EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Mednarodni ukrep za pomoč zadolženim revnim državam

Legal status of the document This summary has been archived and will not be updated, because the summarised document is no longer in force or does not reflect the current situation.

Mednarodni ukrep za pomoč zadolženim revnim državam

 

POVZETEK:

Sporočilo Komisije (COM(1999) 518 final) o sodelovanju EU pri pobudi o odpisu dolga močno zadolženih revnih držav

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

Opisuje pobudo o močno zadolženih revnih državah (HIPC), ki so jo uvedle Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad (MDS) in drugi multilateralni, bilateralni in komercialni upniki in ki jo Evropska unija (EU) močno podpira.

KLJUČNE TOČKE

  • Namen pobude HIPC je zagotoviti celovit pristop k zmanjševanju dolga.
  • Pobuda uvaja sistem, preko katerega lahko revnejše države zaprosijo za zmanjšanje dolga. Zasnovan je tako, da pomaga državam, ki s pomočjo tradicionalnih mehanizmov reprogramiranja ne morejo doseči trajnostnega bremena dolga in zmanjšanja samega dolga.
  • Države, ki v okviru sheme zaprosijo za zmanjšanje dolga, sledijo dvostopenjskemu postopku:
  • Do 1. stopnje zmanjšanja dolga so upravičene države, ki:
    • normalizirajo odnose z multilateralnimi bankami* in dosežejo sporazum o možnih zaostalih plačilih;
    • sprejmejo uravnotežene in reformne programe, ki jih podpirata MDS in Svetovna banka, ter zagotovijo dokaze o preteklem poslovanju in izvajanju programov ter
    • sprejmejo strategijo za zmanjšanje revščine.
  • Ko država to doseže, se analizira njen preostali dolg in določi, ali so zunanje obveznosti dolga države vzdržne in ali je država upravičena do pomoči v sklopu pobude HIPC. To je znano kot „odločilna točka“.
  • Med prvo fazo je država vlagateljica upravičena do ugodnosti tradicionalnega zmanjšanja dolga, ki jo je potrdil Pariški klub*.
  • Država doseže „dokončno točko“ 2. stopnje in pravico do polne pomoči, če:
    • zagotovi nadaljnje dokaze o dobrem poslovanju;
    • izvaja ključne dogovorjene reforme strukturne politike;
    • ohrani finančno stabilnost in
    • za vsaj eno leto sprejme in izvaja predpisano strategijo za zmanjšanje revščine.
  • Za dokončanje stopenj ni določenega časovnega okvira.
  • Leta 2005 je bila pobudi HIPC dodana pobuda multilateralnega odpisa dolgov (MDRI). Ta zagotavlja 100-odstoten odpis upravičenih dolgov s strani MDS, Svetovne banke in Afriškega razvojnega sklada (AfDF) za države, ki so dokončale postopek pobude HIPC. Leta 2007 je tudi Medameriška razvojna banka (IaDB) odobrila dodaten odpis dolgov državam HIPC na zahodni polobli.
  • Do oktobra 2016 je bil paket zmanjšanja dolgov v okviru pobude HIPC odobren za 36 držav, od tega za 30 držav v Afriki. Odobren je bil odpis 76 milijard EUR dolgov. Trenutno so do pomoči pobude HIPC upravičene tri dodatne države.

OZADJE

  • Pobuda se je začela leta 1996 na srečanju voditeljev skupine G7 v Lyonu, v Franciji. Leta 1999 je bila pobuda po srečanju voditeljev skupine G7 v Kölnu, v Nemčiji, revidirana in okrepljena.
  • V tem sporočilu iz leta 1999 je Evropska komisija (EK) potrdila podporo pobudi in zagotovila donacije zlasti afriškim, karibskim in pacifiškim državam.
  • EU igra dvojno vlogo, saj sodeluje kot upnik in donator ter zagotavlja odpis dolga kot tudi neposredne donacije.
  • Več informacij je na voljo na straneh:

* KLJUČNI POJMI

Multilateralne banke: banke kot je Svetovna banka, MDS in regionalne finančne ustanove, kot je Afriška razvojna banka.

Pariški klub: neformalna skupina držav upnic, ki zagotavljajo odpis dolgov državam v razvoju.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o sodelovanju Komisije pri pobudi za odpis dolgov močno zadolženim revnim državam (HIPC) (COM(1999) 518 final z dne 26. oktobra 1999).

Zadnja posodobitev 07.12.2016

Top