Sistem prejemkov direktorjev javnih družb

 

POVZETEK:

Priporočilo 2009/385/ES glede prejemkov direktorjev družb

KAJ JE NAMEN TEGA PRIPOROČILA

To priporočilo dopolnjuje veljavne smernice EU z dodatnimi priporočili o načinu opredelitve dobrih praks za pripravo ustrezne politike glede prejemkov direktorjev družb, ki kotirajo na borzi. Zato obravnava nekaj vidikov strukture prejemkov direktorjev ter upravljanja te strukture.

KLJUČNE TOČKE

Politika prejemkov

Struktura politike prejemkov direktorjev

Da bi se zagotovilo, da so prejemki povezani z rezultati, novo priporočilo zahteva, da se vzpostavi ravnovesje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, ter določa, da je dodelitev variabilnega dela odvisna od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti.

Za spodbujanje dolgoročne vzdržnosti družb priporočilo predvideva tudi:

• ravnovesje med merili dolgoročne in kratkoročne uspešnosti,
• odlog plačila variabilnega dela,
• minimalno obdobje za odmero delniških opcij in delnic (čas, v katerem morajo direktorji služiti družbi, da bi bile njihove opcije in delnice v celoti v njihovi lasti),
• zadržanje minimalnega števila delnic do konca mandata.

Količinske omejitve zajemajo tudi odpravnine („zlata padala“) in se jih ne bi smelo izplačevati za neuspeh. Predlaga se, naj plačila ne presežejo znesek dveh let nevariabilnega dela prejemkov.

Priporočilo uvaja tudi načelo sorazmernosti prejemkov znotraj družbe. To bi bila ocena, ki bi primerjala prejemke direktorjev s prejemki drugih izvršnih direktorjev v odboru ter zaposlenih ali vodstvenih uslužbencev družbe.

Zadnja možnost za družbe bi bila tudi, da zahtevajo povračilo variabilnih delov prejemka, ki so bili plačani na podlagi podatkov, za katere se je izkazalo, da so nedvomno napačno prikazani.

Upravljanje politike prejemkov direktorjev

Razkritje politike prejemkov direktorjev

To priporočilo temelji na Priporočilu 2004/913/ES, ki določa, da mora vsaka javna družba objaviti poročilo v zvezi s svojo politiko prejemkov. Novo priporočilo sega še dlje in določa, da mora biti poročilo jasno in razumljivo.

Poročilo o prejemkih mora zagotoviti tudi informacije o:

• izbiri meril uspešnosti,
• metodah, uporabljenih za odločitev, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena,
• plačilih variabilnih delov prejemka,
• plačilih odpravnin,
• odmeri pravic do prejemka na podlagi delnic,
• politiki zadržanja delnic (na primer fiksnih v dvakratni vrednosti skupnih letnih prejemkov),
• sestavi strokovnih skupin družb, katerih politika prejemkov je bila proučena glede na vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe.

Glasovanje delničarjev

Za povečanje preglednosti bi se delničarji morali udeleževati sestankov odbora in uporabiti svoje glasovalne pravice v zvezi s prejemki direktorjev.

Komisije za prejemke

Ključna vloga komisij za prejemke je vzpostaviti odgovorno politiko glede prejemkov. Da bi se izboljšalo delovanje in povečala odgovornost komisije za prejemke, priporočilo predlaga, da naj ima vsaj eden od njenih članov zadostno strokovno znanje in izkušnje na področju prejemkov.

Priporočilo nalaga članom komisije za prejemke tudi, da se morajo udeležiti sestankov odbora, na katerih se razpravlja o poročilu o prejemkih, da bi lahko zagotovili pojasnila delničarjem.

Da bi se preprečila navzkrižja interesov med svetovalci na področju prejemkov, priporočilo tudi zahteva, da svetovalci, ki svetujejo komisiji za prejemke, ne smejo svetovati tudi drugim oddelkom družbe.

Prejemki neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta

Zaradi preprečevanja navzkrižij interesov priporočilo določa, da prejemki neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta ne bi smeli vključevati delniških opcij.

OZADJE

Finančna kriza iz oktobra 2008 je pokazala, da so strukture prejemkov vse bolj zapletene. Pogosto temeljijo na kratkoročni uspešnosti, kar lahko pripelje do čezmernih prejemkov direktorjev, ki jih rezultati ne upravičujejo. To priporočilo dopolnjuje in izboljšuje priporočili 2004/913/ES in 2005/162/ES, ki sestavljata sklop pravil EU o prejemkih direktorjev javnih družb. Objavljeno je bilo skupaj s Priporočilom 2009/384/ES o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev.

Več informacij je na voljo na strani:

• Upravljanje podjetij Evropska komisija.

GLAVNI DOKUMENT

Priporočilo Komisije 2009/385/ES z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb (UL L 120, 15.5.2009, str. 28–31).

POVEZANI DOKUMENTI

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o izvajanju Priporočila Komisije 2009/385/ES (Priporočilo iz leta 2009 o prejemkih direktorjev) o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb v državah članicah EU (COM(2010) 285 final z dne 2. junij 2010).

Priporočilo Komisije 2009/384/ES z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (UL L 120, 15.5.2009, str. 22–27).

Priporočilo Komisije 2005/162/ES z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta (UL L 52, 25.2.2005, str. 51–63).

Priporočilo Komisije 2004/913/ES z dne 14. decembra 2004 o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb (UL L 385, 29.12.2004, str. 55–59).

Zadnja posodobitev 14.02.2018