EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62002CJ0203

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 9. novembra 2004.
The British Horseracing Board Ltd in drugi proti William Hill Organization Ltd.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) - Združeno kraljestvo.
Direktiva 96/9/ES - Pravno varstvo baz podatkov - Pravica sui generis - Pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov - (Ne)bistveni del vsebine baze podatkov - Jemanje izvlečkov in ponovna uporaba - Normalna uporaba - Neupravičena škoda, povzročena zakonitim interesom izdelovalca - Baza podatkov o konjskih dirkah - Seznami dirk - Stave.
Zadeva C-203/02.

European Court Reports 2004 I-10415

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2004:695

Zadeva C-203/02

The British Horseracing Board Ltd in drugi

proti

William Hill Organization Ltd

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division))

„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Pravica sui generis – Pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov – (Ne)bistveni del vsebine baze podatkov – Jemanje izvlečkov in ponovna uporaba – Normalna uporaba – Neupravičena škoda, povzročena zakonitim interesom izdelovalca – Baza podatkov o konjskih dirkah – Seznami dirk – Stave“

Povzetek sodbe

1.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo baz podatkov – Direktiva 96/9 – Izraz naložba v pridobivanje in preverjanje vsebine baze podatkov – Sredstva, namenjena za pripravo in preverjanje seznamov konj, ki sodelujejo na konjskih dirkah – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9, člen 7(1))

2.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo baz podatkov – Direktiva 96/9 – Izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba vsebine baze podatkov – Pravica avtorja, da prepove taka dejanja – Baza, ki je postala dostopna javnosti – Neobstoj vpliva na to pravico

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9, člen 7)

3.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo baz podatkov – Direktiva 96/9 – Izraz bistveni del vsebine baze podatkov – Kvantitativna in kvalitativna ocena

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9, člen 7)

4.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo baz podatkov – Direktiva 96/9 – Prepoved jemanja izvlečkov in ponovne uporabe nebistvenih delov vsebine baze podatkov – Obseg

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9, člen 7(5))

1.        Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da zajema sredstva, namenjena iskanju obstoječega gradiva in njegovemu zbiranju v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnega gradiva vsebine baze podatkov.

Izraz naložba v preverjanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive 96/9 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da zajema sredstva, ki so zaradi zagotavljanja zanesljivosti informacije v tej bazi namenjena preverjanju točnosti zbranega gradiva ob izdelavi te baze in med njenim delovanjem. Sredstev, namenjenih preverjanju v fazi ustvarjanja gradiva, ki je kasneje zbrano v bazi podatkov, ta izraz ne zajema.

V kontekstu priprave seznamov za konjske dirke sredstva, namenjena za določitev konj, ki sodelujejo na dirki, ne pomenijo naložbe v pridobitev vsebine baze podatkov, ampak naložbo v ustvarjanje sestavnih podatkov seznamov za te dirke. Sredstva, namenjena preverjanju pred vpisom konja na seznam, so namreč del faze ustvarjanja sestavnih podatkov tega seznama in torej ne pomenijo naložbe v preverjanje vsebine baze podatkov.

(Glej točke 30, 31, 34, 38, od 40 do 42 in točko 1 izreka.)

2.        Izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba v smislu člena 7 Direktive 96/9 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razlagati tako, da se nanašata na vsako neupravičeno dejanje prilastitve in razširjanja v javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega dela. Ta izraza nista pogojena z neposrednim dostopom do zadevne baze podatkov.

Dejstvo, da je dostop javnosti do vsebine baze podatkov omogočila oseba, ki je to bazo izdelala, ali da je bil dostop omogočen z njeno privolitvijo, ne vpliva na njeno pravico, da prepreči dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe celotne vsebine neke baze podatkov ali bistvenega dela te vsebine.

(Glej točko 67 in točko 2 izreka.)

3.        Izraz bistveni del, ocenjen količinsko, vsebine baze v smislu člena 7 Direktive 96/9 o pravnem varstvu baz podatkov se nanaša na količino podatkov, ki so bili izvlečeni in/ali ponovno uporabljeni, in ga je treba presojati glede na količino celotne vsebine baze. Izraz bistveni del vsebine baze podatkov, ocenjen kakovostno, se nanaša na višino naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine predmeta dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ne glede na to, ali je ta predmet količinsko bistveni del splošne vsebine varovane baze podatkov.

Izraz nebistveni del vsebine baze podatkov zajema vsak del, ki ne ustreza izrazu bistveni del, tako s količinskega kot kakovostnega stališča.

(Glej točke 70, 71, 73 in točko 3 izreka.)

4.        Člen 7(5) Direktive 96/9 o pravnem varstvu baz podatkov, ki v določenih primerih prepoveduje ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo nebistvenih delov vsebine baze podatkov, med drugim zajema nepooblaščena dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ki s kumulativnim učinkom vodijo k rekonstrukciji in/ali dajanju na voljo javnosti brez dovoljenja osebe, ki je bazo podatkov izdelala, celotne vsebine te baze ali njenega bistvenega dela, in tako resno škodujejo naložbi te osebe.

(Glej točko 95 in točko 4 izreka.)







SODBA SODIŠČA (veliki senat)

z dne 9. novembra 2004(*)

„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Pravica sui generis – Pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov – (Ne)bistveni del vsebine baze podatkov – Jemanje izvlečkov in ponovna uporaba – Normalna uporaba – Neupravičena škoda, povzročena zakonitim interesom izdelovalca – Baza podatkov o konjskih dirkah – Seznami dirk – Stave“

V zadevi C-203/02,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 24. maja 2002, ki je prispela na Sodišče 31. maja 2002, v postopku

The British Horseracing Board Ltd in drugi

proti

William Hill Organization Ltd,

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas in K. Lenaerts (poročevalec), predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, in J. N. Cunha Rodriguez, sodnik,

generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl,

sodni tajnici: M. Múgica Arzamendi in M.-F. Contet, glavni administratorki,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. marca 2004,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za The British Horseracing Board Ltd in druge P. Prescott, QC, L. Lane, barrister, in H. Porter, solicitor,

–        za William Hill Organization Ltd M. Platts-Mills, QC, J. Abrahams, barrister, S. Kon, T. Usher in S. Turnbull, solicitors,

–        za belgijsko vlado A. Snoecx, zastopnica, skupaj s P. Vlaemminckom, advocaat,

–        za nemško vlado W. D. Plessing, zastopnik,

–        za portugalsko vlado L. Fernandes in A. P. Matos Barros, zastopnika,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti K. Banks, zastopnica,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 8. junija 2004

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 7 in 10(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, str. 20, v nadaljevanju: Direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med The British Horseracing Board Ltd, Jockey Club in Weatherbys Group Ltd (v nadaljevanju: BHB in drugi), ter William Hill Organization Ltd (v nadaljevanju: William Hill). Spor je nastal zaradi uporabe podatkov za organizacijo konjskih stav William Hilla, ki izhajajo iz baze podatkov BHB.

 Pravni okvir

3        V skladu s členom 1(1) je predmet Direktive pravno varstvo baz podatkov v vseh oblikah. Baza podatkov je v členu 1(2) te direktive opredeljena kot „zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi“.

4        Člen 3 Direktive za „baze podatkov […], ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev“ uvaja avtorskopravno varstvo.

5        Člen 7 Direktive uvaja pravico sui generis:

„Predmet varstva

1.      Države članice predvidijo pravico izdelovalca baze podatkov, pri katerem je prišlo do kakovostno in/ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine, da prepreči neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno in/ali količinsko.

2.      V tem poglavju:

a)      ‚jemanje izvlečkov‘ pomeni stalni ali začasni prenos celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela na drug nosilec na kateri koli način in v kateri koli obliki;

b)      ‚ponovna uporaba‘ pomeni vsako obliko dajanja na voljo javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela z distribuiranjem primerkov, z dajanjem v najem, s sprotnim prenosom (on-line) ali drugimi oblikami prenosa. Prva prodaja primerka baze podatkov s strani imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora ponovne prodaje tega primerka v Skupnosti.

Javno posojanje ni dejanje jemanja izvlečka ali ponovne uporabe.

3.      Pravica iz odstavka 1 se lahko prenese, odstopi ali podeli z licenčno pogodbo.

4.      Pravica, predvidena v odstavku 1, velja ne glede na upravičenost te baze podatkov do varstva z avtorsko ali drugimi pravicami. Poleg tega velja ne glede na upravičenost vsebine te baze podatkov do varstva z avtorsko ali drugimi pravicami. Varstvo baz podatkov s pravico, predvideno v odstavku 1, ne vpliva na pravice, ki obstajajo glede njihove vsebine.

5.      Ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovna uporaba nebistvenih delov vsebine baze podatkov, če so to dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov, ni dovoljeno.“

6        Člen 8(1) Direktive določa:

„Izdelovalec baze podatkov, ki je na kakršen koli način dana na voljo javnosti, zakonitemu uporabniku baze podatkov ne sme preprečiti jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe za kakršen koli namen nebistvenih delov njene vsebine, ocenjenih kakovostno in/ali količinsko. Kadar je zakoniti uporabnik pooblaščen le za jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo dela baze podatkov, se ta odstavek uporablja le za tisti del.“

7        V skladu s členom 9 Direktive „[d]ržave članice lahko določijo, da lahko zakoniti uporabniki baze podatkov, ki je na kakršen koli način dana na voljo javnosti, brez dovoljenja izdelovalca jemljejo izvlečke ali ponovno uporabijo bistveni del njene vsebine:

a)      v primeru jemanja izvlečkov iz vsebine neelektronske baze podatkov za zasebne namene;

b)      v primeru jemanja izvlečkov v namen ilustracije pri poučevanju ali znanstvenem raziskovanju, kadar se navede vir, in v obsegu, ki ga opravičuje nekomercialni namen, ki naj se doseže;

c)      v primeru jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe za namene javne varnosti ali upravnega ali sodnega postopka.“

8        Člen 10 Direktive določa:

„1.       Pravica, predvidena v členu 7, učinkuje od dneva zaključka izdelave baze podatkov. Poteče petnajst let po prvem januarju v letu, ki sledi dnevu izdelave.

[…]

3.       Z vsako bistveno spremembo vsebine baze podatkov, ocenjeno kakovostno ali količinsko, vključno z vsako bistveno spremembo, ki izhaja iz nakopičenja zaporednih dodatkov, izbrisov ali sprememb, katere posledica bi bila, da se baza podatkov obravnava kot bistveno nova naložba, ocenjena kakovostno ali količinsko, baza podatkov, ki izhaja iz te naložbe, izpolni pogoje za lastno trajanje varstva.“

9        Direktiva je bila v Združenem kraljestvu prenesena s sprejetjem Copyright and Rights in Databases Regulations 1997, ki so začeli veljati 1. januarja 1998. Besedilo Regulations je enako besedilu Direktive.

 Postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

10      BHB in drugi so zadolženi za organizacijo sektorja konjskih dirk v Združenem kraljestvu in v tem okviru z različnimi nalogami zagotavljajo razvoj in upravljanje baze podatkov BHB, ki združuje precejšnje število informacij, zbranih pri lastnikih konjev, trenerjih, organizatorjih konjskih dirk in drugih osebah s področja konjskih dirk. Ta baza podatkov združuje zlasti podatke o rodovnikih približno milijona konjev in informacije, imenovane „informacije pred dirko“, ki zadevajo dirke, ki naj bi potekale v Združenem kraljestvu. Te informacije se nanašajo predvsem na ime, kraj in datum dirke, razdaljo, na kateri poteka dirka, merila za sprejetje, rok za oddajo prijav, znesek vpisnine in znesek, ki ga hipodrom prispeva k nagradi, ki se podeli na koncu dirke.

11      Weatherbys Group Ltd, družba, ki dopolnjuje in upravlja bazo podatkov BHB, opravlja tri bistvene dejavnosti v zvezi z informacijami pred dirko.

12      Prvič, ta družba zbira informacije zlasti o lastnikih, trenerjih, džokejih, konjih ter o rezultatih, ki jih imajo slednji na različnih dirkah.

13      Drugič, konjem, ki so vpisani na različne dirke, dodaja težo in določa hendikep.

14      Tretjič, sestavlja sezname konjev, ki sodelujejo na dirki. To dejavnost opravlja njen klicni center, ki zaposluje okrog trideset oseb. Te osebe telefonsko sprejemajo vpise konjev za vsako organizirano dirko. Identiteta in položaj osebe, ki je opravila vpis, in ujemanje lastnosti konja z merili za sprejetje na dirko se nato preverijo. Po teh preveritvah se vpisi začasno objavijo. Da bi konj lahko sodeloval na dirki, mora trener telefonsko potrditi sodelovanje konja, in sicer tako, da ga prijavi najkasneje na dan pred dirko. Operaterji morajo nato preveriti, ali se glede na število že registriranih prijav konju lahko dovoli sodelovanje na dirki. Centralni računalnik nato vsakemu konju dodeli številko džokejskega jopiča in določi njegov startni boks. Končni seznam sodelujočih se objavi na dan pred dirko.

15      Baza podatkov BHB vsebuje bistvene informacije ne samo za osebe, ki jih konjske dirke neposredno zadevajo, ampak tudi za radijske in televizijske postaje ter za posrednike pri stavah in njihove stranke. Stroški upravljanja baze podatkov BHB so okrog 4 milijone GBP na leto. Provizije, ki se zaračunajo tretjim za uporabo informacij iz te baze, pokrivajo okrog četrtino tega zneska.

16      Omenjena baza je dostopna on line na skupni internetni strani BHB in Weatherbys Group Ltd. Del njene vsebine se vsak teden objavi tudi v uradnem listu BHB. Vsebina te baze je tudi v celoti ali delno na voljo družbi Racing Pages Ltd, ki jo skupaj upravljata Weatherbys Group Ltd in Press Association in ki na dan pred dirko v obliki „Declarations Feed“ prenese informacije različnim članom, med katerimi so posredniki pri stavah. Družbo Satellite Informations Services Ltd (v nadaljevanju: SIS) je Racing Pages Ltd pooblastila za prenos informacij svojim članom v obliki neobdelanih informacij („raw data feed“, v nadaljevanju: RDF). RDF vsebuje veliko število informacij, zlasti imena konjev, ki sodelujejo na dirki, imena džokejev, številke džokejskih jopičev in težo, ki je dodana vsakemu konju. Imena konjev, ki sodelujejo na določeni dirki, so na voljo javnosti v popoldanskem času na dan pred dirko v tisku in s pomočjo storitev ceefaxa in teletexta.

17      William Hill, ki je naročen na Declarations Feed in na RDF, je eden od glavnih organizatorjev stav „zunaj hipodroma“ v Združenem kraljestvu, in sicer za britanske in mednarodne stranke. Vzpostavil je storitev pobiranja stav on-line na dveh internetnih straneh. Zainteresirane osebe lahko na teh straneh dobijo informacije o različnih organiziranih tekmah, zadevnih hipodromih, tekmujočih konjih in možnostih, ki jih konjem daje William Hill.

18      Informacije, ki jih ta objavlja na internetnih straneh, so pridobljene iz časopisov, objavljenih na dan pred dirko, in iz RDF, ki jih dobavlja SIS v jutranjem času na dan dirke.

19      Iz predložitvenega sklepa izhaja, da so informacije na internetni strani William Hilla le majhen del celotnega števila podatkov, vsebovanih v bazi podatkov BHB, saj zadevajo le naslednje elemente te baze: imena vseh konjev, ki sodelujejo na zadevni dirki, datum, uro in/ali ime dirke in ime hipodroma. Iz predložitvenega sklepa prav tako izhaja, da konjske dirke in seznami sodelujočih konjev niso predstavljeni enako na internetnih straneh William Hilla in v bazi podatkov BHB.

20      Marca 2000 so BHB in drugi na High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (Združeno kraljestvo), vložili tožbo proti William Hillu, in sicer zaradi zatrjevane kršitve njihove pravice sui generis. Po eni strani zatrjujejo, da gre pri vsakodnevni uporabi informacij o konjskih dirkah William Hilla, pridobljenih iz časopisov in RDF, za jemanje izvlečkov ali ponovno uporabo bistvenega dela vsebine baze podatkov BHB, v nasprotju s členom 7(1) Direktive. Po drugi strani zatrjujejo, da mora biti, tudi če se ugotovi, da posamezni izvlečki, ki jih jemlje William Hill, niso bistveni, njihovo jemanje prepovedano na podlagi člena 7(5) Direktive.

21      High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, je s sodbo z dne 9. februarja 2001 razsodilo, da je tožba BHB in drugih utemeljena. William Hill se je pritožil na predložitveno sodišče.

22      Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) je, soočeno s težavami glede razlage Direktive, odločilo, da prekine odločanje in da Sodišču v predhodno odločanje predloži naslednja vprašanja:

„1.      Ali kateri od izrazov

–        ‚bistveni del vsebine baze podatkov‘

–        ‚nebistveni del vsebine baze podatkov‘

iz člena 7 Direktive vključuje dela, podatke ali drugo gradivo, ki izhaja iz baze podatkov, ki pa niso enako sistematično in metodično razporejeni in individualno dostopni kot tisti iz baze podatkov?

2.      Kaj pomeni ‚pridobivanje‘ iz člena 7(1) Direktive? Zlasti, ali gre pri [elementih iz točke 14 te sodbe] lahko za ‚pridobivanje‘ te vrste?

3.      Ali se ‚preverjanje‘ iz člena 7(1) Direktive omejuje na občasno zagotavljanje, da informacija iz baze podatkov je in ostane pravilna?

4.      Kaj v členu 7(1) pomenita izraza:

–        ‚bistveni del, ocenjen kakovostno, vsebine te baze podatkov‘ in

–        ‚bistveni del, ocenjen količinsko, vsebine te baze podatkov‘?

5.      Kaj v členu 7(5) Direktive pomeni izraz ‚nebistveni deli baze podatkov‘?

6.      Zlasti, ali v vsakem od primerov,

–        beseda ‚bistven‘ pomeni kaj več kot ‚nepomemben‘ in, ob pritrdilnem odgovoru, kaj;

–        besedi ‚nebistveni del‘ pomenita samo to, da del ni ‚bistven‘?

7.      Ali se ‚jemanje izvlečkov‘ iz člena 7 Direktive omejuje na prenos vsebine baze podatkov neposredno iz baze podatkov na drug nosilec ali pa vključuje tudi prenos del, podatkov ali drugega gradiva, ki posredno izhajajo iz baze, brez neposrednega dostopa do baze podatkov?

8.      Ali se ‚ponovna uporaba‘ iz člena 7 Direktive omejuje na dajanje na voljo javnosti vsebine baze podatkov, neposredno iz baze podatkov, ali pa vključuje tudi dajanje na voljo javnosti del, podatkov ali drugega gradiva, ki posredno izhaja iz baze, brez neposrednega dostopa do baze podatkov?

9.      Ali se ‚ponovna uporaba‘ iz člena 7 Direktive omejuje na prvo dajanje na voljo javnosti baze podatkov?

10.      Kaj v členu 7(5) Direktive pomeni ‚dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov‘? Zlasti, ali gre pri [ravnanju iz točk od 17 do 19 te sodbe] v kontekstu [elementov iz točke 15 te sodbe] lahko za taka dejanja?

11.      Ali člen 10(3) Direktive pomeni, da je treba, če nastane ‚bistvena sprememba‘ v vsebini baze podatkov, kar bazi podatkov, ki tako nastane, podeljuje lastno trajanje varstva, bazo podatkov, ki tako nastane, šteti za novo in ločeno bazo podatkov, vključno za potrebe člena 7(5)?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Uvodne ugotovitve

23      Člen 7(1) Direktive podeljuje posebno varstvo, označeno za pravico sui generis, osebi, ki izdela bazo podatkov v smislu člena 1(2) navedene direktive, če „je prišlo do kakovostno in/ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev [njene] vsebine“.

24      Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, išče razlago izraza naložba v pridobivanje oziroma v preverjanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive.

25      Člen 7(1) Direktive osebi, ki je izdelala bazo podatkov, varovano s pravico sui generis, omogoča, da prepreči jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo celotne vsebine baze ali njenega bistvenega dela. Člen 7(5) med drugim prepoveduje dejanja ponavljajočega se in sistematičnega jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe nebistvenih delov vsebine baze podatkov, ki bi nasprotovala normalni uporabi te baze podatkov ali bi neupravičeno škodila zakonitim interesom osebe, ki je izdelala bazo.

26      Sedmo, osmo in deveto zastavljeno vprašanje, ki jih je treba obravnavati skupaj, zadevajo izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba. Izraza bistveni del in nebistveni del vsebine baze podatkov pa so bistvo prvega, četrtega, petega in šestega vprašanja, ki bodo prav tako obravnavana skupaj.

27      Deseto vprašanje zadeva obseg prepovedi iz člena 7(5) Direktive. Namen enajstega vprašanja je izvedeti, ali bistvena sprememba, ki jo je v vsebino baze podatkov vstavila oseba, ki je to bazo izdelala, omogoča sklep, da je nastala nova baza podatkov, da bi v kontekstu člena 7(5) Direktive presojali, ali so dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe nebistvenih delov baze podatkov ponavljajoča se in sistematična.

 Drugo in tretje vprašanje v zvezi z izrazom naložba v pridobivanje ali preverjanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive

28      Predložitveno sodišče se z drugim in tretjim vprašanjem sprašuje o izrazu naložba v pridobivanje ali preverjanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive.

29      V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 7(1) Direktive podeljuje varstvo s pravico sui generis bazam podatkov, ki ustrezajo natančnemu jasnemu merilu, in sicer da je prišlo do kakovostno ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev njihove vsebine.

30      V skladu z deveto, deseto in dvanajsto uvodno izjavo Direktive je njen namen, kot poudarja William Hill, spodbujanje in varstvo investicij v sisteme za „shranjevanje“ in „obdelavo“ podatkov, ki prispevajo k razvoju informacijskega trga v okoliščinah, ki jih zaznamuje eksponentno naraščanje količine letno proizvedenih in obdelanih informacij v vseh sektorjih dejavnosti. Iz tega sledi, da je treba izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavljanje vsebine baze podatkov v splošnem razumeti tako, da ta zajema naložbo, namenjeno izdelavi baze kot take.

31      V tem kontekstu je treba, kot poudarjajo William Hill ter belgijska, nemška in portugalska vlada, izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov razumeti tako, da ta označuje sredstva, namenjena iskanju obstoječega gradiva in njegovemu zbiranju v omenjeni bazi, z izjemo sredstev, uporabljenih za samo ustvarjanje gradiva. Namen varstva s pravico sui generis, ki ga ureja Direktiva, je dejansko spodbujanje vzpostavitve sistemov za shranjevanje in obdelavo obstoječih informacij, ne pa ustvarjanje gradiva, ki bi lahko bilo kasneje zbrano v bazi podatkov.

32      To razlago potrjuje devetintrideseta uvodna izjava Direktive, po kateri je cilj pravice sui generis zagotavljanje varstva pred poneverbo rezultatov finančnih in strokovnih naložb v „pridobivanje in zbiranje vsebine“ baze podatkov. Kot poudarja tudi generalna pravobranilka v točkah od 41 do 46 sklepnih predlogov, ne glede na manjša terminološka odstopanja vse jezikovne različice te devetintridesete uvodne izjave govorijo v prid razlagi, ki iz izraza pridobivanje izključuje ustvarjanje gradiva, ki ga vsebuje baza podatkov.

33      Devetnajsta uvodna izjava Direktive, v skladu s katero zbirka več posnetkov glasbenih izvedb na CD ne pomeni dovolj znatne naložbe, da bi bila upravičena do varstva s pravico sui generis, daje dodaten argument v podporo tej razlagi. Iz tega namreč izhaja, da se sredstev, porabljenih za samo ustvarjanje del ali gradiva, vsebovanih v bazi podatkov, v tem primeru na CD, ne da enačiti z naložbami v pridobivanje vsebine omenjene baze, zato ne morejo biti upoštevana pri presoji, ali je naložba v izdelavo te baze znatna.

34      Izraz naložba v preverjanje vsebine baze podatkov je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, ki so, za zagotavljanje zanesljivosti informacije v tej bazi, namenjena kontroli točnosti zbranega gradiva ob izdelavi te baze in med njenim delovanjem. Sredstva, namenjena preverjanju v fazi ustvarjanja podatkov ali drugega gradiva, ki je kasneje zbrano v bazi, pa so sredstva, vezana na to ustvarjanje, zato ne morejo biti upoštevana pri presoji obstoja znatne naložbe v okviru člena 7(1) Direktive.

35      V tem kontekstu okoliščina, da naj bi bila izdelava baze podatkov povezana z opravljanjem glavne dejavnosti, v okviru katere je oseba, ki izdela bazo, obenem tudi oseba, ki ustvari gradivo, vsebovano v tej bazi, sama po sebi ne izključuje možnosti, da bi ta oseba lahko zahtevala varstvo s pravico sui generis, pod pogojem, da lahko dokaže, da je pridobitev tega gradiva, njegovo preverjanje ali predstavitev, tako kot je določeno v točkah od 31 do 34 te sodbe, zahtevalo kakovostno ali količinsko znatno naložbo, neodvisno glede na sredstva, zagotovljena za ustvarjanje tega gradiva.

36      Tudi če iskanje podatkov in preverjanje njihove točnosti ob izdelavi baze podatkov od osebe, ki izdela to bazo, načeloma ne zahteva zagotovitve posebnih sredstev, saj gre za podatke, ki jih je sama ustvarila in ki so ji na voljo, lahko zbiranje teh podatkov, njihova sistematična ali metodična ureditev v okviru baze, organiziranje njihove individualne dostopnosti in preverjanje njihove točnosti v vsem obdobju delovanja baze zahtevajo kakovostno in/ali količinsko znatno naložbo v smislu člena 7(1) Direktive.

37      Predložitveno sodišče v postopku v glavni stvari sprašuje, ali so naložbe, opisane v točki 14 te sodbe, primerljive z naložbo v pridobivanje vsebine baze podatkov BHB. Tožeče stranke v glavni stvari s tem vztrajajo pri znatnosti navedenih naložb.

38      Vendar se naložbe v določanje, za organizacijo konjskih dirk, konjev, katerim je dovoljeno sodelovanje na zadevni dirki, nanašajo na ustvarjanje podatkov, ki sestavljajo sezname v zvezi s temi dirkami, ki so vsebovani v bazi podatkov BHB. Pri njih ne gre za naložbo v pridobivanje vsebine baze podatkov. Posledično ne morejo biti upoštevane pri presoji, ali je naložba v izdelavo te baze znatna.

39      Res je, da zahteva postopek vpisa konja na dirkalni seznam nekaj predhodnih preveritev identitete osebe, ki opravi vpis, lastnosti konja ter sposobnosti konja, njegovega lastnika in džokeja.

40      Vendar to predhodno preverjanje nastopi v fazi ustvarjanja seznama obravnavane dirke. Pri njem gre torej za naložbo v ustvarjanje podatkov in ne v preverjanje vsebine baze podatkov.

41      Iz tega izhaja, da pri sredstvih, namenjenih pripravi seznama konjev, ki sodelujejo na dirki, in v tem okviru preverjanju, ne gre za naložbo v pridobivanje in preverjanje vsebine baze podatkov, v kateri je vsebovan ta seznam.

42      Na podlagi zgoraj navedenega je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti:

–        izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena iskanju obstoječega gradiva in njegovemu zbiranju v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnega gradiva vsebine baze podatkov;

–        izraz naložba v preverjanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, ki so zaradi zagotavljanja zanesljivosti informacije v tej bazi namenjena kontroli točnosti zbranega gradiva, ob izdelavi te baze in med njenim delovanjem. Sredstev, namenjenih preverjanju v fazi ustvarjanja gradiva, ki je kasneje zbrano v bazi podatkov, ta izraz ne zajema;

–        pri sredstvih, namenjenih pripravi seznama konjev, ki sodelujejo na dirki, in preverjanju v tem okviru, ne gre za naložbo v pridobivanje in preverjanje vsebine baze podatkov, v kateri je vsebovan ta seznam.

 Sedmo, osmo in deveto vprašanje v zvezi z izrazoma jemanje izvlečkov in ponovna uporaba v smislu člena 7 Direktive

43      Predložitveno sodišče s sedmim, osmim in devetim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali gre pri uporabi baze podatkov, kot jo je izvedel William Hill, za jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo v smislu člena 7 Direktive. Predložitveno sodišče zlasti sprašuje, ali varstvo, ki ga podeljuje pravica sui generis, pokriva tudi primere uporabe podatkov, ki sicer izhajajo iz baze podatkov, vendar jih je uporabnik pridobil iz nekega drugega vira.

44      Varstvo s pravico sui generis, določeno s členom 7(1) Direktive, daje osebi, ki je izdelala bazo podatkov, možnost preprečitve neupravičenega jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela, v skladu z enainštirideseto uvodno izjavo Direktive. Poleg tega člen 7(5) Direktive pod določenimi pogoji prepoveduje neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo nebistvenih delov vsebine baze podatkov.

45      Izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba je treba razlagati v smislu cilja, ki ga zasleduje pravica sui generis. Ta cilj je varstvo osebe, ki je izdelala bazo podatkov, pred „dejanj[i] uporabnika, ki presegajo njegove zakonite pravice in s tem škodujejo naložbam“ te osebe, kot navaja dvainštirideseta uvodna izjava Direktive.

46      Iz oseminštiridesete uvodne izjave te direktive izhaja, da pravica sui generis temelji na gospodarski upravičenosti, katere bistvo je osebi, ki je izdelala bazo podatkov, zagotoviti varstvo in plačilo naložbe, namenjene izdelavi in delovanju te baze.

47      V teh okoliščinah je za presojo obsega varstva s pravico sui generis nepomembno, ali je cilj dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe izdelava nove baze podatkov, konkurenčne ali ne prvotni bazi, enake ali različne velikosti kot je ta, oziroma ali to dejanje sodi v okvir dejavnosti, ki ni izdelava baze podatkov. Dvainštirideseta uvodna izjava Direktive v zvezi s tem potrjuje, da „se pravica do prepovedi jemanja in/ali ponovne uporabe celotne vsebine ali njenega bistvenega dela ne nanaša le na izdelavo parazitskega konkurenčnega izdelka, temveč tudi na vsakega uporabnika, ki s svojimi dejanji kakovostno ali količinsko občutno škoduje naložbi“.

48      Treba je tudi poudariti, da čeprav predlog Direktive Sveta o pravnem varstvu baz podatkov (UL 1992, C 156, str. 4), ki ga je Komisija predstavila 15. aprila 1992, v členu 2(5) obseg varstva s pravico sui generis omejuje na dejanja neupravičenega jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, opravljene „v komercialne namene“, odsotnost sklicevanja na tak namen v členu 7 Direktive pomeni, da je za presojo dovoljenosti glede na ta člen brez pomena, ali dejanje zasleduje komercialni ali nekomercialni cilj.

49      V členu 7(2), točka a, Direktive je jemanje izvlečkov opredeljeno kot „stalni ali začasni prenos celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela na drug nosilec na kateri koli način in v kateri koli obliki“, medtem ko je v istem členu, v odstavku 2, točka b, ponovna uporaba opredeljena kot „vsak[a] oblik[a] dajanja na voljo javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela z distribuiranjem primerkov, z dajanjem v najem, s sprotnim prenosom (on-line) ali drugimi oblikami prenosa“.

50      Sklicevanje na „bistveni del“ v definicijah izrazov jemanje izvlečkov in ponovna uporaba ustvarja zmedo, saj iz člena 7(5) Direktive izhaja, da se jemanje izvlečkov ali ponovna uporaba lahko nanašata tudi na nebistveni del baze podatkov. Kot poudarja generalna pravobranilka v točki 90 sklepnih predlogov, sklicevanje v členu 7(2) Direktive na bistvenost izvlečenega ali ponovno uporabljenega dela ne zadeva same definicije teh izrazov, ampak jo je treba razumeti tako, da se nanaša na enega od pogojev za uporabo pravice sui generis, ki jo ustanavlja člen 7(1) Direktive.

51      Uporaba izrazov kot „na kateri koli način ali v kateri koli obliki“ in „vsaka oblika dajanja na voljo javnosti“ kaže, da je hotel zakonodajalec Skupnosti dati širok pomen izrazoma jemanje izvlečkov in ponovna uporaba. V smislu cilja, ki ga zasleduje Direktiva, je torej treba ta izraza razlagati tako, da se nanašata na vsako dejanje prilastitve in razširjanja v javnosti, brez privolitve osebe, ki je izdelala bazo podatkov, rezultatov njenih naložb, s čimer se tej odvzamejo dohodki, ki bi ji omogočili amortizacijo stroškov te naložbe.

52      V takem kontekstu in v nasprotju s trditvijo, ki jo zagovarjajo William Hill ter belgijska in portugalska vlada, izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba ni mogoče omejiti na primere jemanja izvlečkov in ponovne uporabe, izvedene neposredno iz prvotne baze, s čimer bi ostala oseba, ki je izdelala bazo podatkov, brez vsakega varstva pred neupravičenimi dejanji kopiranja nekega primerka njene baze. To razlago potrjuje člen 7(2), točka b, Direktive, v skladu s katerim prva prodaja primerka baze podatkov imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora nad „ponovno prodajo“ tega primerka v Skupnosti, ne pa tiste do nadzora nad jemanjem izvlečkov in ponovno uporabo vsebine tega primerka.

53      Glede na to, da lahko dejanje neupravičenega jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ki ga tretja oseba izvede iz vira, ki ni zadevna baza podatkov, prav tako kot taka dejanja, izvedena neposredno iz te baze, škodujejo naložbi osebe, ki je izdelala to bazo, je treba šteti, da izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba nista pogojena z neposrednim dostopom do zadevne baze podatkov.

54      Kljub temu je treba poudariti, da varstvo s pravico sui generis zadeva izključno dejanji jemanja izvlečkov in ponovne uporabe, kot sta opredeljeni v členu 7(2) Direktive. To varstvo pa se ne nanaša na dejanje vpogleda v bazo podatkov.

55      Res je, da si oseba, ki je izdelala bazo podatkov, lahko pridrži izključni dostop do baze ali pa dostop do nje omeji na določene osebe. Vendar ji njena pravica sui generis ne dopušča, da bi v primeru, ko sama omogoči dostop javnosti do vsebine svoje baze ali njenega dela, nasprotovala vpogledu tretjih oseb v to bazo.

56      Enako velja v primeru, ko oseba, ki je izdelala bazo podatkov, tretji osebi dovoli ponovno uporabo vsebine te baze, da jo torej razširi v javnosti. Iz definicije izraza ponovna uporaba iz člena 7(2), točka b, Direktive, v povezavi z njeno enainštirideseto uvodno izjavo namreč izhaja, da dovoljenje te osebe za ponovno uporabo njene baze podatkov ali njenega bistvenega dela pomeni, da ta oseba privoli v to, da bo dostop javnosti do baze ali zadevnega dela omogočila tretja oseba, ki ima to dovoljenje. Oseba, ki je izdelala bazo, s tem, da dovoli ponovno uporabo, ustvari za zainteresirane osebe alternativen vir dostopa do vsebine njene baze in vpogleda vanjo.

57      Dejstvo, da imajo tretje osebe vpogled v bazo podatkov pri „ponovnem uporabniku“, ki ima dovoljenje osebe, ki je izdelala bazo podatkov, pa tej ne onemogoča, da pridobi nazaj vrednost svoje investicije. Tej osebi je namreč dano na voljo, da določi licenčnino za ponovno uporabo celote ali dela baze, ki upošteva predvsem predvidene poznejše vpoglede in ki ji tako zagotavlja zadostno poplačilo njenih naložb.

58      Nasprotno pa zakonitemu uporabniku baze podatkov, torej uporabniku, katerega dostop do vsebine baze podatkov zaradi vpogleda temelji na neposredni ali posredni privolitvi osebe, ki je izdelala bazo, ta na podlagi pravice sui generis iz člena 7(1) Direktive lahko onemogoči, da bi sam izvajal dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe celote ali bistvenega dela vsebine baze. Privolitev osebe, ki je izdelala bazo podatkov, za vpogled vanjo namreč ne pelje k izčrpanju njene pravice sui generis.

59      Analizo glede jemanja izvlečkov potrjuje štiriinštirideseta uvodna izjava Direktive, v skladu s katero „naj bo v primeru, da je za prikaz vsebine baze podatkov na zaslonu nujno potreben stalni ali začasni prenos celotne vsebine ali njenega bistvenega dela na drug nosilec, takšno dejanje pogojeno z dovoljenjem imetnika pravice“. Glede ponovne uporabe triinštirideseta uvodna izjava Direktive v istem smislu določa, da „se v primeru sprotnega prenosa (on-line) pravica do prepovedi ponovne uporabe ne izčrpa niti za baze podatkov niti za materialne primerke baze podatkov ali njenega dela, ki ga je izdelal naslovnik prenosa z dovoljenjem imetnika pravice“.

60      Kljub temu je treba poudariti, da prepoved iz člena 7(1) Direktive ne zadeva le jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela, za katere izdelavo je bila potrebna znatna naložba. Iz člena 8(1) Direktive izhaja, da zunaj primerov, obravnavanih v členu 7(5) te direktive, pravica sui generis zakonitemu uporabniku ne prepoveduje jemanja izvlečkov ali ponovne uporabe, ki se nanašajo na nebistvene dele vsebine baze podatkov.

61      Iz zgoraj navedenega izhaja, da dejanje jemanja izvlečkov, in sicer prenos vsebine baze podatkov na drug nosilec, ter dejanje ponovne uporabe, in sicer dajanje na voljo javnosti vsebine baze podatkov, ki se nanašajo na celotno vsebino baze podatkov ali njen bistveni del, zahtevata dovoljenje osebe, ki je izdelala bazo podatkov, tudi če je ta v celoti ali delno omogočila dostop do svoje baze ali pa njeno razširjanje v javnosti dovolila eni ali več določenim tretjim osebam.

62      Direktiva vsebuje izjemo od načela, navedenega v prejšnji točki. Njen člen 9 izčrpno določa tri primere, v katerih države članice lahko določijo, da smejo zakoniti uporabniki baze podatkov, ki je na kakršen koli način dana na voljo javnosti, brez dovoljenja osebe, ki je izdelala bazo, jemati izvlečke ali ponovno uporabiti bistveni del vsebine te baze. Gre za jemanje izvlečkov iz vsebine neelektronske baze podatkov za zasebne namene, za jemanje izvlečkov za namen podajanja primerov pri poučevanju ali znanstvenem raziskovanju ali pa za jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo za namene javne varnosti ali upravnega ali sodnega postopka.

63      V postopku v glavni stvari predložitveni sklep kaže na to, da so podatki v zvezi s konjskimi dirkami, ki jih William Hill objavlja na svoji internetni strani in ki izvirajo iz baze podatkov BHB, pridobljeni iz časopisov, objavljenih na dan pred dirko, in iz RDF, ki jih dobavlja SIS.

64      V skladu s predložitvenim sklepom informacije, objavljene v časopisih, tisku neposredno dobavlja Weatherbys Group Ltd, družba, ki upravlja bazo podatkov BHB. Glede drugega vira informacij za William Hill je treba opomniti, da ima SIS od Racing Pages Ltd, ki jo delno upravlja Weatherbys Group Ltd, dovoljenje, na podlagi katerega svojim članom, med katerimi je tudi William Hill, prenaša informacije, ki se nanašajo na konjske dirke, v obliki RDF. Dostop javnosti do podatkov iz baze BHB v zvezi s konjskimi dirkami je bil torej za namene vpogleda omogočen z dovoljenjem BHB.

65      Čeprav je William Hill zakoniti uporabnik baze podatkov, katere dostop javnosti je bil omogočen vsaj za tisti del te baze, ki ustreza informacijam o dirkah, iz predložitvenega sklepa izhaja, da izvaja ta družba dejanja jemanja izvlečkov in ponovne uporabe v smislu člena 7(2) Direktive. Po eni strani jemlje izvlečke iz podatkov, ki izvirajo iz baze podatkov BHB, tako da jih prenaša z enega nosilca na drugega. Po drugi strani te podatke ponovno uporablja tako, da jih sama daje na voljo javnosti na svoji internetni strani, da bi tako svojim strankam omogočila, da stavijo na konjske dirke.

66      Vendar iz predložitvenega sklepa izhaja, da sta bila to jemanje izvlečkov in ponovna uporaba izvedena brez dovoljenja BHB in drugih. Ker obravnavana zadeva ne ustreza nobenemu od primerov iz člena 9 Direktive, bi lahko dejanja, kot jih je izvedel William Hill, BHB in drugi prepovedali na podlagi pravice sui generis, pod pogojem, da se nanašajo na celotno vsebino baze podatkov BHB ali njen bistveni del v smislu člena 7(1) Direktive. Če se taka dejanja nanašajo na nebistvene dele te baze, so prepovedana le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(5) Direktive.

67      Na podlagi zgoraj navedenega je treba na sedmo, osmo in deveto zastavljeno vprašanje odgovoriti:

–        izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba v smislu člena 7 Direktive je treba razlagati tako, da se nanašata na vsako neupravičeno dejanje prilastitve in razširjanja v javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega dela. Ta izraza nista pogojena z neposrednim dostopom do zadevne baze podatkov;

–        dejstvo, da je dostop javnosti do vsebine baze podatkov omogočila oseba, ki je to bazo izdelala, ali da je bil dostop omogočen z njeno privolitvijo, ne vpliva na njeno pravico, da prepreči dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe celotne vsebine neke baze podatkov ali njenega bistvenega dela.

 Prvo, četrto, peto in šesto vprašanje v zvezi z izrazoma bistveni del in nebistveni del vsebine baze podatkov v smislu člena 7 Direktive

68      Predložitveno sodišče se s četrtim, petim, in šestim vprašanjem sprašuje o pomenu izrazov bistveni del in nebistveni del vsebine baze podatkov v okviru člena 7 Direktive. S prvim vprašanjem med drugim sprašuje, ali se gradivo, ki izhaja iz baze podatkov, izogne opredelitvi dela, bistvenega ali ne, te baze, če njihovo sistematično in metodično razporeditev in pogoje za njihovo individualno dostopnost spremeni avtor jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe.

69      V zvezi s tem je treba opomniti, da varstvo s pravico sui generis zadeva baze podatkov, za katerih izdelavo je bila potrebna znatna naložba. Člen 7(1) Direktive v tem okviru prepoveduje jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo ne samo celotne baze podatkov, ki je varovana s pravico sui generis, ampak tudi njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno ali količinsko. V skladu z dvainštirideseto uvodno izjavo Direktive je cilj te določbe preprečiti, da bi uporabnik „s svojimi dejanji kakovostno ali količinsko občutno [škodoval] naložbi“. Iz te uvodne izjave izhaja, da se morata presoja bistvenosti zadevnega dela s količinskega stališča in presoja s kakovostnega stališča nanašati na naložbo v izdelavo baze podatkov in na škodo, ki jo dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe tega dela povzročijo tej naložbi.

70      Izraz bistveni del, ocenjen količinsko, vsebine baze v smislu člena 7(1) Direktive se nanaša na količino podatkov, ki so bili izvlečeni ali ponovno uporabljeni iz baze, in ga je treba presojati glede na količino njene celotne vsebine. Če uporabnik jemlje izvlečke in/ali ponovno uporablja količinsko velik del vsebine baze podatkov, za katere izdelavo so bila potrebna znatna sredstva, potem je sorazmerno znatna tudi naložba, ki ustreza izvlečenemu in/ali ponovno uporabljenemu delu.

71      Izraz bistveni del, ocenjen kakovostno, vsebine baze podatkov se nanaša na višino naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine predmeta dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ne glede na to, ali je ta predmet količinsko bistveni del splošne vsebine varovane baze podatkov. Količinsko zanemarljiv del vsebine baze podatkov namreč lahko s stališča pridobivanja, preverjanja ali predstavitve pomeni veliko človeško, tehnično ali finančno naložbo.

72      Treba je dodati, da glede na to, da obstoj pravice sui generis v skladu s šestinštirideseto uvodno izjavo Direktive ne omogoči nastanka nove pravice na samih delih, podatkih ali gradivu baze podatkov, resnična vrednost gradiva, ki ga zadevajo dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ni ustrezno merilo za presojo, ali je zadevni del bistven.

73      Glede izraza nebistveni del vsebine baze podatkov je treba šteti, da ta izraz obsega vsak del, ki ne ustreza izrazu bistveni del, s količinskega in kakovostnega stališča.

74      V zvezi s tem iz predložitvenega sklepa izhaja, da je gradivo, reproducirano na internetni strani William Hilla, ki izhaja iz baze podatkov BHB, le zelo majhen del celotne velikosti te baze, kot je navedeno v točki 19 te sodbe. Glede količine gre torej šteti, da omenjeno gradivo ni bistveni del vsebine te baze.

75      V skladu s predložitvenim sklepom informacije, ki jih objavlja William Hill, zadevajo le naslednje gradivo baze podatkov BHB: imena vseh konjev, ki sodelujejo na zadevni dirki, datum, uro in/ali ime dirke ter ime hipodroma, kot je navedeno tudi v točki 19 te sodbe.

76      Za presojo, ali je to gradivo bistveni del vsebine baze podatkov BHB s stališča kakovosti, je treba preučiti, ali človeški, tehnični in finančni trud, ki ga je oseba, ki je izdelala bazo, vložila v pridobivanje, preverjanje in predstavitev teh podatkov, pomeni znatno naložbo.

77      BHB in drugi v zvezi s tem zatrjujejo, da so podatki, ki jih izvleče ali ponovno uporablja William Hill, bistveni, saj brez seznamov sodelujočih konjske dirke ne bi mogle potekati. Dodajajo tudi, da ti podatki pomenijo občutno naložbo zaradi klicnega centra, ki zaposluje več kot 30 oseb.

78      Kljub temu je treba opomniti predvsem na to, da resnična vrednost podatkov, ki jih zadevajo dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ni ustrezno merilo za presojo, ali je zadevni del bistven s stališča kakovosti. Dejstvo, da so podatki, ki jih izvleče in ponovno uporablja William Hill, bistvenega pomena za organizacijo konjskih dirk, za katero so zadolženi BHB in drugi, je torej brez pomena za presojo, ali se dejanja William Hilla nanašajo na bistveni del vsebine baze podatkov BHB.

79      Zatem je treba opomniti, da sredstva, namenjena za samo ustvarjanje gradiv, ki so vsebovana v bazi podatkov, ne morejo biti upoštevana pri presoji, ali je naložba v izdelavo te baze znatna, kot je navedeno v točkah od 31 do 33 te sodbe.

80      Sredstva, ki jih BHB in drugi zaradi organizacije konjskih dirk namenjajo določanju datuma, ure, kraja in/ali imena dirke in konjev, ki na njej sodelujejo, pa ustrezajo naložbi v ustvarjanje gradiva, vsebovanega v bazi podatkov BHB. Posledično in če, kot izhaja iz predložitvenega sklepa, gradivo, ki ga izvleče in ponovno uporablja William Hill, od BHB in drugih ni zahtevalo neodvisne naložbe glede na sredstva, potrebna za njegovo ustvarjanje, bi bilo treba šteti, da to gradivo ni bistveni del vsebine baze podatkov BHB, ocenjenega kakovostno.

81      V teh okoliščinah na prvo zastavljeno vprašanje ni treba odgovoriti. Sprememba, ki jo avtor dejanja jemanja izvlečkov in ponovne uporabe izvede na razporeditev ali pogoje individualne dostopnosti podatkov, ki jih zadeva to dejanje, ne more imeti v vsakem primeru učinka preoblikovanja v bistveni del vsebine zadevne baze dela, ki nima te lastnosti.

82      Na podlagi zgoraj navedenega je treba na četrto, peto in šesto zastavljeno vprašanje odgovoriti:

–        izraz bistveni del, ocenjen količinsko, vsebine baze v smislu člena 7 Direktive se nanaša na količino podatkov, ki so bili izvlečeni ali ponovno uporabljeni iz baze, in ga je treba presojati glede na količino celotne vsebine baze;

–        izraz bistveni del, ocenjen kakovostno, vsebine baze podatkov se nanaša na višino naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine predmeta dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ne glede na to, ali je ta predmet količinsko bistveni del splošne vsebine varovane baze podatkov;

–        izraz nebistveni del vsebine baze podatkov zajema vsak del, ki ne ustreza izrazu bistveni del, tako s količinskega kot kakovostnega stališča.

 Deseto vprašanje v zvezi z obsegom prepovedi iz člena 7(5) Direktive

83      Predložitveno sodišče z desetim vprašanjem sprašuje, na katero vrsto dejanj se nanaša prepoved iz člena 7(5) Direktive. Poleg tega želi izvedeti, ali ta prepoved zadeva dejanja, kot jih je izvedel William Hill.

84      Glede tega iz člena 8(1) in iz dvainštiridesete uvodne izjave Direktive izhaja, da oseba, ki je izdelala bazo podatkov, zakonitemu uporabniku načeloma ne more preprečiti izvajanja dejanj jemanja izvlečkov in ponovne uporabe nebistvenega dela njene vsebine. Člen 7(5) Direktive, ki osebi, ki je izdelala bazo podatkov, dovoljuje, da pod določenimi pogoji nasprotuje takim dejanjem, pomeni torej izjemo od tega načela.

85      V skupnem stališču Sveta (ES) št. 20/95 z dne 10. julija 1995 (UL C 288, str. 14) je v točki 14 obrazložitve navedeno, da zato, „da bi preprečili, da bi odsotnost varstva nebistvenih delov povzročila njihovo ponavljajoče in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo, je bila v odstavek 5 tega člena skupnega stališča vnesena zaščitna klavzula“.

86      Iz tega izhaja, da je namen člena 7(5) Direktive preprečiti izogibanje prepovedi iz člena 7(1) Direktive. Namen te določbe je preprečiti ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo nebistvenih delov vsebine baze podatkov, ki bi zaradi svojega kumulativnega učinka resno škodila naložbi osebe, ki je izdelala bazo, tako kot je jemanje izvlečkov in/ali ponovna uporaba iz člena 7(1) Direktive.

87      Določba posledično prepoveduje dejanja jemanja izvlečkov, ki jih izvedejo uporabniki baze podatkov, ki bi s svojim ponavljanjem in sistematičnostjo privedla do rekonstrukcije, brez dovoljenja osebe, ki je izdelala to bazo, celotne baze podatkov ali pa najmanj njenega bistvenega dela, naj bo to zaradi izdelave nove baze podatkov ali pa zaradi izvajanja dejavnosti, ki ni izdelava take baze.

88      Člen 7(5) Direktive prav tako prepoveduje tretji osebi, da bi se izognila prepovedi ponovne uporabe iz člena 7(1) Direktive s tem, da bi javnosti sistematično in ponavljajoče se dajala na voljo nebistvene dele vsebine baze.

89      V teh okoliščinah se „dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi […] baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov“ nanašajo na neupravičena ravnanja, ki peljejo k rekonstrukciji, s kumulativnim učinkom dejanj jemanja izvlečkov, celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela, varovane s pravico sui generis, in/ali dajanju na voljo javnosti, s kumulativnim učinkom dejanj ponovne uporabe, celotne vsebine take baze ali njenega bistvenega dela, ki tako resno škodijo naložbi osebe, ki je izdelala to bazo.

90      V postopku v glavni stvari je na podlagi navedb iz predložitvenega sklepa jasno, da se dejanja jemanja izvlečkov in ponovne uporabe, ki jih izvaja William Hill, nanašajo na nebistvene dele vsebine baze podatkov BHB, kot je bilo ugotovljeno v točkah od 74 do 80 te sodbe. V skladu s predložitvenim sklepom se ta dejanja izvajajo ob vsaki organizirani dirki. So torej ponavljajoča in sistematična.

91      Ta dejanja pa nimajo namena izogniti se prepovedi iz člena 7(1) Direktive. Ni namreč mogoče, da bi s kumulativnim učinkom teh dejanj William Hill rekonstituiral in dal na voljo javnosti celotno vsebino baze podatkov BHB ali njen bistveni del ter tako resno škodoval naložbi, ki jo je BHB vložil v izdelavo te baze.

92      V zvezi s tem je treba poudariti, da se v skladu s predložitvenim sklepom gradiva, ki izhajajo iz baze podatkov BHB in ki so vsakodnevno objavljena na internetnih straneh William Hilla, nanašajo izključno na dirke tistega dne in so omejena na informacije, navedene v točki 19 te sodbe.

93      Vendar, kot je bilo ugotovljeno v točki 80 te sodbe, iz predložitvenega sklepa izhaja, da dejstvo, da v bazi podatkov tožečih strank vsebovano gradivo, ki ga zadevajo dejanja William Hilla, od BHB in drugih ni zahtevalo nobene neodvisne naložbe glede na sredstva, namenjena za njegovo ustvarjanje.

94      Zato bi bilo treba šteti, da se prepoved iz člena 7(5) Direktive ne nanaša na taka dejanja, kot jih izvaja William Hill.

95      Na podlagi zgoraj navedenega je treba na deseto zastavljeno vprašanje odgovoriti, da se prepoved iz člena 7(5) Direktive nanaša na neupravičena dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ki s kumulativnim učinkom peljejo k rekonstrukciji in/ali dajanju na voljo javnosti, brez dovoljenja osebe, ki je izdelala bazo podatkov, celotne vsebine te baze ali njenega bistvenega dela in ki tako resno škodujejo naložbi te osebe.

96      V teh okoliščinah na enajsto zastavljeno vprašanje ni treba odgovoriti.

 Stroški

97      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

1)      Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da zajema sredstva, namenjena iskanju obstoječega gradiva in njegovemu zbiranju v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnega gradiva vsebine baze podatkov.

Izraz naložba v preverjanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive 96/9 je treba razumeti tako, da zajema sredstva, ki so zaradi zagotavljanja zanesljivosti informacije v tej bazi namenjena kontroli točnosti zbranega gradiva ob izdelavi te baze in med njenim delovanjem. Sredstev, namenjenih preverjanju v fazi ustvarjanja gradiva, ki je kasneje zbrano v bazi podatkov, ta izraz ne zajema.

Sredstva, namenjena pripravi seznama konjev, ki sodelujejo na dirki, in preverjanje v tem okviru niso naložba v pridobivanje in preverjanje vsebine baze podatkov, v kateri je vsebovan ta seznam.

2)      Izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba v smislu člena 7 Direktive 96/9 je treba razlagati tako, da se nanašata na vsako neupravičeno dejanje prilastitve in razširjanja v javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega dela. Ta izraza nista pogojena z neposrednim dostopom do zadevne baze podatkov.

Dejstvo, da je dostop javnosti do vsebine baze podatkov omogočila oseba, ki je to bazo izdelala, ali da je bil dostop omogočen z njeno privolitvijo, ne vpliva na njeno pravico, da prepreči dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe celotne vsebine neke baze podatkov ali njenega bistvenega dela.

3)      Izraz bistveni del, ocenjen količinsko, vsebine baze v smislu člena 7 Direktive 96/9 se nanaša na količino podatkov, ki so bili izvlečeni ali ponovno uporabljeni iz baze, in ga je treba presojati glede na količino celotne vsebine baze.

Izraz bistveni del, ocenjen kakovostno, vsebine baze podatkov se nanaša na višino naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine predmeta dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ne glede na to, ali je ta predmet količinsko bistveni del splošne vsebine varovane baze podatkov.

Izraz nebistveni del vsebine baze podatkov zajema vsak del, ki ne ustreza izrazu bistveni del, tako s količinskega kot kakovostnega stališča.

4)      Prepoved iz člena 7(5) Direktive 96/9 se nanaša na neupravičena dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe, ki s kumulativnim učinkom vodijo k rekonstrukciji in/ali dajanju na voljo javnosti, brez dovoljenja osebe, ki je izdelala bazo podatkov, celotne vsebine te baze ali njenega bistvenega dela in ki tako resno škodujejo naložbi te osebe.

Podpisi


* Jezik postopka: angleščina.

Top