21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 393/5

1.

2.

3.

4.

5.

1.

Z Uredbo (EU) št. 1169/2011 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) se zahteva navedba količine nekaterih sestavin ali kategorij sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi vseh predpakiranih živil (člen 9(1)(d) in člen 22 Uredbe).

2.

Zahteva po količinski navedbi sestavin ne velja za živila iz ene same sestavine, saj količina ene same sestavine v vseh primerih znaša 100 %.

3.

Obstajajo še drugi posebni primeri predpakiranih živil, v katerih količinska navedba sestavin ni potrebna (Priloga VIII k Uredbi). Poleg tega količinska navedba sestavin ni potrebna pri „nepredpakiranih živilih“ (živila, ki so ponujena v nepredpakirani obliki ali so pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika ali so predpakirana za neposredno prodajo), razen če so države članice sprejele nacionalne predpise, s katerimi se količinska navedba sestavin zahteva tudi za taka živila (člen 44 Uredbe).

4.

Nazadnje, količinska navedba sestavin se ne uporablja za sestavne dele, ki so naravno prisotni v živilih in niso bili dodani kot sestavine, na primer kofein (v kavi) ter vitamini in minerali (v sadnih sokovih).

5.

Člen 22(1) Uredbe določa, da je „[n]avedba količine sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, […] potrebna, kadar je določena sestavina ali kategorija sestavin:

6.

Kar zadeva člen 22(1)(a) Uredbe, se s to določbo zahteva količinska navedba sestavin, kadar je sestavina navedena v imenu živila, na primer „pica s šunko in gobami“, „jagodni jogurt“, „lososova pena“, „čokoladni sladoled“. V teh primerih je treba podčrtane sestavine, navedene v imenu živila, količinsko opredeliti.

7.

V skladu s členom 22(1)(a) Uredbe je količinska navedba sestavin potrebna tudi, kadar je v imenu živila navedena kategorija sestavin, na primer zelenjavna pita, ribje palčke, orehova štruca, sadna pita. V teh primerih se mora količinska navedba sestavin nanašati na skupno vsebnost zelenjave, rib, orehov ali sadja v živilu.

8.

Kadar so sestavine sestavljene sestavine  (3), bi moralo veljati naslednje:

9.

V skladu s členom 22(1)(a) Uredbe je količinska navedba sestavin potrebna tudi, kadar potrošnik običajno povezuje sestavino ali kategorijo sestavin z imenom živila. To največkrat velja, kadar so živila opisana z običajnimi imeni (4) brez dodatnih opisnih imen (5). V takih primerih je kot vodilo pri odločanju, katere sestavine se bodo najverjetneje povezovale z živilom, označenim izključno z običajnim imenom, mogoče razmisliti o opisnem imenu živila. Količinska navedba sestavin bi se tako nanašala na glavne ali koristne opredeljene sestavine, saj te potrošniki navadno povezujejo z imenom živila.

Primeri:

Vendar pa ta določba ne pomeni, da se vsako ime, pod katerim se živilo prodaja, povezuje z določeno sestavino, tako da je treba to sestavino količinsko navesti. Presojati je treba vsak primer posebej. Na primer, ni treba navesti količine jabolk, uporabljenih pri pripravi jabolčnika. Prav tako s to določbo ni naložena samodejna obveznost navedbe količine mesa pri proizvodih, kot je prekajena šunka.

10.

Člen 22(1)(b) Uredbe določa: „Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, je potrebna, kadar je določena sestavina ali kategorija sestavin: […] (b) poudarjena na označevanju z besedami, slikami ali grafiko […].“

11.

V skladu s členom 22(1)(b) Uredbe je potrebna količinska navedba sestavin:

12.

Za nekatere prikaze se ne bi smelo šteti, da spadajo v okvir te določbe. Na primer:

13.

Člen 22(1)(c) Uredbe določa: „Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, je potrebna, kadar je določena sestavina ali kategorija sestavin: […] (c) bistvena za opredelitev živila in se zaradi nje razlikuje od izdelkov, s katerimi bi jo bilo možno zamenjati zaradi njenega imena ali izgleda.“

14.

S to določbo se izpolnjujejo zahteve potrošnikov v državah članicah, kjer je sestava nekaterih živil regulirana in/ali kjer potrošniki nekatera imena povezujejo s točno določenimi sestavami.

Razpon živil, ki jih to najverjetneje zadeva, je zelo ozek, saj naj bi bili z določbo zajeti proizvodi, katerih sestava se lahko od ene države članice do druge bistveno razlikuje, vendar se navadno tržijo pod istim imenom.

Primera, ki sta bila do zdaj opredeljena med preteklimi razpravami s strokovnjaki držav članic, sta:

Količinska navedba sestavin je potrebna, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja. Sestavina ali kategorija sestavin mora biti bistvena za:

15.

Priloga VIII k Uredbi določa, v katerih primerih količinska navedba sestavin ni potrebna.

16.

Točka 1(a)(i) Priloge VIII k Uredbi določa: „1. Količinska navedba ni potrebna: (a) za sestavino ali kategorijo sestavin: (i) katerih odcejena neto količina, označena kot neto plod, je navedena v skladu s točko 5 Priloge IX; […].“

Točka 5 Priloge IX k Uredbi določa: „Kadar se trdno živilo nahaja v tekočem mediju, mora označba živila vsebovati tudi navedbo odcejene neto količine oziroma neto količino trdnega živila, ki se označi kot neto plod. Kadar je živilo glazirano, navedena neto količina živila ne vključuje glazure.

Za namen te točke ‚tekoči medij‘ pomeni naslednje proizvode, kot mešanice in tudi kadar so zamrznjeni ali hitro zamrznjeni, pod pogojem, da je tekočina le dodatek k osnovnemu živilu in ni odločilen dejavnik za nakup: voda, vodne raztopine soli, slanica, vodne raztopine živilskih kislin, kis, vodne raztopine sladkorjev, vodne raztopine drugih snovi za sladkanje, sadni ali zelenjavni sokovi v primeru sadja ali zelenjave.“

Tako je v skladu z zgoraj navedenimi določbami Uredbe vsak proizvod, ki mora imeti na nalepki navedeni odcejeno neto količino in neto količino v skladu s točko 5 Priloge IX, izvzet iz zahteve, da se ločeno zagotovi količinska navedba sestavin. Količina sestavine ali kategorije sestavine se lahko izračuna na podlagi navedene odcejene neto količine.

Primeri: tuna v slanici, ananas v kompotu.

Po analogiji bi se lahko enako načelo kot zgoraj uporabljalo tudi, kadar označba proizvoda, ki se nahaja v tekočini (tekočem mediju) in ni zajet s točko 5 Priloge IX (npr. sončnično olje), prostovoljno vključuje navedbo odcejene neto količine. Količina sestavine ali kategorije sestavine se lahko izračuna na podlagi navedene odcejene neto količine. Zato v takem primeru količinska navedba sestavin ne bi smela biti nujna.

Izjema ne velja, kadar sta neto količina in odcejena neto količina navedeni za proizvode z mešanico sestavin, kadar je ena ali več teh sestavin navedena v imenu ali poudarjena kako drugače. Količine posamezne sestavine ni mogoče izračunati na podlagi že navedenih količin.

Primer: oljke in paprika v (tekočem) mediju. V takem primeru je količinska navedba sestavin potrebna posamično za oljke in papriko.

17.

Točka 1(a)(ii) Priloge VIII k Uredbi določa: „1. Količinska navedba ni potrebna: (a) za sestavino ali kategorijo sestavin: […] (ii) katerih količine je treba navesti že v okviru označevanja v skladu z določbami Unije; […].“

Določbe Unije, na katere se nanaša ta točka, so navedene v spodnji preglednici. Količinska navedba sestavin ni potrebna, če se že z zakonodajo zahteva, da se na označbi navede količina zadevne sestavine ali kategorije sestavin. Vendar pa je treba pri nektarjih in džemih, proizvedenih iz dveh ali več vrst sadja, ki so na označbi posamično poudarjene z besedami ali slikami ali posamično vključene v ime živila, navesti tudi količino ali delež teh sestavin.

18.

Točka 1(a)(iii) Priloge VIII k Uredbi določa, da „[k]oličinska navedba ni potrebna: (a) za sestavino ali kategorijo sestavin: […] (iii) ki se uporablja v majhnih količinah za namen aromatiziranja; […]“

Ta izjema ni omejena na „arome“, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1334/2008 (10): uporablja se za katero koli sestavino (ali kategorijo sestavin), ki se v majhnih količinah uporablja za aromatiziranje živila (npr. česen, zelišča, začimbe).

Pojem „majhne količine“ v Uredbi ni opredeljen. Presojati bi ga bilo treba za vsak primer posebej.

Primeri: česnov kruh, čips z okusom koktajla iz rakcev, čips z okusom piščanca.

19.

Točka 1(a)(iv) Priloge VIII k Uredbi določa: „Količinska navedba ni potrebna: (a) za sestavino ali kategorijo sestavin: […] (iv) ki, čeprav je navedena v imenu živila, ni taka, da bi vplivala na potrošnikovo izbiro v državi trženja, ker odstopanje v njeni količini ni bistveno za značilnost živila, oziroma se po njej ne razlikuje od drugih istovrstnih živil; […].“

Tako je določena izjema od zahteve po količinski navedbi sestavin, kadar količina sestavine, omenjene v imenu živila, ne vpliva na potrošnikovo odločitev za nakup.

Izjema velja samo, kadar je ime sestavine ali kategorije sestavin navedeno v imenu živila. Velja tudi, kadar so enake ponovitve besed, s katerimi je živilo poimenovano, navedene na različnih stranicah embalaže. Veljati ne bi smela, če je ime sestavine poudarjeno, zlasti če se pojavi zunaj imena živila in znotraj informacij, ki kupca opozarjajo na prisotnost sestavine.

Okvirno bi bile lahko vrste živil, zajete s to izjemo:

20.

Točka 1(b) Priloge VIII k Uredbi določa: „Količinska navedba ni potrebna: (b) kadar posebne določbe Unije natančno določajo količino sestavine ali kategorije sestavin, ne da bi predvideli v okviru označevanja njeno navedbo; […].“

Zakonodaja Unije ne določa natančne količine sestavin, ne da bi bila določena navedba na označbi. V skladu s točko 1(b) Priloge VIII k Uredbi se zahteva „natančna količina“. Zato se določitev minimalne količine sestavine ne bi smela šteti kot razlog za izvzetje na podlagi te določbe.

21.

Točka 1(c) Priloge VIII k Uredbi določa: „Količinska navedba ni potrebna: (c) v primerih iz točk 4 in 5 dela A Priloge VII.“

22.

Točka 4 dela A Priloge VII k Uredbi določa: „Sadje, zelenjava ali gobe, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje glede na maso in ki se uporablja v verjetno spremenljivem deležu v mešanici kot sestavina živila. Navedejo se skupaj na seznamu sestavin kot ‚sadje‘, ‚zelenjava‘ ali ‚gobe‘, ki jim sledi navedba ‚v spremenljivem deležu‘, takoj za njo pa seznam vsebovanega sadja, zelenjave ali gob. V takšnih primerih se mešanica vključi na seznam sestavin v skladu s členom 18(1) na podlagi skupne mase vsebovanega sadja, zelenjave ali gob.“

V tem primeru ni treba količinsko navesti vsake sestavine navedene mešanice, kadar nobena sestavina bistveno ne prevladuje glede na maso in se uporablja v verjetno spremenljivem deležu.

23.

Točka 5 dela A Priloge VII k Uredbi določa: „Mešanice začimb ali zelišč, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje bistveno v deležu teže. Navedejo se lahko v drugačnem zaporedju, če seznam sestavin spremlja navedba ‚v spremenljivem deležu‘.“

V tem primeru ni treba količinsko navesti vsake sestavine navedene mešanice, kadar nobena sestavina v mešanici bistveno ne prevladuje glede na maso.

24.

Točka 2 Priloge VIII k Uredbi določa: „Točki (a) in (b) člena 22(1) se ne uporabljata v primeru: (a) nobene sestavine ali kategorije sestavin, ki jih zajema navedba ‚s sladilom(-i)‘ ali ‚s sladkorjem(-i) in sladilom(-i)‘, če to navedbo spremlja ime živila v skladu s Prilogo III; ali (b) nobenega dodanega vitamina in minerala, če je navedeno snov treba vključiti v označbo hranilne vrednosti.“

Po enakem načelu se količinska navedba sestavin iz točk (a) in (b) člena 22(1) ne bi smela zahtevati za dodana hranila ali druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so sestavine prehranskih dopolnil, kadar so informacije o hranilni vrednosti navedene v skladu s členom 8 Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12).

25.

Točka 3(a) Priloge VIII k Uredbi določa: „Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin: (a) se izrazi kot odstotek, ki ustreza količini sestavine ali sestavin v času njene/njihove uporabe […].“

Navedena količina sestavine se izračuna na podlagi recepta ob dodajanju sestavin, tj. enaka metoda, kot se uporablja za določitev vrstnega reda na seznamu sestavin (člen 18(1) Uredbe).

26.

V točki 4 Priloge VIII k Uredbi je navedenih več izjem od načela iz točke 3(a), upoštevnih zlasti za živila z odvzeto vlago po obdelavi, za hlapljive sestavine ter za zgoščena in posušena živila in sestavine.

27.

Točka 4(a) Priloge VIII k Uredbi določa: „Z odstopanjem od točke 3: (a) za živila z odvzeto vlago po toplotni ali drugi obdelavi je količina izražena v odstotku, ki ustreza navedeni količini uporabljene sestavine ali sestavin v končnem proizvodu, razen kadar ta količina ali celotna količina vseh sestavin, navedenih na označbi, presega 100 % in se navedba količine nadomesti z maso sestavine/sestavin, uporabljenih za pripravo 100 g končnega proizvoda;“.

Količinske navedbe sestavin na živilih z odvzeto vlago po obdelavi (kot so torte, piškoti, pite, prekajene mesnine) morajo temeljiti na količini sestavin v posodi za mešanje, izraženi kot delež količine končnega proizvoda. Na primer:

Za „masleni keks“, pri katerem bi bila količinska navedba sestavin potrebna samo za maslo, mora biti izračun naslednji:

Masa sestavin:

Moka: 100 g

Sladkor: 40 g

Maslo: 50 g

Jajca: 10 g

Skupna masa sestavin v posodi za mešanje: 200 g

Skupna masa končnega proizvoda po peki: 170 g

Izračun za količinsko navedbo sestavin za maslo kot delež: (50/170) * 100 = 29,4 % masla.

Ker izračun količinske navedbe sestavin za maslo ne presega 100 %, mora biti količinska navedba sestavin za maslo izražena kot delež glede na končni proizvod (tj. 29,4 %).

Če količinska navedba sestavin presega 100 % glede na končni proizvod, pa jo je treba nadomestiti z maso sestavine/sestavin, uporabljenih za pripravo 100 g končnega proizvoda. Na primer:

Za suhomesnati proizvod (salamo) iz svinjskega mesa, pri katerem bi bila količinska navedba sestavin potrebna samo za svinjino, mora biti izračun naslednji:

Masa sestavin:

Svinjina: 120 g

Sol: 4,1 g

Mleko v prahu: 3 g

Druge sestavine: 2,9 g

Skupna masa sestavin v posodi za mešanje: 130 g

Skupna masa končnega proizvoda: 100 g

Izračun za količinsko navedbo sestavin za svinjino kot delež: (120/100) * 100 = 120 % svinjine.

Ker izračun količinske navedbe sestavin za svinjino presega 100 %, je treba delež nadomestiti z navedbo na podlagi mase svinjine, uporabljene za pripravo 100 g salame (npr. količinska navedba sestavin bi bila lahko izražena tako: „Za proizvodnjo 100 g salame je bilo uporabljenih 120 g svinjine“).

28.

Točka 4(b) Priloge VIII k Uredbi določa: „Z odstopanjem od točke 3: […] (b) količina hlapljivih sestavin se navede na podlagi njihovega masnega deleža v končnem proizvodu;“.

Količinska navedba sestavin za hlapljive sestavine (npr. konjak v torti ali narastku) mora temeljiti na količini sestavin v posodi za mešanje, izraženi kot delež mase končnega proizvoda.

29.

Točka 4(c) Priloge VIII k Uredbi določa: „Z odstopanjem od točke 3: […] (c) količina sestavin, uporabljenih v zgoščeni ali posušeni obliki in obnovljenih med proizvodnjo, se lahko navede na podlagi njihovega masnega deleža pred zgoščanjem ali sušenjem;“.

Zgoraj navedeno odstopanje je treba razumeti v povezavi s točko 2 dela A Priloge VII k Uredbi, ki določa: „Sestavine, uporabljene v zgoščeni (koncentrirani) ali posušeni (dehidrirani) obliki in obnovljene med proizvodnjo. Lahko se navedejo v zaporedju glede na svojo maso pred zgoščenjem ali sušenjem.“. Zato mora nosilec živilske dejavnosti ob navajanju sestavin na podlagi točke 2 dela A Priloge VII tudi količinsko navesti sestavine v skladu z določbo iz točke 4(c) Priloge VIII.

30.

Točka 4(d) Priloge VIII k Uredbi določa: „Z odstopanjem od točke 3: […] (d) pri zgoščenih ali posušenih živilih, ki jih je treba pred uporabo obnoviti z dodatkom vode, se količina sestavin lahko navede na podlagi njihovega masnega deleža v obnovljenem proizvodu.“

Zgoraj navedeno odstopanje je treba razumeti v povezavi s točko 3 dela A Priloge VII k Uredbi, ki določa: „Sestavine, uporabljene v zgoščenih ali posušenih živilih, ki jih je treba pred uporabo obnoviti z dodatkom vode. | Navedejo se lahko glede na zaporedje deležev v obnovljenem proizvodu, če seznam sestavin spremlja navedba „sestavine v razredčenem živilu“ ali „sestavine živila, pripravljenega za uporabo“.“ Zato mora nosilec živilske dejavnosti ob navajanju sestavin na podlagi točke 3 dela A Priloge VII tudi količinsko navesti sestavine v skladu z določbo iz točke 4(d) Priloge VIII.

31.

Količinska navedba sestavin bi se morala nanašati na sestavine, kot so navedene na seznamu sestavin. Sestavine, ki so navedene na primer kot „piščanec“, „mleko“, „jajce“, „banana“, bi bilo treba opredeliti kot nepredelane/cele, saj iz uporabljenih imen ni razvidna predelava, tako da kažejo uporabo nepredelanega/celega živila. Sestavine, označene z imeni, iz katerih je razvidno, da niso bile uporabljene v nepredelani/celi obliki, na primer „pečen piščanec“, „mleko v prahu“, „kristalizirano sadje“, bi morale biti količinsko opredeljene, kot so se uporabile.

32.

Točka 1 dela A Priloge VII k Uredbi določa, da se dodana voda in hitro hlapljivi proizvodi navedejo v zaporedju glede na svojo maso v končnem proizvodu. To pa ne velja za dodano vodo, če njena količina ne presega 5 % mase končnega proizvoda. To odstopanje se ne uporablja za meso, mesne pripravke, nepredelane ribiške proizvode in nepredelane mehkužce.

Kljub temu je treba količino dodane vode pod 5 % upoštevati pri izračunu količinske navedbe sestavin v živilu, ki mu je bila dodana voda.

33.

Količine, navedene na označbi, označujejo povprečno količino sestavine ali kategorije sestavin, ki mora biti navedena. Povprečna količina pomeni količino sestavine ali kategorije sestavin, dobljeno z upoštevanjem recepta in dobre proizvodne prakse, kar proizvajalcu dovoljuje običajna odstopanja pri proizvodnji.

34.

Količinska navedba sestavin je obvezen podatek s seznama v členu 9(1) Uredbe in mora biti na označbi predstavljena v skladu s pravili iz člena 13 „Predstavitev obveznih podatkov“.

35.

Točka 3(b) Priloge VIII k Uredbi določa: „Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin: […] (b) se pojavi bodisi v imenu živila ali tik ob njem ali pa na seznamu sestavin v povezavi z navedeno sestavino ali kategorijo sestavin.“

36.

V primeru kategorij sestavin, ki niso vključene v del B Priloge VII in se zato na seznamu sestavin ne morejo pojaviti same, se mora količinska navedba sestavin teh kategorij pojaviti bodisi v imenu živila ali tik ob njem.

37.

V primeru živil, trenutno oproščenih navajanja seznama sestavin, se mora količinska navedba sestavin pojaviti bodisi v imenu živila ali tik ob njem, razen če ni seznam sestavin na označbi naveden prostovoljno, v tem primeru pa se lahko količinska navedba sestavin pojavi na seznamu sestavin.