Schengensko območje

 

POVZETEK:

Schengenski pravni red – Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah

Schengenski pravni red – Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah

KAJ JE CILJ SCHENGENSKEGA OBMOČJA?

• Njegov cilj je prebivalcem Evropske unije (EU) omogočiti potovanje prek notranjih meja držav članic EU, ne da bi jih kontrolirali ali bi morali pokazati svoje potne liste.
• Odpiranje notranjih meja je ena od strani schengenskega kovanca. Drugi cilj je zagotavljanje varnost svojih državljanov. To vključuje poostritev in uporabo enotnih meril za kontrole vstopa v EU državljanov, ki niso del schengenskega območja, na skupni zunanji meji, razvijanje sodelovanja med mejnimi stražami, nacionalnimi policijskimi in pravosodnimi organi ter uporabo zapletenih sistemov za izmenjavo informacij.
• Schengenski pravni red je bil spremenjen, ko so se temu območju pridružile nove države in je bila vanj vključena nova zakonodaja EU.

KLJUČNE TOČKE

Sodelovanje

Schengensko sodelovanje se je iz začetnega načrta med peščico vlad razvilo v izoblikovano področje politike EU v naslednjih fazah:

• 1985. Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Nizozemska in Luksemburg (5 od takratnih 10 držav Evropske gospodarske skupnosti, zdaj države EU) so v luksemburški vasi Schengen podpisale sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.
• 1990. Istih pet držav podpiše Schengensko konvencijo, ki nadomešča ta sporazum in določa ukrepe ter zaščitne ukrepe za izvajanje politike brez kontrol na notranjih mejah.
• 1995. Izvajanje schengenske agende se začne s sodelovanjem sedmih držav članic EU.
• 1997. Amsterdamska pogodba je schengenski pravni red vključila v pravni okvir EU.

Članstvo

• Začenši s petimi ustanovnimi članicami, schengensko območje zdaj vključuje vse države članice – razen Bolgarije, Irske, Cipra in Romunije – skupaj s štirimi državami Evropskega združenja za prosto trgovino: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
• S 1. januarjem 2023 so bile odpravljene kontrole oseb na notranjih kopenskih in morskih mejah med Hrvaško in drugimi državami schengenskega območja, schengenski pravni red pa se v celoti uporablja za Hrvaško (Sklep Sveta (EU) 2022/2451).

Kontrole notranjih meja v praksi

• Vsakdo, ne glede na državljanstvo, lahko prečka notranjo mejo znotraj schengenskega območja, ne da bi ga kontrolirali.
• Nacionalni organi lahko izvajajo policijske kontrole na meji ali na obmejnih območjih, kadar temeljijo na splošnih informacijah in izkušnjah ter niso sistematične kontrole potnih listov.
• Posamezniki morajo nositi določene potne listine, odvisno od tega, ali so državljani EU, družinski člani ali državljani držav, ki niso članice EU.
• Schengenska država lahko izjemoma ponovno uvede mejne kontrole, sprva za največ 30 dni, če obstaja resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti. Obvestiti mora druge schengenske države, Evropski parlament, Evropsko komisijo in javnost.

Zunanje meje

Schengensko območje je postopno poostrilo kontrole nad svojimi zunanjimi mejami in jih združilo v enoten sklop pravil. Ta pravila zdaj zajemajo:

• način izvajanja kontrol ljudi, ki prečkajo zunanjo mejo EU, v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah;
• uskladitev vstopnih pogojev s skupno vizumsko politiko in pravili o vizumih za kratkoročno bivanje (največ 3 mesece);
• večje policijsko sodelovanje s pravicami čezmejnega varovanja meje in zasledovanja;
• okrepljeno pravosodno sodelovanje v obliki hitrejšega sistemom izročanja in prenosa izvrševanja kazenskih sodb.

Schengenski informacijski sistem (SIS)

Ta obsežna računalniška podatkovna zbirka:

• podpira kontrolo zunanjih meja in sodelovanje organov kazenskega pregona med schengenskimi državami;
• je nastala leta 1995 in se pozneje razširila, nazadnje leta 2018 zaradi novih migracijskih in varnostnih izzivov;
• vsebuje informacije o:
  • osumljenih zločincih,
  • posameznikih, ki morda nimajo pravice vstopati ali ostati v EU,
  • pogrešanih osebah,
  • ukradenem, odvzetem ali izgubljenem premoženju;
• uporabljajo jo nacionalni organi, odgovorni za:
  • mejne kontrole,
  • policijske in carinske kontrole,
  • javni pregon v kazenskih postopkih in sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice,
  • vizume in dovoljenja za prebivanje.
• do njih lahko dostopajo Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Agencija Evropske unije za kazensko pravosodno sodelovanje in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona.

Vizumski informacijski sistem (VIS)

Ta vizumski informacijski sistem omogoča schengenskim državam, da si izmenjujejo podatke o vizumih, zlasti pri vlogah za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje. Tako kot schengenski informacijski sistem upravlja Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).

Glavni pogoji

Države, ki se v pridružijo schengenskemu območju, morajo izpolnjevati določene pogoje in imeti možnost:

• kontrolirati svoje zunanje meje in izdajati enotne schengenske vizume,
• sodelovati z drugimi nacionalnimi organi kazenskega pregona za zagotavljanje visoke stopnje varnosti,
• uporabljati skupen sklop schengenskih pravil (znan kot schengenski pravni red), kot so kontrole na kopenskih, morskih in zračnih mejah, izdajanje vizumov, podpora policijskega sodelovanja in varovanje osebnih podatkov;
• uporabljati schengenski informacijski sistem

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Schengenski sporazum, v katerem je prvotno sodelovalo sedem držav članic, je začel veljati 26.marca 1995 in je odpravil kontrole na notranjih mejah.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Schengensko območje (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENTI

Schengenski pravni red – Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 13–18).

Schengenski pravni red – Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 19–62).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1–131).

Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27–84).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2019/817 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1–13).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14–55).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56–106).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39–58).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99–137).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27–37).

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o Vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1–58).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60–81).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 16.01.2023