EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document E2011C0057

Odločba Nadzornega organa Efte št. 57/11/COL z dne 2. marca 2011 o dvainosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja o uporabi predpisov o državnih pomočeh v podporo ukrepom v korist bankam ob trenutni finančni in gospodarski krizi, od 1. januarja 2011 dalje

OJ L 332, 15.12.2011, p. 20–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2011/57(2)/oj

15.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/20


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 57/11/COL

z dne 2. marca 2011

o dvainosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja o uporabi predpisov o državnih pomočeh v podporo ukrepom v korist bankam ob trenutni finančni in gospodarski krizi, od 1. januarja 2011 dalje

NADZORNI ORGAN EFTE (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) JE –,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), ter zlasti člena 61 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču), in zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma,

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,

KER je 1. decembra 2010 Evropska komisija sprejela Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (1)

KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba enotno uporabo predpisov o državnih pomočeh EGP zagotoviti po celotnem Evropskem gospodarskem prostoru v skladu s ciljem homogenosti iz člena 1 Sporazuma EGP,

KER mora v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na strani 11 Priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija,

PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,

PO POSVETOVANJU z državami Efte glede zadeve v dopisih z dne 10. februarja 2011 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državnih pomočeh se spremenijo tako, da se vstavi novo poglavje o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje.

Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 2. marca 2011

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Sabine MONAUNI-TÖMÖRDY

Članica kolegija


(1)  UL C 329, 7.12.2010, str. 7.


PRILOGA

UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI ZA PODPORNE UKREPE V KORIST BANK V OKVIRU FINANČNE KRIZE OD 1. JANUARJA 2011 DALJE

1.   Uvod

1.

Od začetka svetovne finančne krize jeseni 2008 je Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) sprejel štiri sklope smernic (1), v katerih je predvidel podrobna navodila glede meril združljivosti državnih pomoči finančnim institucijam (2) z zahtevami iz člena 61(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP). Poglavja zadevnih smernic so uporaba pravil o državnih pomočeh za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami (3) (v nadaljnjem besedilu: smernice o bančništvu); dokapitalizacija finančnih institucij ob trenutni finančni krizi (4) (v nadaljnjem besedilu: smernice o dokapitalizaciji); obravnava oslabljenih sredstev v bančnem sektorju EGP (5) (smernice o oslabljenih sredstvih) in ponovna sposobnost za uspešno poslovanje ter ocena ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v trenutni finančni krizi v okviru pravil o državnih pomočeh (6) (smernice o prestrukturiranju). Tri od štirih smernic, in sicer smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih, določajo pogoje skladnosti glavnih vrst pomoči držav Efte – jamstev za obveznosti, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva – medtem ko smernice o prestrukturiranju podrobno določajo, kakšne posebne lastnosti mora imeti načrt prestrukturiranja (ali načrt za uspešno poslovanje) v primeru državne pomoči, povezane s kriznimi ukrepi in dodeljene finančnim institucijam na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

2.

Vsa štiri poglavja smernic poudarjajo, da so takšni ukrepi pomoči sprejemljivi le začasno; v vsakem od njih je navedeno, da je mogoče takšne ukrepe pomoči utemeljiti le kot izredni odziv na pritiske na finančnih trgih, kakršnih pred tem še nismo imeli, in le dokler obstajajo izredne razmere. Smernice o prestrukturiranju veljajo za pomoč za prestrukturiranje, priglašeno do 31. decembra 2010, ostale smernice pa nimajo datuma prenehanja veljavnosti.

3.

V teh smernicah so določeni parametri začasne sprejemljivosti pomoči bankam, povezane s kriznimi ukrepi, od 1. januarja 2011 dalje.

2.   Nadaljnja uporaba člena 61(3)(b) Sporazuma EGP in podaljšanje veljavnosti smernic o prestrukturiranju

4.

Pravna podlaga za smernice Nadzornega organa o pomoči bankam, povezani s kriznimi ukrepi, ter vse posamezne sklepe o ukrepih in shemah pomoči, ki spadajo na področje uporabe teh smernic, je člen 61(3)(b) Sporazuma EGP, ki izjemoma dovoljuje pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države Efte. V času največje krize je bil pogoj obstoja resnih motenj brez dvoma izpolnjen na vsem EGP, če upoštevamo izredne pritiske na finančnih trgih, ki jih je pozneje spremljalo še izjemno resno krčenje realnega gospodarstva.

5.

Okrevanje gospodarstva, ki se je počasi stabiliziralo od začetka leta 2010, se je nadaljevalo nekoliko hitreje kot je bilo pričakovano v prvi polovici leta 2010. Medtem ko je okrevanje še vedno krhko in neenako širom EGP, nekatere države beležijo skromno ali celo trdnejšo rast. Poleg tega se je v primerjavi z lanskim letom stabilnost bančnega sektorja, z izjemo nekaterih ranljivih delov, na splošno izboljšala. Obstoj resne motnje v gospodarstvu vseh držav Efte zato ni več tako očiten, kot je bil v začetnih fazah krize. Nadzorni organ je seznanjen s tem razvojem, še vedno pa iz razlogov iz teh smernic meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP izpolnjeni, glede na nedavno ponovitev negotovosti na finančnih trgih in možne negativne učinke na druga področja.

6.

Ponovitev napetosti zaradi državnega dolga jasno kaže nestanovitnost finančnih trgov. Visoka stopnja povezanosti in soodvisnosti znotraj finančnega sektorja v EGP je povzročila zaskrbljenost trgov glede tveganja prenosa. Krhko stabilnost, ki so jo dosegli finančni trgi in nezanesljivost gospodarskega okrevanja kot varovalo upravičujejo ohranitev možnosti za države Efte, da uveljavljajo potrebo po podpornih ukrepih, povezanih s krizo, na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

7.

Zato morajo smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih, ki določajo merila skladnosti pomoči bankam, povezani s kriznimi ukrepi, na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP – zlasti v obliki državnih jamstev, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva – ostati v veljavi tudi po 31. decembru 2010. Hkrati morajo ostati v veljavi po tem datumu tudi smernice o prestrukturiranju, ki opredeljujejo nadaljnje ukrepe po teh podpornih ukrepih. Časovni okvir veljavnosti smernic o prestrukturiranju, edinih izmed štirih relevantnih smernic, ki so časovno omejene – do 31. decembra 2010 – je treba zato podaljšati, da bodo veljale tudi za pomoč za prestrukturiranje, priglašeno do 31. decembra 2011.

8.

Vendar pa je treba smernice prilagoditi, da se pripravi prehod na ureditev po krizi. Hkrati je treba pripraviti nova trajna pravila o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje bank v običajnih tržnih pogojih, ki naj bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2012, če bodo tržni pogoji to omogočali. Morebitno potrebo po nadaljnji izredni državni pomoči finančnemu sektorju, povezani s krizo, je treba oceniti ob upoštevanju tega cilja. Pri tem je treba določiti zahteve glede združljivosti take pomoči, ki bodo najbolje ustrezale novi ureditvi reševanja in prestrukturiranja bank na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP.

3.   Spodbujanje izstopa

9.

Z nadaljnjimi ukrepi pomoči v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP ob izrednih tržnih pogojih se ne sme ovirati proces opuščanja uporabe začasnih izrednih podpornih ukrepov za banke. Ekonomsko-finančni svet je 2. decembra 2009 na svojem sestanku sklenil, da je treba pripraviti strategijo za postopno prenehanje uporabe podpornih ukrepov, ki mora biti pregledna in ustrezno usklajena med državami članicami EU, da bi se izognili negativnim učinkom na druga področja, hkrati pa upoštevali različne posebne okoliščine v državah članicah EU (7). V sklepih je bilo tudi navedeno, da naj bi se proces postopnega prenehanja uporabe različnih oblik pomoči bankam načeloma začel s prenehanjem uporabe shem državnih jamstev, spodbujanjem izstopa trdnih bank in spodbujanjem drugih bank, da odpravijo svoje pomanjkljivosti.

10.

V naslednjih odstavkih Nadzorni svet navaja korake postopnega prenehanja uporabe pomoči v zvezi z dokapitalizacijo in ukrepi za oslabljena sredstva.

3.1   Strožji pogoji glede združljivosti državnih jamstev v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP

11.

Nadzorni organ od 1. januarja 2011 uporablja strožje pogoje glede združljivosti državnih jamstev v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP z uvedbo večjih provizij za jamstva in nove zahteve glede načrta za uspešno poslovanje za upravičence, ki uporabljajo nova jamstva in presegajo določen prag skupnih neporavnanih zajamčenih obveznosti v absolutnem smislu in v razmerju do skupnih obveznosti (8). Glede na sedanje stanje na trgu se ti pogoji trenutno zdijo nujni. Državne jamstvene sheme so torej lahko dovoljene do 30. junija 2011, na podlagi naslednjih pogojev, ki so bili uvedeni s 1. januarjem 2011. V skladu z dosedanjo prakso bo Nadzorni organ v prvi polovici leta 2011 ponovno ocenil pogoje združljivosti državnih jamstev po 30. juniju 2011.

3.1.1   Pogoji določanja cen

12.

Za dostop do državnih jamstev je treba plačati provizijo, katere višina se določi v skladu s priporočili ECB. Pri obveznicah z dospelostjo višjo od enega leta provizija vključuje pavšalni znesek v višini 50 bazičnih točk, ki se poveča za povprečni petletni razpon poslov zamenjav dolgov, ki se prednostno poplačujejo, ki jih banka opravi v obdobju med 1. januarjem 2007 in 31. avgustom 2008 (9).

13.

Element kreditnega tveganja v veljavnem modelu za določanje cen temelji na podatkih iz obdobja pred najhujšo krizo leta 2008. Razlike v razponu poslov zamenjav dolgov med bankami so trenutno znatno večje kot pred krizo in kaže, da se to ne bo spremenilo. Do zdaj se je to štelo za potrebno, da se bankam olajša dostop do zunanjega financiranja in tako zavaruje njihovo finančno stabilnost. Vendar pri tem ni bil upoštevan razvoj finančnih trgov v dveh letih od 31. avgusta 2008, vključno z spremembami kreditnega statusa bank. Tako imajo banke, katerim je bila znižana bonitetna ocena, kljub splošnemu izboljšanju dostopa do tržnega financiranja še vedno koristi od svoje bonitetne ocene in kreditne sposobnosti iz obdobja pred krizo. To povečuje verjetnost izkrivljanja konkurence. Iz dokazov je razvidno, da imajo banke s slabo bonitetno oceno nesorazmerno večje koristi od jamstev kot banke z višjo bonitetno oceno, ker bi zaradi slabe bonitetne ocene navadno plačale višjo tržno ceno.

14.

Da bi se ta izkrivljanja odpravila, bi se morale cene državne podpore približati sedanjim tržnim pogojem, s čimer bi se pokazala bolj realna slika kreditne sposobnosti posameznih bank. Dejansko bi se morala za to provizija za jamstva, ki jo plačajo institucije upravičenke, povišati.

15.

Usklajen pristop držav Efte bi moral spodbuditi postopno opuščanje jamstvenih shem, hkrati pa bi se ohranila določena stopnja prožnosti glede upoštevanja različnih razmer v državah Efte in položaja bank. Nadzorni organ zato meni, da je ustrezno provizije za jamstva minimalno povečati in jih razlikovati glede na kreditno sposobnost bank upravičenk. Razlikovanje na podlagi kreditne sposobnosti krepi signal cene za šibkejše banke, omogoča boljše uravnavanje cene jamstev s profilom tveganja institucij upravičenk in tako zmanjšuje izkrivljanje konkurence med institucijami ter prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za banke na enotnem trgu.

16.

Odobritev podaljšanja državne jamstvene sheme (10) po 1. januarju 2011 bi torej zahtevalo višjo provizijo za jamstvo (11), kot je bila določena v formuli za izračunavanje cen, ki jo je priporočila ECB oktobra 2008, in sicer za vsaj

20 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A + ali A (12),

30 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A– (13), in

40 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno pod A–. Za banke brez bonitetne ocene se bo štelo, da spadajo v kategorijo bank z bonitetno oceno BBB (14).

17.

Države Efte bi imele možnost, da presežejo te minimalne zahteve pri opredelitvi dodatnih provizij za jamstvo. Za zagotovitev dodatne prožnosti državam članicam Efte pri prilagajanju pogojev posebnim okoliščinam, ki prevladujejo v njihovem finančnem sektorju, bi lahko Nadzorni organ sprejel tudi drugačen model za izračun povišanja provizije, če je mogoče nedvoumno dokazati, da nova formula zagotovi vsaj minimalno povišanje za zadevne banke, kot je določeno zgoraj (15).

3.1.2   Pregled uspešnosti poslovanja bank, ki so še vedno odvisne od državnih jamstev za dolg

18.

Na sedanji točki v razvoju tržnih razmer dostop do likvidnosti na trgu ni več resna ovira za banke na splošno, kakor je to bilo v obdobju viška krize. Zato se zdi upravičeno uvesti razlikovanje pogojev, ki veljajo za uporabo državnih jamstev, glede na to, kako močno se banke na ta jamstva zanašajo. Čeprav bi bilo mogoče dovoliti omejeno uporabo jamstev brez nadaljnjega nadzora, bi bilo treba ob obsežnejši uporabi (tako v absolutnem smislu kot v razmerju s celotnim obsegom obveznosti banke) uveljaviti zahtevo po pregledu uspešnosti poslovanja kot predpogoj za skladnost nadaljnjega podaljšanja jamstvenih shem s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP. Nenehno zavračanje znatnega zneska financiranja, potrebnega za poslovanje brez državnih jamstev, lahko pomeni pomanjkanje zaupanja v zmogljivost bančnega poslovnega modela za uspešno poslovanje. Ne bi se smelo dovoliti, da se banka stalno močno zanaša na jamstvene sheme, ki so bile oblikovane za reševanje težav z dostopom do financiranja, kakršnih pred tem še nismo imeli, čeprav so se te izjemne razmere pomirile, saj bi se s tem banki dovolilo, da odloži potrebne strukturne prilagoditve.

19.

Zato se zdi Nadzornemu organu primerno, da se v jamstvene sheme, ki naj se podaljšajo na obdobje po 1. januarju 2011, vključi prag za razmerje med skupnimi neporavnanimi zajamčenimi obveznostmi in skupnimi obveznostmi banke ter absolutnim zneskom zajamčenih obveznosti, ki v primeru, da je preseženo, sproži zahtevo po pregledu uspešnosti poslovanja. Za vsako banko, ki zaprosi za državno jamstvo v okviru sheme, v kateri je zajet nov ali obnovljen dolg, ki se izda od 1. januarja 2011 naprej in ki obdrži ali zahteva kritje celotnega zneska neporavnanih zajamčenih obveznosti preko tega praga v zvezi z obema elementoma (absolutni in relativni obseg) (16), bi morala zadevna država Efte v treh mesecih od odobritve jamstev Nadzornemu organu predložiti presojo, v kateri bi izkazala sposobnost banke za dolgoročno uspešno poslovanje.

20.

Ta mehanizem se ne uporablja za banke, ki na določeni dan že izvajajo prestrukturiranje ali zanje velja obveznost predložitve načrta za prestrukturiranje oziroma so že predmet še nedokončanega pregleda uspešnosti poslovanja. V teh okoliščinah bo treba dodelitev dodatne državne pomoči upoštevati v okviru še nedokončanega prestrukturiranja oziroma postopka pregleda uspešnosti poslovanja (17).

21.

Prag je določen v višini 5 odstotkov neporavnanih zajamčenih obveznosti od skupnih obveznosti in dovoljeni skupni znesek zajamčenega dolga je 500 milijonov EUR. Določitev tega praga, ki sproži zahtevo po pregledu, temelji na primerjalni analizi, ki ponazarja, da velika večina bank, ki uporablja jamstva in za katere trenutno ne velja obveznost prestrukturiranja (in tudi znaten delež bank, za katere velja takšna obveznost), ostane močno pod tem pragom. Za majhno, vendar ne zanemarljivo skupino bank, ki presegajo to mejo, je upravičeno proučiti, ali njihovo močno zanašanje na jamstva za financiranje dejansko ne nakazuje strukturne slabosti njihovega poslovnega modela. Zaradi zahteve po pregledu imajo zdrave banke spodbudo, da začnejo hiter postopek vrnitve na financiranje pretežno ali izključno po neizkrivljenih tržnih pogojih. Za vse banke, za katere se izvaja pregled uspešnosti poslovanja, bo bodisi potrjena njihova dolgoročna sposobnost za uspešno poslovanje bodisi bodo dvomi glede tega pokazali, da se je treba lotiti bolj daljnosežnega prestrukturiranja.

22.

Za elemente, ki jih je treba zagotoviti za pregled uspešnosti poslovanja, se lahko sklicuje na smernice o prestrukturiranju, ki določajo, da se za analizo položaja banke pri ponovnem vzpostavljanju dolgoročne uspešnosti v načrtu prestrukturiranja uporabljajo ista načela kot za primere, v katerih upravičenec do pomoči nima formalne obveznosti, da predstavi načrt prestrukturiranja, vendar mora vseeno dokazati dolgoročno uspešnost. Banka bo morala pokazati zlasti zanesljivost svoje finančne zmogljivosti in po potrebi opraviti stresni test likvidnosti (18). Pri pregledu uspešnosti poslovanja je treba upoštevati tudi vse posebne dejavnike glede upravičene finančne institucije (19) ali zadevne države Efte (20) in razmere na njenih finančnih trgih, ki vplivajo na oceno uspešnosti ter na okvirno vrednost razmerja med zajamčenimi in skupnimi obveznostmi. Na splošno velja, da je pri večjem zanašanju na državna jamstva in hkratni uporabi drugih oblik državne pomoči in/ali nizki kreditni sposobnosti (21), večja tudi potreba po spremembah poslovnega modela, da se zagotovi dolgoročno uspešnost poslovanja.

23.

Mehanizem, ki sproži zahtevo za pregled uspešnosti poslovanja, banke opozori, da se morajo pripraviti za vrnitev na normalne tržne mehanizme brez podpore države, saj finančni sektor postopoma okreva po krizi, in posamezne institucije spodbudi, da se postopoma manj zanašajo na državna jamstva ali njihovo uporabo v celoti opustijo. Hkrati zagotavlja dovolj prožnosti, da se ustrezno upoštevajo potencialno različne okoliščine, ki vplivajo na položaj različnih bank ali nacionalne finančne trge, in upošteva tudi možnost splošnega poslabšanja finančne stabilnosti, ki je trenutno glede na preostalo krhkost okrevanja finančnih trgov ni mogoče izključiti.

4.   Prenehanje razlikovanja med trdnimi bankami in bankami v težavah zaradi predložitve prestrukturiranja načrta

24.

Na začetku krize je Nadzorni organ začel razlikovati med finančnimi institucijami v težavah in načeloma trdnimi finančnimi institucijami, to je med finančnimi institucijami, ki se soočajo z notranjimi strukturnimi težavami, povezanimi na primer z njihovim poslovnim modelom ali strategijo vlaganja, ter finančnimi institucijami, katerih težave so predvsem posledica izjemnih razmer v času finančne krize, ne pa nestabilnosti njihovega poslovnega modela, neučinkovitosti ali pretirano tveganega poslovanja. Razlikovanje temelji zlasti na kazalnikih, določenih v smernicah o dokapitalizaciji: kapitalski ustreznosti, trenutnemu razponu poslov zamenjav dolgov, trenutni bonitetni oceni in obetih banke ter med drugim relativnem obsegu dokapitalizacije. V zvezi z dokapitalizacijo Nadzorni organ meni, da je pomoč v obliki dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva, ki presega 2 % tveganju prilagojene aktive banke, merilo za razlikovanje med načeloma trdnimi bankami in bankami v težavah. Dokapitalizacija banke v težavah nalaga obveznost predložitve načrta prestrukturiranja Nadzornemu organu, dokapitalizacija trdne banke pa nalaga obveznost predložitve načrta za uspešno poslovanje.

25.

Prvotni razlog za tako razlikovanje in določitev vrste kazalnikov, vključno s pragom 2 % tveganju prilagojene aktive banke, je bila bojazen, da bodo zaradi potreb po kapitalu, nastalih zaradi oslabljenih sredstev, večjih pričakovanj trgov v zvezi z ravnmi kapitala bank in začasnih težav pri zbiranju kapitala na trgih zdrave banke zmanjšale posojila realnemu gospodarstvu, da bi se tako izognile obveznosti priprave načrta prestrukturiranja ob uporabi državnih sredstev. Bančni sektor ima trenutno manj težav z zbiranjem kapitala na trgih ali, med drugim, prek zadržanega dobička (22) in lahko svoje potrebe po kapitalu izpolnjuje brez uporabe državne pomoči (23). Količina kapitala, ki so ga finančne institucije zbrale na trgu, se je v letih 2009 in 2010 močno povečala, kar kaže na ponoven dostop do kapitalskih trgov za finančne institucije in pričakovanje novih regulativnih zahtev (24).

26.

Razlikovanje med zdravimi bankami in bankami v težavah se zato ne zdi več potrebno za določitev bank, ki naj bi z Nadzornim organom pričele razprave o svojem prestrukturiranju. Zato je treba od bank, ki bodo leta 2011 še vedno uporabljale državno pomoč za zbiranje kapitala ali ukrepe za oslabljena sredstva, zahtevati, da Nadzornemu organu predložijo načrt prestrukturiranja, iz katerega bo razvidno, da je banka pripravljena sprejeti potrebne ukrepe za prestrukturiranje in čim prej spet vzpostaviti uspešno poslovanje. Zato bo morala od 1. januarja 2011 vsaka upravičenka do novega ukrepa dokapitalizacije ali ukrepa za oslabljena sredstva pripraviti načrt prestrukturiranja (25).

27.

Pri ocenjevanju potreb bank po prestrukturiranju bo Nadzorni organ upošteval položaj vsake institucije, v kakšni meri je prestrukturiranje potrebno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja brez nadaljnje državne pomoči ter preteklo zanašanje na državno pomoč. Splošno pravilo je, da močnejše kot je zanašanje na državno pomoč, večja je potreba po poglobljenem prestrukturiranju, da se dolgoročno zagotovi uspešno poslovanje. Poleg tega se bodo pri posameznih ocenah upoštevale posebne razmere na trgih, v primeru resnih napetosti, ki bi ogrožale finančno stabilnost ene ali več držav Efte, pa se bo na ustrezno prožen način uporabil okvir prestrukturiranja.

28.

Zahteva po pripravi načrta prestrukturiranja za banke, ki se jim odobri strukturna pomoč (to je dokapitalizacija oziroma ukrepi za oslabljena sredstva) – ob hkratnem upoštevanju, da sama uporaba jamstev za refinanciranje še vedno ne sproži zahteve za predložitev načrta prestrukturiranja – nakazuje, da se morajo banke pripraviti na povrnitev normalnih tržnih mehanizmov brez podpore države, saj finančni sektor postopoma izhaja iz krize. Pomeni spodbudo posameznim institucijam, ki še vedno potrebujejo pomoč za pospešitev potrebnega prestrukturiranja. Hkrati zagotavlja dovolj prožnosti, da se ustrezno upoštevajo potencialno različne okoliščine, ki vplivajo na položaj različnih bank ali nacionalnih finančnih trgov. Upošteva tudi možnost splošnega ali na posamezno državo omejenega poslabšanja finančne stabilnosti, ki ga glede na preostalo krhkost okrevanja finančnih trgov trenutno ni mogoče izključiti.

5.   Časovni okvir, splošni obeti

29.

Nadaljnja uporaba člena 61(3)(b) Sporazuma EGP in podaljšanje smernic o prestrukturiranju bosta veljala od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (26). To podaljšanje pod spremenjenimi pogoji je treba razumeti tudi v kontekstu postopnega prehoda v trajnejši režim smernic za državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje bank na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, ki naj bi se začele uporabljati s 1. januarjem 2012, če bodo tržni pogoji to dopuščali.


(1)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v UL L 231, 3.9.1994, str. 1. in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 32, 3.9.1994, str. 1. Smernice so bile nazadnje spremenjene 17. decembra 2008 (v nadaljnjem besedilu: smernice o državnih pomočeh). Posodobljena različica smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa:

http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/.

(2)  Za lažje razumevanje besedila se za vse finančne institucije v tem dokumentu uporablja izraz „banke“.

(3)  Odločba 28/09/COL, 29.1.2009.

(4)  Odločba 28/09/COL, 29.1.2009.

(5)  Odločba 191/09/COL, 22.4.2009.

(6)  Odločba 472/09/COL, 25.11.2009.

(7)  Te sklepe je potrdil Evropski svet na zasedanju 11. decembra 2009. Hkrati je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008

(http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P7-TA-2010-0050) vztrajal, da se državna podpora finančnim institucijam ne sme neupravičeno podaljševati in da je treba čim prej pripraviti strategije izstopa.

(8)  S klavzulo o fleksibilnosti, na podlagi katere se lahko ponovno ocenijo razmere in ustrezni ukrepi v primeru resnih novih napetosti na finančnih trgih v EGP ali eni ali več državah Efte.

(9)  Glej. http://www.ecb.int/pub/pdf/other/recommendations_on_guaranteesen.pdf

(10)  Ob posameznih priglasitvah državnih jamstev zunaj sheme se navadno zahteva plačilo provizije za jamstvo za podoben znesek. Kadar mora upravičenec izvesti prestrukturiranje, in je morda upravičeno plačilo nižje provizije glede na posebne okoliščine, bo treba to odstopanje upoštevati pri splošni oceni prestrukturiranja in potrebnih ukrepov za kar največje zmanjšanje izkrivljanja konkurence.

(11)  To vključuje jamstva, ki krijejo enoletne ali krajše obveznosti.

(12)  Ali A1 in A2, odvisno od uporabljenega bonitetnega sistema.

(13)  Ali A3, odvisno od uporabljenega bonitetnega sistema.

(14)  Če bodo različne bonitetne agencije različno ocenile banko, se bo za izračun povišanja provizije uporabila višja ocena. Bonitetna ocena za določitev višine provizije za jamstvo je dan, na katerega se dodeli jamstvo v zvezi s specifično obveznico, ki jo izda upravičenec.

(15)  Npr. posodobitev referenčnega obdobja za posel kreditne zamenjave, ki ga je ECB določila v priporočilih iz oktobra 2008, ki dokazljivo pomeni povišanje za vsaj 20 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A + in A, 30 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A– in 40 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno pod A–.

(16)  Država Efte bo oceno opravila, ko bo prejela vlogo za odobritev jamstev za izdajo novih ali obnovljenih dolžniških certifikatov od 1. januarja 2011 naprej, in bo v oceno vključila znesek dolga, ki ga je treba pokriti z zahtevanimi jamstvi, in vse obstoječe neporavnane zajamčene obveznosti kot delež skupnih obveznosti/skupne bilance stanja na določeni dan. Neporavnane obveznosti, ki zaradi dolžniških certifikatov, izdanih pred 1. januarjem 2011, presegajo prag, ne sprožijo zahteve po pregledu uspešnosti poslovanja, razen če banka izda nove dolžniške certifikate, s čimer znesek zajamčenih obveznosti ostane nad pragom.

(17)  Na primer, če se v zvezi z banko že izvaja pregled uspešnosti poslovanja zaradi dokapitalizacije in je prag za jamstva presežen, je treba v okviru pregleda obravnavati tudi razloge za stalno zanašanje banke na jamstva, vanj vključiti test likvidnosti in po potrebi proučiti, v kolikšni meri se načrtuje nadaljnja uporaba državnih jamstev.

(18)  Točka 8 oddelka 2 smernic o prestrukturiranju in s tem povezani deli točke 40 smernic o dokapitalizaciji ter Priloga V smernic o oslabljenih sredstvih.

(19)  Kar na primer vključuje višji delež zajamčenega dolga, ki se ga da razložiti s posebnimi prizadevanji za ohranitev ali povečanje posojil realnemu gospodarstvu v javno korist in s podporo zadevni državi Efte, če je tako ravnanje združljivo s skupnim trgom.

(20)  Ob ustreznem upoštevanju splošnih makroekonomskih razmer v državi Efte in zlasti elementov, kot so tveganja državnih posojilojemalcev, ki imajo neposreden vpliv na pogoje dostopa do financiranja za banke s sedežem v državi Efte.

(21)  Kot je navedena v bonitetni oceni ali razponu poslov kreditne zamenjave upravičenke.

(22)  Da bi povečale kapitalske rezerve, so se banke odločile prodati nestrateško premoženje, na primer panožno udeležbo, ali pa so se osredotočile na posebne geografske sektorje. V zvezi s tem glej Evropska centralna banka, EU Banking Sector Stability, september 2010.

(23)  V skladu z Evropsko centralno banko se je splošna raven solventnosti bank v letu 2009 precej povečala v vseh državah članicah EU. Poleg tega je iz podatkov o nekaterih večjih bankah v Evropski uniji mogoče sklepati, da so se kapitalski deleži povečevali tudi v prvi polovici leta 2010, k čemur so pripomogli večji zadržani dobički in nadaljnja povečevanja zasebnega kapitala ter javne kapitalske injekcije za nekatere banke. Glej Evropska centralna banka: EU Banking Sector Stability, september 2010.

(24)  Prihodnje zakonodajno okolje, ki ga je pripravil Bazelski odbor za finančni nadzor (BCBS), t. i. Basel III, naj bi vključevalo izvajanje novih kapitalskih pravil, ki bi morala bankam omogočiti, da sčasoma izpolnijo nove kapitalske potrebe. V tem okviru je zanimivo, da je večina največjih bank v Evropski uniji v zadnjih dveh letih povečala svoje kapitalske rezerve, da bi povečala svoje zmogljivosti za nadomestitev izgub, ter da bi imele ostale banke v Evropski uniji dovolj časa (do leta 2019), da pripravijo svoje kapitalske rezerve, med drugim z uporabo zadržanih dobičkov. Treba je tudi opozoriti, da se s prehodno ureditvijo iz novega zakonodajnega okvira za obstoječe kapitalske injekcije iz javnega sektorja določa prehodno obdobje do 1. januarja 2018. Tudi količinska presoja vplivov, ki jo je opravil Bazelski odbor, katerega izračune je potrdila Komisija, je potrdila precej omejen vpliv na posojila bank. Zato naj nove kapitalske zahteve ne bi vplivale na predlog iz teh smernic.

(25)  To bo veljalo za vse ukrepe dokapitalizacije in ukrepe za oslabljena sredstva, ne glede na to, ali so zasnovani kot individualni ukrepi ali dodeljeni v okviru sheme.

(26)  Obstoječe ali nove sheme pomoči bankam (ne glede na instrument pomoči: jamstvo, dokapitalizacija, likvidnost, pomoč za oslabljena sredstva, drugo) se bodo podaljšale/odobrile le za šest mesecev, da se po potrebi omogočijo nadaljnje prilagoditve sredi leta 2011.


Top