler ni obrat za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v celoti amortiziran v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Vse predhodno prejete pomoči za naložbe se odštejejo od pomoči za tekoče poslovanje.

Člen 43

Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega

1.   Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč se dodeli samo za obrate s proizvodno zmogljivostjo manj kot 500 kW za proizvodnjo energije iz vseh obnovljivih virov, razen za vetrno energijo, kjer se dodeli pomoč za obrate z obstoječo zmogljivostjo manj kot 3 MW ali z manj kot 3 proizvodnimi enotami, ter za biogoriva, kjer se pomoč dodeli za obrate z obstoječo zmogljivostjo manj kot 50 000 ton na leto. Za izračun navedene najvišje zmogljivosti se obrati manjšega obsega s skupno točko povezave na elektroenergetsko omrežje štejejo za en sam obrat.

3.   Pomoč se odobri samo za obrate, ki proizvajajo trajnostna biogoriva, ki niso biogoriva iz poljščin. Pomoč za tekoče poslovanje za obrate, ki proizvajajo biogoriva iz poljščin, ki so začeli obratovati pred 31. decembrom 2013 in ki še niso v celoti amortizirani, so izvzeti v skladu s tem členom, vendar v vsakem primeru najpozneje do leta 2020.

4.   Pomoč se ne dodeli za biogoriva, ki so predmet obveznosti dobave ali dodajanja.

5.   Pomoč na enoto energije ne presega razlike med diskontirano lastno ceno proizvodnje energije iz omenjenih obnovljivih virov in tržno ceno zadevne oblike energije. Diskontirana lastna cena se redno posodablja, in sicer najmanj enkrat letno.

6.   Najvišja stopnja donosa, ki se uporablja za izračun diskontirane lastne cene ne presega ustrezne menjalne obrestne mere in premije 100 baznih točk. Ustrezna menjalna obrestna mera je menjalna obrestna mera valute, v kateri se pomoč dodeli za zapadlost, ki odraža obdobje amortizacije naprav, ki prejemajo pomoč.

7.   Pomoč se dodeli samo, dokler ni naprava v celoti amortizirana v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Vsa pomoč za naložbe, dodeljena obratu, se odšteje od pomoči za tekoče poslovanje.

Člen 44

Pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES

1.   Sheme pomoči v obliki znižanja okoljskih davkov, ki izpolnjujejo pogoje iz Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (57), so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičenci znižanja davkov se izberejo na podlagi preglednih in objektivnih meril ter plačajo vsaj ustrezno najnižjo raven obdavčitve, določeno v Direktivi 2003/96/ES.

3.   Sheme pomoči v obliki znižanj davkov temelji na znižanju veljavne okoljske davčne stopnje ali na plačilu fiksnega zneska nadomestila ali na podlagi kombinacije teh mehanizmov.

4.   Pomoč se ne dodeli za biogoriva, ki so predmet obveznosti dobave ali dodajanja.

Člen 45

Pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij

1.   Pomoč za naložbe v podjetja, ki popravljajo okoljsko škodo s sanacijo onesnaženih območij, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Cilj naložbe je popraviti okoljsko škodo, kar zajema tudi poslabšanje kakovosti tal ali površinske vode ali podtalnice.

3.   Kadar gre za določeno osebo, ki je odgovorna za okoljsko škodo po veljavni zakonodaji v vsaki državi članici, brez poseganja v sprejetje pravil Unije na tem področju (zlasti Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (58), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (59), Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (60), in Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (61)) mora navedena oseba financirati sanacijo v skladu z načelom „onesnaževalec plača“, državne pomoči pa se ne dodeli. Kadar odgovorne osebe ni mogoče določiti po veljavni zakonodaji ali ji ni mogoče naložiti stroškov, oseba, odgovorna za sanacijo ali odstranitev onesnaževal, lahko prejme državno pomoč.

4.   Upravičeni stroški so stroški, ki nastanejo zaradi sanacije z odbitkom povečanja vrednosti zemljišča. Vsi stroški, ki jih ima podjetje zaradi sanacije svojega območja, ne glede na to, ali je takšne stroške mogoče prikazati kot stalna sredstva v bilanci stanja, se pri sanaciji onesnaženih območij lahko štejejo kot upravičena naložba.

5.   Oceno povečanja vrednosti zemljišča, ki je posledica sanacije, opravi neodvisni strokovnjak.

6.   Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov.

Člen 46

Pomoč za naložbe v energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje

1.   Pomoč za naložbe za namestitev energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški za proizvodni obrat so dodatni stroški, ki so potrebni za gradnjo, povečanje, obnovo enega ali več proizvodnih enot, da bi naprava delovala kot energetsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja v primerjavi s klasičnim proizvodnim obratom. Naložba je sestavni del energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja.

3.   Intenzivnost pomoči za proizvodni obrat ne presega 45 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem.

4.   Intenzivnost pomoči za proizvodni obrat se lahko poveča za 15 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

5.   Upravičeni stroški za distribucijsko omrežje so stroški naložbe.

6.   Znesek pomoči za distribucijsko omrežje ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

Člen 47

Pomoč za naložbe v recikliranje in ponovno uporabo odpadkov

1.   Pomoč za naložbe v recikliranje in ponovno uporabo odpadkov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za naložbe se dodeli za recikliranje in ponovno uporabo odpadkov, ki jih ustvarijo druga podjetja.

3.   Reciklirani ali ponovno uporabljeni materiali bi se drugače odstranili ali obdelali na okolju manj prijazen način. Pomoč za postopke predelave odpadkov, razen recikliranja, ni predmet skupinske izjeme v skladu s tem členom.

4.   Pomoč posredno onesnaževalcev ne razbremeni bremena, ki bi ga morali nositi na podlagi prava Unije, ali bremena, ki bi se moral šteti za običajen strošek podjetja.

5.   Naložba ne le povečuje povpraševanje po materialih za recikliranje, temveč povečuje tudi njihovo zbiranje.

6.   Naložba presega raven „najsodobnejšega postopka“.

7.   Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, potrebni za izvedbo naložbe, ki omogoča dejavnosti boljšega ali učinkovitejšega recikliranja ali ponovne uporabe v primerjavi s klasičnim postopkom dejavnosti ponovne uporabe in recikliranja z enako zmogljivostjo, ki bi bila vzpostavljena brez dodelitve pomoči.

8.   Intenzivnost pomoči ne presega 35 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem.

9.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

10.   Pomoč za naložbe v zvezi z recikliranjem in ponovno uporabo lastnih odpadkov upravičenca ni izvzeta iz obveznosti priglasitve na podlagi tega člena.

Člen 48

Pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo

1.   Pomoč za naložbe v izgradnjo ali nadgradnjo energetske infrastrukture je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč se dodeli za energetsko infrastrukturo na območjih, ki prejemajo pomoč.

3.   Za energetsko infrastrukturo velja polna tarifa in celotna ureditev za dostop v skladu z zakonodajo na področju notranjega energetskega trga.

4.   Upravičeni stroški so stroški naložbe.

5.   Znesek ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

6.   Pomoč za naložbe v projekte shranjevanja električne energije in plina ter v naftno infrastrukturo ni izvzeta na podlagi tega člena.

Člen 49

Pomoč za okoljske študije

1.   Pomoč za študije, vključno z energetskimi pregledi, ki so neposredno povezane z naložbami iz tega oddelka, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so stroški študij iz odstavka 1.

3.   Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov.

4.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za študije, ki se opravljajo za mala podjetja, in za 10 odstotnih točk za študije, ki se opravljajo za srednja podjetja.

5.   Pomoč se ne dodeli velikim podjetjem za energetske preglede, ki se izvajajo v skladu s členom 8(4) Direktive 2012/27/EU, razen če je energetski pregled izveden poleg obveznega energetskega pregleda v skladu z navedeno direktivo.

Oddelek 8

Pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče

Člen 50

Sheme pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče

1.   Sheme pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo potresi, snežni in zemeljski plazovi, poplave, tornadi, orkani, vulkanski izbruhi in naravni požari naravnega izvora, so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2)(b) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in iz poglavja I.

2.   Za dodelitev pomoči veljata naslednja pogoja:

(a)

pristojni javni organi države članice so uradno priznali značaj dogodka kot naravna nesreča; in

(b)

obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo zadevno podjetje.

3.   Sheme pomoči, povezane z določeno naravno nesrečo, je treba sprejeti v treh letih od pojava nesreče. Pomoč na podlagi takih shem se odobri v štirih letih od pojava nesreče.

4.   Stroški, ki nastanejo zaradi škode, ki je neposredna posledica naravne nesreče, ocenjene s strani neodvisnega izvedenca, ki ga priznava pristojni nacionalni organ ali zavarovalnica, so upravičeni stroški. Taka škoda lahko vključuje materialno škodo na premoženju, na primer stavbah, opremi, strojih ali zalogah, ter škodo zaradi izpada dohodka zaradi popolnega ali delnega prenehanja dejavnosti za obdobje največ šestih mesecev po pojavu nesreče. Izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred nesrečo. Ne presega stroškov popravila ali zmanjšanja poštene tržne vrednosti, ki jo je povzročila nesreča, tj. razlika med vrednostjo premoženja tik pred pojavom nesreče in takoj po njej. Izguba prihodka se izračuna na podlagi finančnih podatkov prizadetega podjetja (dobiček pred obrestmi in davki (EBIT), amortizacija in stroški dela, ki se nanašajo samo na poslovno enoto, ki jo je prizadela naravna nesreča), tako da se primerjajo finančni podatki za šest mesecev po nesreči s povprečjem treh let, izbranih izmed petih let pred nesrečo (pri tem se ne upošteva najboljši in najslabši finančni rezultat), in izračunajo za obdobje istih šestih mesecev v letu. Škoda se izračuna za vsakega upravičenca posebej.

5.   Pomoč in vsa druga plačila, prejeta kot nadomestilo za škodo, vključno s plačili iz zavarovalnih polic, ne smejo presegati 100 % upravičenih stroškov.

Oddelek 9

Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij

Člen 51

Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij

1.   Pomoč za zračni in pomorski potniški promet je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(2)(a) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Celotna pomoč je namenjena končnim potrošnikom, ki prebivajo v oddaljenih regijah.

3.   Pomoč se dodeli za potniški promet na poteh, ki povezujejo letališča in pristanišča v oddaljenih regijah z letališči ali pristanišči v Evropskem gospodarskem prostoru.

4.   Pomoč se dodeli brez diskriminacije glede na identiteto prevoznika ali vrsto storitve ter brez omejitev v zvezi s točno potjo v oddaljeno regijo ali iz nje.

5.   Med upravičene stroške spada cena povratne vozovnice iz oddaljene regije ali vanjo, vključno z vsemi taksami in stroški, ki jih prevoznik zaračuna potrošniku.

6.   Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov.

Oddelek 10

Pomoč za širokopasovno infrastrukturo

Člen 52

Pomoč za širokopasovno infrastrukturo

1.   Pomoč za naložbe v razvoj širokopasovnih omrežij je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški naložb za izgradnjo pasivne širokopasovne infrastrukture;

(b)

stroški naložb za gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo;

(c)

stroški naložb za izgradnjo osnovnih širokopasovnih omrežij; in

(d)

stroški naložb za izgradnjo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA).

3.   Naložba je osredotočena na območja, kjer ni infrastrukture enake kategorije (osnovna širokopasovna infrastruktura ali dostopovno omrežje naslednje generacije) in kjer ni verjetno, da bi bila taka infrastruktura razvita pod komercialnimi pogoji v treh letih od trenutka, ko je objavljen načrtovani ukrep pomoči, kar se tudi preveri z odprtim javnim posvetovanjem.

4.   Pomoč se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka ob spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.

5.   Omrežni operater nudi v skladu s členom 2(139) te uredbe najširši možen aktiven in pasiven veleprodajni dostop v skladu s pravičnimi in nediskriminatornimi pogoji, vključno s fizično razvezavo v primeru dostopovnih omrežij naslednje generacije. Tak veleprodajni dostop se odobri za vsaj sedem let, pravica dostopa do vodov in drogov pa ni časovno omejena. Vodi, za katerih izgradnjo se dodeli pomoč, morajo biti dovolj veliki, da se lahko uporabljajo za več kabelskih omrežij in različne omrežne topologije.

6.   Cena veleprodajnega dostopa temelji na načelih oblikovanja cen, ki jih določi nacionalni regulativni organ, in na merilih uspešnosti, ki prevladujejo v drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici ali Uniji, upoštevati pa je treba tudi pomoč, ki jo prejme omrežni operater. Z nacionalnim regulativnim organom se opravi posvetovanje glede pogojev dostopa, vključno z oblikovanjem cen, ter v primeru sporov med iskalci dostopa in operaterjem subvencionirane infrastrukture.

7.   Države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, če znesek dodeljene pomoči za projekt presega 10 milijonov EUR.

Oddelek 11

Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine

Člen 53

Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine

1.   Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč se dodeli za naslednje kulturne namene in dejavnosti:

(a)

muzeji, arhivi, knjižnice, umetniški in kulturni centri ali prostori, gledališča, opere, koncertne dvorane, druge ustanove, ki prirejajo nastope v živo, institucije filmske dediščine ter druge podobne umetniške in kulturne infrastrukture, organizacije in ustanove;

(b)

materialna dediščina, vključno z vsemi oblikami premične in nepremične kulturne dediščine, arheološkimi najdišči, spomeniki, zgodovinskimi znamenitostmi in zgradbami; naravna dediščina, povezana s kulturno dediščino ali formalno priznana kot kulturna ali naravna dediščina s strani pristojnih javnih organov države članice;

(c)

vse vrste nematerialne dediščine, vključno z ljudskimi običaji in obrtmi;

(d)

umetnost ali kulturni dogodki in prireditve, festivali, razstave in druge podobne kulturne dejavnosti;

(e)

dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanje razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;

(f)

pisanje, urejanje, proizvodnja, distribucija, digitalizacija ter objavljanje glasbe in literature, vključno s prevodi.

3.   Pomoč je lahko v obliki:

(a)

pomoči za naložbe, vključno s pomočjo za izgradnjo ali nadgradnjo kulturne infrastrukture;

(b)

pomoči za tekoče poslovanje.

4.   Upravičeni stroški za pomoč za naložbe so stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva, vključno s:

(a)

stroški za gradnjo, posodobitev, pridobitev, ohranjanje ali izboljšanje infrastrukture, če se na leto vsaj 80 % časa ali prostorske zmogljivosti uporablja za kulturne namene;

(b)

stroški za nakup, vključno z zakupom, prenosom lastnine ali fizično premestitvijo kulturne dediščine;

(c)

stroški zaščite, varstva, restavracije in rehabilitacije materialne in nematerialne kulturne dediščine, vključno z dodatnimi stroški za shranjevanje v ustreznih pogojih, posebnimi orodji, materiali ter stroški dokumentacije, raziskav, digitalizacije in objave;

(d)

stroški za izboljšanje dostopnosti kulturne dediščine javnosti, vključno s stroški digitalizacije in drugih novih tehnologij za izboljšanje dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami (zlasti rampe in dvigala za invalidne osebe, napisi v braillovi pisavi in muzejski eksponati, ki se jih je mogoče dotakniti) ter za spodbujanje kulturne raznolikosti, kar zadeva predstavitve, programe in obiskovalce;

(e)

stroški kulturnih projektov in dejavnosti, programov za sodelovanje in izmenjavo ter nepovratnimi sredstvi, vključno s stroški izbirnih postopkov in promocije ter stroški, nastalimi neposredno kot posledica projekta.

5.   Upravičeni stroški za pomoč za tekoče poslovanje so zlasti naslednji:

(a)

stroški kulturnih institucij in območij svetovne dediščine, povezani s stalnimi ali periodičnimi dejavnostmi, vključno z razstavami, predstavami in dogodki ter podobnimi kulturnimi dejavnostmi, ki nastanejo med običajnim poslovanjem;

(b)

stroški dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanja razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;

(c)

stroški izboljšanja dostopa javnosti do kulturnih institucij ali do območij dediščine in dejavnosti, povezanih s kulturno dediščino, vključno s stroški digitalizacije in uporabe novih tehnologij, kot tudi stroški za izboljšanje dostopnosti za invalide;

(d)

stroški poslovanja, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, na primer najem ali zakup nepremičnin in kulturnih prizorišč, potni stroški, material in zaloge, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, arhitekturne strukture za razstave in kulise, posojilo, zakup in amortizacija orodja, programskega orodja in opreme, stroški za pravice dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, in drugih vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, stroški promocije in stroški, nastali neposredno kot posledica projekta ali dejavnosti; amortizacijski stroški in stroški financiranja so upravičeni samo, če niso že zajeti v pomoči za naložbe;

(e)

stroški za osebje, ki dela za kulturno ustanovo ali na območju dediščine, ali za projekt;

(f)

stroški svetovalnih in podpornih storitev, ki jih izvajajo zunanji svetovalci in ponudniki storitev, nastali neposredno kot posledica projekta.

6.   Znesek pomoči za naložbe ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev. Operater infrastrukture lahko obdrži razumen dobiček v zadevnem obdobju.

7.   Znesek pomoči za tekoče poslovanje ne presega zneska, nujnega za kritje poslovnih izgub, in razumnega dobička v zadevnem obdobju. To se zagotovi predhodno na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

8.   Za pomoč, ki ne presega 1 milijona EUR, se lahko določi najvišji znesek pomoči, namesto po metodi iz odstavkov 6 in 7, v višini 80 % upravičenih stroškov.

9.   Za objavo glasbe in literature, kakor je opredeljeno v odstavku 2(f), najvišji znesek pomoči ne preseže niti razlike med upravičenimi stroški in diskontiranimi dohodki projekta niti 70 % upravičenih stroškov. Prihodke se predhodno odšteje od upravičenih stroškov ali prek mehanizma za vračilo sredstev. Upravičeni stroški so stroški za objavo glasbe in literature, vključno z avtorskimi honorarji (stroški avtorskih pravic), honorarji za prevajalce in založnike, drugi redakcijski stroški (lektoriranje, popravljanje, pregled), stroški oblikovanja in priprave za tisk ali stroški elektronske objave.

10.   Pomoč za tisk in revije, objavljene v tiskani ali elektronski obliki, ni upravičena na podlagi tega člena.

Člen 54

Sheme pomoči za avdiovizualna dela

1.   Sheme pomoči v podporo scenaristike ter razvoja, produkcije, distribucije in promocije avdiovizualnih del so združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč podpira kulturni izdelek. V izogib očitnim napakam pri opredeljevanju izdelka kot kulturnega vsaka država članica vzpostavi učinkovite postopke, kot je izbira predlogov, ki ga opravi ena ali več oseb, kateri je poverjeno izbiranje ali preverjanje glede na vnaprej določen seznam kulturnih meril.

3.   Pomoč je lahko v obliki:

(a)

pomoči za produkcijo avdiovizualnih del;

(b)

pomoči za predprodukcijo; in

(c)

pomoči za distribucijo.

4.   Kadar država članica zahteva, da je pomoč predmet obveznosti teritorializacije porabe, se za sheme pomoči za produkcijo avdiovizualnih del lahko:

(a)

zahteva, da se do 160 % dodeljene pomoči za produkcijo določenega avdiovizualnega dela porabi na ozemlju države članice, ki odobri pomoč; ali

(b)

izračuna pomoč, dodeljena za produkcijo avdiovizualnega dela, kot odstotek izdatkov za produkcijske dejavnosti v državi članici, ki dodeli pomoč, ki je v primeru shem podpore največkrat v obliki davčnih spodbud.

Če država članica v obeh primerih zahteva minimalno raven produkcijske dejavnosti na zadevnem ozemlju za projekte, ki so upravičeni do pomoči, ta raven ne presega 50 % skupnega proračuna produkcije. Poleg tega najvišji izdatki, ki so predmet teritorializacije porabe, v nobenem primeru ne presežejo 80 % celotnega proračuna produkcije.

5.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

za pomoč za produkcijo: skupni stroški produkcije avdiovizualnih del, vključno s stroški za izboljšanje dostopnosti za invalide;

(b)

za pomoč za predprodukcijo: stroški scenaristike in razvoj avdiovizualnih del;

(c)

za pomoč za distribucijo: stroški distribucije in promocije avdiovizualnih del.

6.   Intenzivnost pomoči za produkcijo avdiovizualnih del ne presega 50 % upravičenih stroškov.

7.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča:

(a)

do 60 % upravičenih stroškov za čezmejne produkcije, ki jih financira več kot ena država članica in v katerih sodelujejo producenti iz več kot ene države članice;

(b)

do 100 % upravičenih stroškov za zahtevna avdiovizualna dela in koprodukcije, ki vključujejo države s seznama Odbora za razvojno pomoč OECD.

8.   Intenzivnost pomoči za predprodukcijo ne presega 100 % upravičenih stroškov. Če se nastali scenarij ali projekt preoblikuje v avdiovizualno delo, kot je film, se stroški predprodukcije vključijo v skupni proračun in upoštevajo pri izračunu intenzivnosti pomoči. Intenzivnost pomoči za distribucijo je enaka kot za produkcijo.

9.   Pomoč ni omejena na nekatere dejavnosti produkcije ali posamezne dele vrednostne verige produkcije. Pomoč za infrastrukturo filmskega studia ni upravičena na podlagi tega člena.

10.   Pomoč ni omejena izključno na državljane in upravičencem ni treba imeti statusa podjetja, ustanovljenega po nacionalnem trgovinskem pravu.

Oddelek 12

Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo

Člen 55

Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo

1.   Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Športne infrastrukture ne uporablja izključno en sam profesionalni športni uporabnik. Uporaba športne infrastrukture s strani drugih profesionalnih ali neprofesionalnih športnih uporabnikov predstavlja vsaj 20 % letne časovne zmogljivosti. Če infrastrukturo uporablja več uporabnikov hkrati, se izračunajo ustrezni deleži uporabe časovne razpoložljivosti.

3.   Večnamenska rekreacijska infrastruktura obsega objekte za rekreacijo večnamenske narave, ki nudijo zlasti kulturne in rekreativne dejavnosti, razen zabaviščnih parkov in hotelskih objektov.

4.   Dostop do športnih in večnamenskih rekreacijskih infrastruktur ima več uporabnikov in je dodeljen na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 30 % naložbenih stroškov infrastrukture, se lahko dodeli prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji, če se navedeni pogoji javno dostopni.

5.   Če športno infrastrukturo uporabljajo poklicni športni klubi, države članice zagotovijo, da so cenovni pogoji za njeno uporabo na voljo javnosti.

6.   Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pogodba s tretjo osebo za izgradnjo, nadgradnjo in/ali upravljanje športne ali večnamenske rekreacijske infrastrukture se dodeli na odprt, pregleden in nediskriminatoren način ob upoštevanju veljavnih pravil o javnem naročanju.

7.   Pomoč je lahko v obliki:

(a)

pomoči za naložbe, vključno s pomočjo za izgradnjo ali nadgradnjo športne in večnamenske rekreacijske infrastrukture;

(b)

pomoč za tekoče poslovanje športne infrastrukture.

8.   Upravičeni stroški za pomoč za naložbe v športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo so stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva.

9.   Upravičeni stroški za pomoč za tekoče poslovanje športne infrastrukture so stroški poslovanja pri zagotavljanju storitev s strani zadevne infrastrukture; navedeni stroški poslovanja vključujejo stroške, kot so stroški za osebje, materiale, pogodbene storitve, komunikacijo, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo itd., izključujejo pa amortizacijske stroške in stroške financiranja, če so ti že zajeti v pomoči za naložbe.

10.   Znesek pomoči za naložbe v športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

11.   Znesek pomoči za tekoče poslovanje športne infrastrukture ne preseže poslovnih izgub v zadevnem obdobju. To se zagotovi predhodno na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

12.   Za pomoč, ki ne presega 1 milijona EUR, se lahko določi najvišji znesek pomoči, namesto po metodi iz odstavkov 10 in 11, v višini 80 % upravičenih stroškov.

Oddelek 13

Pomoč za lokalno infrastrukturo

Člen 56

Pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo

1.   Financiranje za izgradnjo ali nadgradnjo lokalne infrastrukture, tj. infrastrukture, ki na lokalni ravni prispeva k izboljšanju poslovnega in potrošniškega okolja ter posodabljanju in razvoju industrijske osnove, je združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeto iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Ta člen se ne uporablja za pomoč za infrastrukturo, ki je zajeta z drugimi oddelki poglavja III te uredbe, razen oddelka 1 – Regionalna pomoč. Ta člen se ne uporablja za letališko in pristaniško infrastrukturo.

3.   Infrastruktura se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na odprt, pregleden in nediskriminatoren način. Cena, ki se zaračuna za uporabo ali prodajo infrastrukture, ustreza tržni ceni.

4.   Kakršna koli koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za upravljanje infrastrukture se dodeli na pregleden in nediskriminatoren način ob upoštevanju veljavnih pravil o javnem naročanju.

5.   Stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva so upravičeni stroški.

6.   Znesek ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

7.   Namenska infrastruktura ni izvzeta na podlagi tega člena.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 57

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 800/2008 se razveljavi.

Člen 58

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se uporablja za individualno pomoč, dodeljeno pred njenim začetkom veljavnosti, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, z izjemo člena 9.

2.   Vsako pomoč, ki ni izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe na podlagi te uredbe ali drugih prej veljavnih uredb, sprejetih na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. 994/98, Komisija oceni v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

3.   Individualna pomoč, dodeljena pred 1. januarjem 2015 na podlagi katere koli uredbe, sprejete v skladu členom 1 Uredbe (ES) št. 994/98, ki je v veljavi v času dodelitve pomoči, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, z izjemo regionalne pomoči. Sheme pomoči za tvegani kapital za MSP, ki so bile vzpostavljene pred 1. julijem 2014 in izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe na podlagi Uredbe (ES) št. 800/2008, ostanejo izvzete in združljive z notranjim trgom do prekinitve sporazuma o financiranju, če je bila zaveza javnih sredstev za sklad za naložbe zasebnega kapitala, ki prejema podporo, sprejeta na podlagi takega sporazuma pred 1. januarjem 2015 in so vsi drugi pogoji za izvzetje še vedno izpolnjeni.

4.   Ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe so vse sheme pomoči, ki so bile izvzete na podlagi te uredbe, še naprej izvzete v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev, razen shem regionalne pomoči. Izvzetje shem regionalne pomoči preneha veljati na dan prenehanja veljavnosti odobrenih kart regionalne pomoči. Izvzetje pomoči za financiranje tveganja v skladu s členom 21(2)(a) se izteče na koncu obdobja, predvidenega v sporazumu o financiranju, če je bila zaveza javnih sredstev za sklad za naložbe zasebnega kapitala, ki prejema podporo, sprejeta na podlagi takega sporazuma v 6 mesecih pred koncem obdobja veljavnosti te uredbe in so vsi drugi pogoji za uporabo izvzetja še vedno izpolnjeni.

Člen 59

Ta uredba začne veljati 1. julija 2014.

Uporablja se do 31. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(2)  UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(3)  UL L 320, 30.11.2013, str. 22.

(4)  UL L 204, 31.7.2013, str. 11.

(5)  COM(2012) 209, 8.5.2012.

(6)  UL L 336, 21.12.2010, str. 24.

(7)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(8)  UL C 296, 2.10.2012, str. 3.

(9)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(10)  UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(11)  UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

(12)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(13)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(14)  EUCO 13/10 REV 1.

(15)  UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(16)  UL C 194, 18.8.2006, str. 2.

(17)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(18)  COM(2010) 636, 15.11.2010.

(19)  COM(2010) 2020, 3.3. 2010.

(20)  UL L 315, 14.11.2012, str. 1.

(21)  UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

(22)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(23)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(24)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(25)  UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(26)  UL L 102, 11.4.2006, str. 15.

(27)  UL L 140, 5.6.2009, str. 114.

(28)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(29)  COM(2010) 245, 19.5.2010.

(30)  UL C 332, 15.11.2013, str. 1.

(31)  EUCO 13/10 REV 1.

(32)  UL L 191, 23.7.2010, str. 28.

(33)  COM(2010) 2020, 3.3.2010.

(34)  Sodba Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH in Oberbundesanwalt beim Bundesverwaltungsgericht, Recueil, str. I-7747.

(35)  UL L 354, 28.12.2013, str. 1.

(36)  UL L 336, 21.12.2010, str. 24.

(37)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(38)  UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(39)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(40)  UL L 206, 8.8.2009, str. 1.

(41)  UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(42)  UL L 315, 14.11.2012, str. 1.

(43)  COM(2012) 595, 17.10.2012.

(44)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(45)  UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

(46)  UL L 211, 14.8.2009, str. 94.

(47)  UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(48)  UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

(49)  UL L 211, 14.8.2009, str. 36.

(50)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(51)  Za programe v skladu s členoma 16 in 21 te uredbe se zahteva objave informacij o vsaki posamezni dodelitvi, ki presega 500 000 EUR, lahko opusti v zvezi z MSP, ki niso izvedla nobene komercialne prodaje na katerem koli trgu.

(52)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(53)  UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(54)  UL C 209, 23.7.2013, str. 1.

(55)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(56)  UL L 315, 14.11.2012, str. 1.

(57)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(58)  UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(59)  UL L 102, 11.4.2006, str. 1.

(60)  UL L 140, 5.6.2009, str. 114.

(61)  UL L 178, 28.6.2013, str. 66.


PRILOGA I

Opredelitev MSP

Člen 1

Podjetje

Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

Člen 2

Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

1.   Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

2.   V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

3.   V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

Člen 3

Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

1.   „Neodvisno podjetje“ je vsako podjetje, ki ne izpolnjuje opredelitve partnerskega podjetja v smislu odstavka 2 ali povezanega podjetja v smislu odstavka 3.

2.   „Partnerska podjetja“ so vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo opredelitve povezanih podjetij v smislu odstavka 3 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu odstavka 3 v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25 % prag dosežejo ali presežejo naslednji investitorji, če ti investitorji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:

(a)

javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;

(b)

univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)

institucionalni investitorji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)

avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

3.   „Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:

(a)

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)

podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)

podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;

(d)

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se investitorji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, ali vsi investitorji iz odstavka 2.

Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih trgih ali na sosednjih trgih.

„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod upoštevnim trgom.

4.   Podjetje se ne obravnava kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kot 25 % kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih iz drugega pododstavka odstavka 2.

5.   Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz člena 2. To lahko izjavi tudi, če je kapital razpršen tako, da ni mogoče natančno določiti, v čigavi lasti je, v tem primeru lahko podjetje v dobri veri izjavi, da lahko upravičeno domneva, da eno podjetje ali več medsebojno povezanih podjetij skupaj nima v lasti 25 % kapitala ali več kot 25 % kapitala. Take izjave se podajo, ne da bi to vplivalo na preverjanja in preiskave v skladu z državnimi pravili in pravili Unije.

Člen 4

Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja

1.   Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno računovodsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka računovodskih izkazov. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

2.   Če podjetje na dan zaključka računovodskih izkazov ugotovi, da je za preteklo leto preseglo zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz člena 2 ali da je padlo pod ta prag ali te vrednosti, izgubi ali pridobi status srednjega, malega ali mikro podjetja samo, če se to ponovi v dveh zaporednih računovodskih obdobjih.

3.   V primeru novoustanovljenih podjetij, katerih računovodski izkazi še niso bili potrjeni, se podatki za uporabo izpeljejo iz ocene, opravljene v dobri veri med finančnim letom.

Člen 5

Število zaposlenih

Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot del LDE. Osebje podjetja sestavljajo:

(a)

delojemalci;

(b)

osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po državni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;

(c)

lastniki – upravljavci;

(d)

partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.

Člen 6

Določitev podatkov o podjetju

1.   Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov tega podjetja.

2.   Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja, se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja oziroma na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov podjetja ali računovodskih izkazov, v katere je podjetje vključeno s konsolidacijo, če ti obstajajo.

Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Za navzkrižna lastništva velja višji odstotek.

Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v konsolidacijo računovodskih izkazov.

3.   Podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja za uporabo odstavka 2 izhajajo iz njihovih računovodskih izkazov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se prišteje 100 % podatkov za vsa podjetja, ki so povezana s temi partnerskimi podjetji, razen če njihovi računovodski podatki niso bili že vključeni s konsolidacijo.

Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, izhajajo za uporabo istega odstavka 2 iz njihovih računovodskih izkazov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane računovodske izkaze v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.

4.   Če v konsolidiranih računovodskih izkazih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmerno vsoto podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.


PRILOGA II

Informacije o državni pomoči, izvzeti v skladu s pogoji iz te uredbe

DEL I

predložiti prek elektronske aplikacije, ki jo Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Image

Image

DEL II

predložiti prek elektronske aplikacije, ki jo Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Navedite, na podlagi katerih določb uredbe o splošnih skupinskih izjemah se izvaja ukrep pomoči.

Image

Image

Image


PRILOGA III

Določbe za objavo informacij v skladu s členom 9(1)

Države članice vzpostavijo spletišča za državno pomoč, na katerih se objavijo informacije iz člena 9(1), do katerih je omogočen enostaven dostop. Informacije se objavijo v obliki preglednic, ki omogočajo iskanje, izpis in enostavno objavo na spletu, na primer v formatu CVS ali XML. Dostop do spletišča je neomejen za vse zainteresirane strani. Za dostop do spletišča se ne zahteva predhodna registracija uporabnika.

Objavijo se naslednje informacije o individualnih dodelitvah v skladu s členom 9(1)(c):

naziv upravičenca,

oznaka upravičenca,

vrsta poslovne enote (MSP/veliko podjetje) v času dodelitve,

regija, kjer se nahaja upravičenec, na ravni NUTS II (1),

sektor dejavnosti na ravni skupine NACE (2),

element pomoči, izražen kot celoten znesek v nacionalni valuti (3),

instrument pomoči (4) (nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere, posojilo/vračljivi predujmi/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, financiranje tveganja, drugo (navedite)),

datum dodelitve,

cilj pomoči,

organ, ki dodeli pomoč,

za sheme iz členov 16 in 21, naziv pooblaščenega subjekta in nazivi izbranih finančnih posrednikov,

naziv ukrepa pomoči (5).


(1)  NUTS – Nomenklatura teritorialnih enot za statistiko. Regija je običajno določena na ravni 2.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 z dne 24. marca 1993 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1, in popravek, UL L 159, 11.7.1995, str. 31).

(3)  Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ali, za sheme financiranja tveganja, znesek naložb. Za pomoč za tekoče poslovanje se lahko predloži letni znesek pomoči na upravičenca. Za davčne sheme in sheme iz člena 16 (Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij) in člena 21 (Pomoč za financiranje tveganja) se lahko ta znesek predloži v razponih iz člena 9(2) te uredbe.

(4)  Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, se znesek pomoči navede za posamezen instrument.

(5)  Kot določa Komisija v elektronskem postopku iz člena 11 te uredbe.


Top