Konvencija določa pravni okvir obveznosti za trgovce in carinske organe v zvezi z blagom v tranzitu* na carinskem območju med eno in drugo pogodbenico. Zajema EU-27 (kot eno pogodbenico) in osem držav skupnega tranzita (Islandijo, Severno Makedonijo, Norveško, Srbijo, Švico, Turčijo, Ukrajino in Združeno kraljestvo) kot ločene pogodbenice.

Sklep odobri konvencijo v imenu Evropske skupnosti (današnje Evropske unije).

KLJUČNE TOČKE

Konvencija:

uvaja skupni tranzitni postopek za blago, ki se prevaža med pogodbenicami pod carinskim tranzitnim nadzorom;
določa obveznosti za osebo (tako imenovanega „imetnika tranzitnega postopka“), ki predloži tranzitno deklaracijo zaradi:
- predložitve nedotaknjenega blaga in potrebnih informacij pri carinskem namembnem uradu v dogovorjenem roku;
- spoštovanja pravil o tranzitu na carinskem območju;
- zagotavljanja zadostnega jamstva za kritje morebitnih dolgov. Za izterjavo dolgov veljajo posebna pravila;
navaja obveznosti za carinske organe v državah odhoda in namembnih državah, kot so:
- preverjanje popolnosti podatkov;
- izvajanje carinskega nadzora, če je primerno:
- dogovarjanje roka za dostavo;
- pregledovanje, ali so ustrezne plombe na svojem mestu;
- predložitev dokazila o dostavi blaga in potrdila, da je bil postopek ustrezno zaključen;
določa, da mora vsaka tranzitna deklaracija vključevati samo tisto blago, ki se prevaža od enega carinskega urada do drugega z enim samim prevoznim sredstvom;
določa podrobna navodila o elementih podatkov v tranzitni deklaraciji, vključno s skupnimi oznakami (da bi se izognili morebitnim jezikovnim razlikam med pogodbenicami).

Za opravljanje carinskih formalnosti se uporablja elektronski tranzitni sistem, razen v izjemnih okoliščinah (npr. pri prevozu blaga po železnici, kjer je to dovoljeno v papirni obliki).

Za zanesljive trgovce se lahko uporabljajo poenostavitve pri tranzitu.

Države se lahko z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi dogovorijo o uporabi poenostavljenih postopkov.

Države morajo med seboj sodelovati glede vzajemne pomoči pri izterjavi terjatev.

OD KDAJ SE TA SKLEP IN TA KONVENCIJA UPORABLJATA?

Konvencija je začela veljati in se uporablja od 1. januarja 1988.

OZADJE

Skupni carinski tranzitni postopek omogoča učinkovit prevoz blaga čez meje pogodbenic in poenostavlja carinske formalnosti.

Več informacij je na voljo na strani:

Skupni tranzitni postopek in tranzitni postopek Unije na spletnem mestu Evropske komisije.

KLJUČNI POJMI

Tranzit: postopek, v katerem se blago pod nadzorom carinskih organov prevaža med pogodbenicami.

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 87/415/EGS z dne 15. junija 1987 o sklenitvi Konvencije med Evropsko skupnostjo, Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko in Švicarsko konfederacijo o skupnem tranzitnem postopku (UL L 226, 13.8.1987, str. 1).

Konvencija o skupnem tranzitnem postopku med Evropsko gospodarsko skupnostjo, Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko in Švicarsko konfederacijo (UL L 226, 13.8.1987, str. 2–117).

Nadaljnje spremembe Konvencije so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Resolucija Sveta z dne 21. junija 1999 o reformi carinskih tranzitnih sistemov (UL C 193, 9.7.1999, str. 1–2).

Resolucija Sveta z dne 23. novembra 1995 o informatizaciji carinskih tranzitnih postopkov (UL C 327, 7.12.1995, str. 2–3).

Zadnja posodobitev 30.09.2022

Top

All