Ta direktiva v celoti prilagaja nacionalno zakonodajo držav Evropske unije (EU) Aarhuški konvenciji iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Javnosti zagotavlja dostop do informacij o okolju*, ki jih hranijo organi oblasti ali ki se hranijo za organe oblasti*, in sicer tako na zahtevo kot v okviru aktivnega razširjanja.
Določa temeljne pogoje in praktične ukrepe, ki jih mora posameznik spoštovati, ko se mu dodeli dostop do zahtevanih informacij o okolju.

KLJUČNE TOČKE

Dostop na zahtevo

Organi oblasti morajo dati prosilcu na razpolago vse informacije o okolju, ki jih imajo, ne da bi ta moral navesti razlog.
Informacije je treba posredovati najpozneje en mesec po prejemu zahteve. Ta rok se lahko podaljša na dva meseca, če so zahtevane informacije obsežne in zahtevne.
Organi oblasti si morajo ustrezno prizadevati, da zagotovijo nemoteno reprodukcijo in elektronski dostop do informacij, ki jih imajo.
Informacije je treba posredovati v obliki ali formatu, ki ga določi prosilec, razen če niso že javno dostopne v drugem formatu.
Države EU morajo zagotoviti, da javni uslužbenci pomagajo javnosti pri iskanju dostopa do informacij, in voditi dostopen seznam organov oblasti.
Praktični ukrepi za obravnavanje zahtev vključujejo:
- določitev uradnikov za informiranje,
- zmogljivosti za pregledovanje informacij in
- registre ali sezname informacij, ki se hranijo, in podatke o informacijskih točkah.
Zahteve se lahko zavrnejo, če:
- so očitno nerazumne,
- so preveč splošne,
- se nanašajo na nedokončane dokumente ali
- se nanašajo na notranje sporočanje.
V celoti ali delno se lahko zavrnejo tudi, če bi razkritje lahko imelo škodljive posledice iz enega od izčrpno navedenih razlogov, na primer za:
- mednarodne odnose,
- tekoče sodne postopke,
- pravice intelektualne lastnine,
- zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij.
Dostop do javnih registrov ali seznamov mora biti brezplačen. Organi oblasti lahko za informacije o okolju, zagotovljene na zahtevo, zaračunajo takso, vendar mora biti znesek primeren.
Prosilci, ki menijo, da njihova zahteva ni bila upoštevana ali da je bila neutemeljeno zavrnjena, imajo dostop do pravnih sredstev, vključno s sodišči ali drugimi neodvisnimi organi.

Aktivno razširjanje

Elektronsko dostopne informacije o okolju morajo vsebovati vsaj:
- besedila mednarodnih pogodb, konvencij ali sporazumov, politik, načrtov in programov, ki se nanašajo na okolje,
- poročila o napredku pri izvajanju zgornjih dokumentov,
- poročila o stanju okolja,
- podatke o spremljanju dejavnosti, ki bi lahko vplivale na okolje,
- dovoljenja, ki bi lahko imela pomemben vpliv na okolje,
- študije vplivov in ocene tveganj.
V drugih primerih se aktivno razširjanje lahko opravi postopno ob upoštevanju človeških, finančnih in tehničnih virov.
Države EU morajo zagotoviti, da so vse informacije, ki jih pripravijo ali se pripravijo v njihovem imenu, posodobljene, točne in primerljive.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 14. februarja 2003. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 14. februarja 2005.

OZADJE

Aarhuška konvencija velja od leta 2001. Temelji na predpostavki, da se bo z večjo splošno ozaveščenostjo in vključenostjo javnosti v okoljske zadeve izboljšalo varstvo okolja. Njen namen je zaščititi pravico vsake osebe sedanje in prihodnjih generacij do življenja v okolju, ki je ustrezno za njeno zdravje in dobro počutje. V ta namen Konvencija določa ukrepe na treh področjih:
- zagotavljanje dostopa javnosti do informacij o okolju, ki jih imajo javne oblasti ali se zanje hranijo;
- spodbujanje udeležbe javnosti pri odločitvah, ki vplivajo na okolje;
- širitev pogojev dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Več informacij je na voljo na strani:
- „Aarhuška konvencija“ na spletnem mestu Evropske komisije.

* KLJUČNA POJMA

Informacije o okolju: kakršne koli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi obliki o vprašanjih, določenih v členu 2(1) Direktive 2003/4/ES.

Organ oblasti: zlasti vlada ali drug nacionalni, regionalni ali lokalnih organ javne uprave, vključno z javnimi svetovalnimi organi in posamezniki, zajetimi v zakonodaji. Vlade EU lahko določijo, da ta opredelitev ne vključuje organov, ko opravljajo zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26–32)

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43–48)

Sklep Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (UL L 124, 17.5.2005, str. 1–3)

Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13–19)

Direktiva 2007/2/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1–14)

Nadaljnje spremembe Direktive 2007/2/ES so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 26.01.2017

Top

All