Obravnavanje groženj, ki jih predstavljajo kemikalije (Stockholmska konvencija)

 

POVZETEK:

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih

Sklep 2006/507/ES – sklenitev, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEGA SKLEPA?

• Namen svetovne pogodbe je varovati zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi vplivi obstojnih organskih onesnaževal*. Omejuje in dokončno odpravlja njihovo namerno ali nenamerno proizvodnjo, uporabo, prodajo, sprostitev in skladiščenje.
• S sklepom Sveta EU pravno odobri konvencijo.

KLJUČNE TOČKE

Podpisnice konvencije morajo:

• ukrepati proti namerni proizvodnji in uporabi obstojnih organskih onesnaževal, in sicer z:
  • odpravo proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza kemikalij iz Priloge A;
  • omejitvijo proizvodnje in uporabe kemikalij iz Priloge B;
  • zagotavljanjem, da se kemikalije iz prilog A in B uvažajo samo za odobreno uporabo in da se lahko odstranijo na okolju primeren način;
  • vodenjem dostopnega registra, ki vsebuje vse nacionalne izjeme glede splošnih prepovedi in omejitev, navedenih v obeh prilogah;
• obravnavati nenamerno proizvodnjo in uporabo obstojnih organskih onesnaževal s:
  • sprejetjem podrobnega akcijskega načrta v dveh letih po začetku veljavnosti konvencije zaradi zmanjšanja in končne odprave uporabe kemikalij iz Priloge C;
• zmanjšati ali uničiti zaloge in odpadke z:
  • razvojem strategij za ugotavljanje zalog, ki vsebujejo kemikalije iz Priloge A ali B, ter proizvodov in predmetov, ki se uporabljajo in ki vsebujejo kemikalije iz vseh treh prilog (A, B in C) ali so onesnaženi z njimi;
  • ravnanjem z zalogami na varen, učinkovit in okolju primeren način;
  • zagotavljanjem, da se z vsemi odpadki ustrezno rokuje ter da se ustrezno zbirajo, prevažajo in skladiščijo;
  • odstranjevanjem odpadkov tako, da se vsa onesnaževala uničijo ali da jih ni več mogoče uporabiti ali, če to ni mogoče, da se odstranijo na okolju najprijaznejši način;
• pripraviti izvedbene načrte (ki se po potrebi posodabljajo) dve leti po začetku veljavnosti konvencije. Podpisnice določijo, kako bodo izpolnile svoje zaveze, sodelovale s partnerjih, vključno s svetovnimi, nacionalnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, ter se posvetovale z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi;
• omogočiti izmenjavo ustreznih informacij prek sekretariata konvencije o zmanjšanju ali odpravi obstojnih organskih onesnaževal in drugih primernih alternativah;
• spodbujati obveščanje javnosti, ozaveščanje in izobraževanje odločevalcev in javnosti, zlasti žensk in otrok, ter omogočati usposabljanje za ključno osebje;
• spodbujati ali izvajati ustrezne nacionalne in mednarodne raziskave, razvoj, spremljanje in sodelovanje na področju obstojnih organskih onesnaževal;
• nuditi pravočasno in ustrezno strokovno pomoč in po potrebi tudi finančno pomoč državam v razvoju in gospodarstvom v prehodu;
• dodeliti potrebna finančna sredstva in spodbude za doseganje nacionalnih zavez;
• poročati vsem drugim podpisnicam (Konferenci pogodbenic – glej spodaj) o sprejetih ukrepih in njihovih vplivih v zvezi z izvajanjem zavez iz konvencije;
• sekretariatu konvencije redno posredovati:
  • podatke ali utemeljeno ocenjeno vrednost v zvezi s skupno količino proizvodnje, uvoza in izvoza vsake kemikalije iz prilog A in B;
  • seznam držav, iz katerih se vsaka snov uvaža ali v katero se izvaža.

S konvencijo se ustanovi:

• Konferenca pogodbenic, ki vključuje vse podpisnice. Konferenca pogodbenic:
  • se po potrebi sestaja na rednih in izrednih zasedanjih;
  • stalno pregleduje izvajanje konvencije;
  • lahko ustanovi podskupine, če meni, da je to potrebno;
  • sodeluje z mednarodnimi organizacijami ter medvladnimi organi in nevladnimi organizacijami;
  • ustanovi Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, ki ga sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenujejo vlade;
  • se odloča o sprejetju predlogov za dodajanje kemikalij na sezname iz Priloge A, B ali C;
  • štiri leta po začetku veljavnosti prvič, nato pa redno, ocenjuje učinkovitost konvencije;
  • sprejema ukrepe za ugotavljanje in obravnavo primerov neskladnosti ter vse predlagane spremembe konvencije;
• sekretariat, čigar upravne naloge opravlja izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje.

Vsaka podpisnica lahko konvencijo odpove tri leta po njenem začetku veljavnosti, in sicer s pisnim uradnim obvestilom, ki ga predloži eno leto vnaprej.

EU izpolnjuje svoje zaveze iz konvencije s sprejemanjem:

• izvedbenih načrtov (2007, 2014, 2019, četrti je v pripravi);
• Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (glej povzetek).

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Konvencija je začela veljati 17. maja 2004.

OZADJE

• Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja je bil prva pravno zavezujoča pogodba o zmanjšanju in odpravi obstojnih organskih onesnaževal. Veljati je začel 17. maja 2004.
• Stockholmska konvencija je sprva vključevala 12 obstojnih organskih onesnaževal. Nato so bile dodane nove kemikalije; trenutno je v Prilogi A, ki prepoveduje njihovo proizvodnjo ali uporabo, razen v primeru splošnih ali posebnih izjem, navedenih 22 kemikalij. Priloga B strogo omejuje proizvodnjo in uporabo DDT, tj. pesticida, ki se uporablja v številnih državah v razvoju.
• Konvencija je bila na voljo za podpis v Stockholmu 23. maja 2001. Do maja 2017 jo je ratificiralo 181 pogodbenic.
• Več informacij je na voljo na straneh:
  • Obstojna organska onesnaževala (Evropska komisija)
  • Evropska unija in Stockholmska konvencija – letak (Evropska komisija)
  • Stockholmska konvencija (Program Združenih narodov za okolje).

KLJUČNI POJMI

GLAVNA DOKUMENTA

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 3–29).

Sklep Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 1–2).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev) (UL L 169, 25.6.2019, str. 45–77).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 2019/1021 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pregledu in posodobitvi drugega izvedbenega načrta Evropske unije v skladu s členom 8(4) Uredbe št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (COM(2018) 848 final z dne 4. januarja 2019).

Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (UL L 81, 19.3.2004, str. 37–71).

Sklep Sveta 2004/259/ES z dne 19. februarja 2004 o sklenitvi Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja v imenu Evropske skupnosti (UL L 81, 19.3.2004, str. 35–36).

Zadnja posodobitev 04.09.2020