Ta uredba določa postopke in pogoje za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje za obiske schengenskega območja, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
Obenem določa pravila o letaliških tranzitnih vizumih.

KLJUČNE TOČKE

Postopki in pogoji za izdajo vizumov

Država članica Evropske unije (EU), ki je edini ali glavni cilj obiska, je odgovorna za obravnavo vloge za vizum. Če glavnega cilja ni mogoče določiti, je za to odgovorna država prvega vstopa v schengensko območje.

Vloge

Vlogo za izdajo vizuma lahko v imenu svojih članov vloži prosilec, pooblaščeni komercialni posrednik ali strokovno, kulturno, športno ali izobraževalno združenje ali ustanova.
Vloge se praviloma oddajo 6 mesecev do 15 dni pred načrtovanim obiskom (9 mesecev za pomorščake).

Enotni vizum (velja za celotno schengensko območje) je lahko za več vstopov z veljavnostjo največ 5 let.

Vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo (omejen na določene države članice) se lahko izjemoma izda v primerih, ko prosilec ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa, zaradi mednarodnih obveznosti, pa tudi v situacijah, kadar druge schengenske države, s katerimi so se posvetovale, nasprotujejo izdaji vizuma.

Dopustnost

Po preverjanju, ali je vloga dopustna (tj. predložena v skladu s pravili), mora pristojni organ:

ustvariti vnos v vizumski informacijski sistem (VIS) v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008;
opraviti nadaljnjo preučitev vloge, da preveri, ali prosilec:
- izpolnjuje pogoje za vstop, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 2016/399 v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah (glej povzetek),
- ne pomeni nevarnosti nezakonitega priseljevanja ali grožnje varnosti države in
- namerava oditi pred iztekom vizuma.

Na podlagi Uredbe (EU) 2021/1134 o spremembi bi se okrepilo preverjanje preteklosti prosilcev pred sprejetjem odločitve o odobritvi vizuma. Določena so pravila in postopki za iskanja v občutljivih neobčutljivih podatkovnih zbirkah EU, ki vsebujejo varnostne in migracijske informacije. Ko bodo začeli veljati, bodo morale države članice zbirati biometrične identifikatorje prosilca, ki zajemajo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca (za hrambo v VIS), prosilec pa mora prvo vlogo predložiti osebno, zatem pa se mora osebno zglasiti vsaj vsakih 59 mesecev.

Če vloga ni nedopustna, mora organ:

vrniti obrazec za vlogo in spremne dokumente, ne da bi jih nadalje obravnaval,
uničiti vse zbrane biometrične podatke in
povrniti vizumsko takso.

Letališki tranzitni vizumi

Državljani držav, ki niso članice EU morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju schengenskega območja. Posamezne države članice lahko v nujnih primerih množičnega prihoda nezakonitih priseljencev to zahtevo razširijo na državljane držav, ki niso članice EU.
Ob zaprositvi za letališki tranzitni vizum mora prosilec predložiti dokazilo o kraju odhoda in prihoda, skladnost poti in dokazilo o nadaljnjem potovanju do končnega cilja.

Vizumi za večkratni vstop

Vizumi za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo se lahko izdajo za en, dva ali več vstopov. Vizumski zakonik določa pravila za izdajo vizumov za večkratni vstop s postopno daljšo veljavnostjo:

1 leto, če je prosilec v zadnjih 2 letih uporabil tri vizume;
2 leti, če je prosilec v prejšnjih 2 letih že uporabil 1-letni vizum za večkratni vstop;
5 let, če je prosilec že uporabil 2-letni vizum za večkratni vstop v prejšnjih 3 letih.

Letališki tranzitni vizumi in vizumi, omejeni na določene države, se ne upoštevajo pri odločanju o izdaji vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo.

Vizumi, izdani na zunanjih mejah

Izjemoma se lahko na zunanji meji namembne države schengenskega območja zaprosi za vlogo za vizum za največ 15 dni ali za čas, potreben za tranzit.
Državljanu države zunaj EU, za katerega preverjanje zadetkov iz samodejnega preverjanja v podatkovnih zbirkah EU ni bilo zaključeno, se na zunanji meji načeloma ne izda vizum. Tem osebam pa se lahko izjemoma izda vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo za ozemlje države članice izdajateljice.

Odločitve o vlogah za izdajo vizuma

Organ oceni, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, kot je določeno v Zakoniku o schengenskih mejah.
Vizum se zavrne, če prosilec:
- predloži lažno potno listino;
- ne upraviči namena za načrtovano bivanje;
- ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za trajanje nameravanega bivanja kot za vrnitev domov;
- je bil predmet opozorila v schengenskem informacijskem sistemu, določenem v skladu z Uredbo (EU) 2018/1860 (glej povzetek), zaradi zavrnitve vstopa;
- pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom države EU;
- nima ustreznega potovalnega zdravstvenega zavarovanja.
Splošni rok za odločitev je največ 15 dni, v posameznih primerih pa se lahko podaljša na največ 45 dni, zlasti kadar je potreben nadaljnji pregled vloge.
Prosilec se o odločitvi o zavrnitvi in razlogih zanjo obvesti na standardnem obrazcu iz Priloge VI.
Osebe, katerih vizum je bil zavrnjen, imajo pravico do pritožbe.

Sodelovanje o ponovnem sprejemu

Evropska komisija ocenjuje sodelovanje držav, ki niso članice EU, pri ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev, ob upoštevanju upravljanja meja ter preprečevanja, nadzora tihotapljenja priseljencev in tranzita nezakonitih priseljencev.
Kadar država, ki ni članica EU, ne sodeluje, lahko Komisija predloži predlog sklepa Sveta o začasni restriktivni uporabi nekaterih pravil. Nasprotno, kadar država sodeluje ustrezno, se lahko določena pravila uporabijo zgolj splošno.

Spoštovanje dostojanstva ljudi in temeljnih pravic

Uredba (EU) 2021/1134 o spremembi uvaja tudi določbe, da mora konzularno osebje in osebje centralnih organov pri opravljanju svojih nalog dosledno spoštovati dostojanstvo ljudi ter temeljne pravice in načela, priznana z Listino EU o temeljnih pravicah. Z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Spremembe in razveljavitve

Uredba (EU) 2021/1134 o spremembi spreminja tudi uredbo VIS, določeno v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008 (glej povzetek), in Zakonik o schengenskih mejah ter člene 9–17 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ter Skupna konzularna navodila.
Uredbo so postopno spremenile uredbe (EU) št. 977/2011, (EU) št. 154/2012, (EU) št. 610/2013, (EU) 2016/399, (EU) 2019/1155 in (EU) 2021/1134.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 5. aprila 2010.
Opozoriti je treba, da se bodo spremembe, uvedene z Uredbo (EU) 2021/1134, po pričakovanjih uporabljale šele od leta 2024.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Vizumska politika (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o Vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1–58).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 810/2009 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2021/1134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ zaradi reforme Vizumskega informacijskega sistema (UL L 248, 13.7.2021, str. 11–87).

Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1–13).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14–55).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39–58).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1–71).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/1953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o uvedbi evropske potne listine za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in razveljavitvi Priporočila Sveta z dne 30. novembra 1994 (UL L 311, 17.11.2016, str. 13–19).

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60–81).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4–23).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 11.11.2021

Top

All