27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/1

(1)

Člen 33 Pogodbe opredeljuje cilje skupne kmetijske politike. Pri oblikovanju skupne kmetijske politike in posebnih metod za njeno izvajanje je treba upoštevati posebno naravo kmetijske dejavnosti, ki je posledica posebne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med različnimi kmetijskimi regijami, potrebo, da se ustrezne prilagoditve izvedejo postopno, ter dejstvo, da je kmetijstvo sektor, ki je tesno povezan s celotnim gospodarstvom. Uporaba državne pomoči je utemeljena le, če upošteva cilje te politike.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (1) vključuje temeljno spremembo načina dodeljevanja podpore Skupnosti kmetom. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2) določa okvir politike razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 in potrjuje vlogo razvoja podeželja kot drugega stebra skupne kmetijske politike. Člena 88 in 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005 vključujeta posebne določbe glede državne pomoči. Člen 5 določa, da mora biti podpora za ukrepe za razvoj podeželja v skladu s Pogodbo in vsemi akti, ki so sprejeti v skladu z njo.

(3)

Ker se ekonomski učinki pomoči ne spreminjajo glede na to, ali pomoč delno financira Skupnost ali jo v celoti financira le država članica, Komisija meni, da morata načeloma biti njena politika o nadzoru državne pomoči ter podpora, ki je dodeljena v skladu s skupno kmetijsko politiko Skupnosti in njeno politiko razvoja podeželja, dosledni in skladni.

(4)

Države članice so bile s pismom z dne 30. maja 2005 povabljene, da predložijo predloge za poenostavitev pravil o državni pomoči v kmetijskem sektorju. Posvetovanja o teh smernicah z Delovno skupino o pogojih konkurence v kmetijstvu so potekala na srečanjih skupine z dne 22. in 23. junija 2006 in 25. oktobra 2006.

(5)

Te smernice se uporabljajo za vse državne pomoči, dodeljene v zvezi z dejavnostmi, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov s področja uporabe Priloge I k Pogodbi. Uporabljajo se za kateri koli ukrep pomoči, ne glede na njegovo obliko, vključno z ukrepi pomoči, financiranimi z davkom podobnimi dajatvami, ki je zajet v opredelitvi državne pomoči iz člena 87(1) Pogodbe ES. Te smernice se ne uporabljajo za državno pomoč v ribiškem in ribogojnem sektorju (3). Poglavje VII vsebuje pravila o pomoči za gozdarski sektor, vključno s pomočjo za pogozdovanje kmetijskih zemljišč.

(6)

V teh smernicah „kmetijski proizvod“ pomeni proizvode iz Priloge I k Pogodbi, proizvode, ki so uvrščeni pod oznake KN 4502, 4503 in 4504 (proizvodi iz plute), ter proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode (4), razen tistih proizvodov, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trga z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva (5).

(7)

V teh smernicah predelava kmetijskega proizvoda pomeni vsak postopek s kmetijskim proizvodom, pri katerem proizvod, ki nastane s takšnim postopkom, ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ki so potrebne za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo. Predelava kmetijskih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi v proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I, zato ne spada na področje uporabe teh smernic.

(8)

V teh smernicah „trženje kmetijskega proizvoda“ pomeni posedovanje ali prikazovanje za namen prodaje, ponujanja za prodajo, dostave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje s strani primarnega proizvajalca prodajalcem na drobno ali predelovalcem in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja s strani primarnega proizvajalca končnim uporabnikom se šteje za trženje, če se odvija v posebnih prostorih, ki so rezervirani za ta namen. Pomoč za oglaševanje kmetijskih proizvodov zajemajo te smernice, medtem ko pomoč za oglaševanje proizvodov, ki niso v Prilogi I, zajemajo horizontalni predpisi o državni pomoči (6).

(9)

V teh smernicah „mala in srednje velika podjetja (MSP)“ pomenijo mala in srednje velika podjetja iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (7).

(10)

Člen 36 Pogodbe o ustanovitvi Evropski skupnosti določa, da se pravila konkurence iz Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določi Svet. Zato v nasprotju z drugimi sektorji pristojnost Komisije za kontrolo in nadzor državnih pomoči v kmetijskem sektorju ne izvira neposredno iz Pogodbe, ampak iz zakonodaje, ki jo sprejme Svet v skladu s členom 37 Pogodbe, in zanjo veljajo katere koli omejitve, ki jih določi Svet. Vseeno dejansko vsi predpisi o določitvi skupne ureditve trga predvidevajo uporabo pravil o državni pomoči iz členov 87, 88 in 89 Pogodbe za zadevne proizvode. Razen tega člen 88 Uredbe (ES) št. 1698/2005 izrecno določa, da se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo za podporo razvoju podeželja. Zato se ob upoštevanju katerih koli posebnih omejitev ali odstopanj, ki so lahko določene v zadevnih predpisih, določbe Pogodbe v celoti uporabljajo za državno pomoč, ki je dodeljena v kmetijskem sektorju, razen tistih pomoči, posebej namenjenih omejenemu številu proizvodov, ki niso zajeti s skupno ureditvijo trga (glej odstavek 21).

(11)

Čeprav se členi 87, 88 in 89 v celoti uporabljajo za sektorje, ki so zajeti s skupno ureditvijo trga, je njihova uporaba vseeno podrejena določbam iz zadevnih uredb. To pomeni, da uporaba določb iz členov 87, 88 in 89 s strani držav članic ne more imeti prednosti pred določbami uredbe o organizaciji tega tržnega sektorja (8). Zato Komisija pod nobenimi pogoji ne more odobriti pomoči, ki ni združljiva z določbami o skupni ureditvi trga ali ki bi ovirala pravilno delovanje skupne ureditve.

(12)

Komisija ne bo odobrila pomoči za izvozne dejavnosti, in sicer pomoči, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, in pomoči, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uvoženim blagom, ali pomoči za vzpostavitev ali delovanje distribucijskega omrežja ali pa za druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo v drugih državah članicah. Pomoč za stroške udeležbe na trgovinskih sejmih ali stroške študij ali svetovalnih storitev, ki so potrebne za uvedbo novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, običajno ne pomeni izvozne pomoči.

(13)

Glede na posebna pravila, ki se uporabljajo za pomoč v hrani za tretje države, Komisija običajno ne bo odobrila dodelitve državne pomoči za nakup kmetijskih proizvodov v Skupnosti kot pomoči v hrani v tretjih državah.

(14)

Te smernice se uporabljajo ob upoštevanju katerih koli posebnih odstopanj, ki so lahko določena v pogodbah ali zakonodaji Skupnosti.

(15)

Da se ukrep pomoči šteje za združljivega s skupnim trgom, mora vsebovati spodbujevalno prvino ali določati protistoritev upravičenca. Razen če zakonodaja Skupnosti ali te smernice izrecno določajo izjeme, enostranski ukrepi državne pomoči, ki so namenjeni le izboljšanju finančnega položaja proizvajalcev in nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena le na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, se štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva s skupnim trgom. Razen tega lahko takšna pomoč zaradi svoje narave zelo verjetno ovira mehanizme skupne ureditve trga.

(16)

Zato se tudi za naknadno dodeljeno pomoč za dejavnosti, ki jih je upravičenec že opravil, ne more šteti, da vključuje potrebno spodbujevalno prvino, in jo je treba šteti za pomoč za tekoče poslovanje, ki je namenjena le finančni razbremenitvi upravičenca. Da se čim bolj poveča spodbujevalni učinek pomoči in se olajša njegovo dokazovanje v primeru priglasitev, se s pravili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pomoči, ki jih določijo države članice, predvidi naslednje korake pred odobritvijo pomoči:

Pomoč v okviru sheme pomoči se odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve šele, ko je bila shema pomoči izdelana in jo je Komisija razglasila za združljivo s Pogodbo.

Če shema pomoči daje avtomatično pravico do prejemanja pomoči in ne zahteva nobenega nadaljnjega upravnega ukrepanja na administrativni ravni, se lahko pomoč sama odobri za opravljene dejavnosti ali prejete storitve šele, ko je bila shema izdelana in jo je Komisija razglasila za združljivo s Pogodbo.

Če shema pomoči zahteva predložitev vloge pri pristojnem organu, se lahko pomoč odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Individualna pomoč, ki ne spada v shemo pomoči, se odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve, potem ko je bilo zadoščeno merilom iz točk (b) in (c) zgoraj.

Te zahteve se ne uporabljajo za sheme pomoči, ki so po naravi kompenzacijske.

(17)

Zaradi podobnosti podjetij za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter nekmetijskih podjetij, npr v živilsko-predelovalnem sektorju, je treba pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za podjetja za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, uskladiti s pravili, ki se uporabljajo za nekmetijska podjetja. To politiko je treba uporabiti za državno pomoč, ki je dodeljena za kateri koli namen, na primer pomoč za stroške naložb, varstva okolja ali tehnične podpore. Glede na to je Komisija kmetijsko predelavo in trženje že vključila v:

(18)

Zaradi takšne uskladitve s pravili za nekmetijska podjetja velika podjetja morda ne bodo več upravičena do nekaterih vrst pomoči, zlasti v zvezi s tehnično podporo, kot je svetovanje. Podpora velikim podjetjem bo v prihodnje s tem v zvezi omejena na pomoč de minimis.

(19)

Razen če je v teh smernicah izrecno določeno s sklicevanjem na kmetijski sektor v nasprotju s primarno proizvodnjo (kmetje) ali predelavo in trženjem, je pomoč za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov razglašena za združljivo s členom 87(2) ali (3) Pogodbe le, če bi bila tudi razglašena za združljivo, če je dodeljena nekmetijskim podjetjem zunaj posebnih sektorjev, kot sta prevoz ali ribištvo.

(20)

Ker je treba pri oceni pomoči za podporo območjem z omejenimi možnostmi v smislu člena 36 Uredbe (ES) št. 1698/2005 upoštevati zelo posebne pogoje kmetijske primarne proizvodnje, se za primarno proizvodnjo ne uporabljajo Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (11). Vseeno se uporabljajo za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v obsegu, ki je določen v teh smernicah.

(21)

Kot je navedeno zgoraj, za nekatere vrste kmetijskih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I Pogodbe, še ne velja skupna ureditev trga, zlasti za krompir, razen krompirjevega škroba, konjsko meso, kavo in kis iz alkohola ter pluto. Ker skupna ureditev trga ni določena, se za državne pomoči, ki so posebej namenjene tem proizvodom, še naprej uporabljajo določbe člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (12). Člen 3 določa, da se za to pomoč uporabljajo le določbe člena 88(1) in prvega stavka člena 88(3). Zato morajo države članice obvestiti Komisijo o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe. Kolikor to zadeva Komisijo, ne more nasprotovati dodelitvi takšne pomoči z dokončno negativno odločbo. Pri oceni takšne pomoči bo Komisija upoštevala, da na ravni Skupnosti ne obstaja skupna ureditev trga, in dejstvo, da Uredba (ES) št. 1782/2003 določa načelo, da mora biti podpora Skupnosti običajno dodeljena v obliki nevezane pomoči, ki ni povezana s posebnimi proizvodi ali tekočo proizvodnjo. Opozoriti je tudi treba, da nekatere ureditve trga ne določajo domače podpore Skupnosti. Če nacionalne sheme pomoči upoštevajo navedeno načelo, Komisija ne bo pripravila pripomb, čeprav zadevni ukrepi vključujejo pomoč za tekoče poslovanje, ki bi bila običajno prepovedana. Pri pripravi pripomb bo Komisija upoštevala tudi tveganje, da bo podpora dodeljena za proizvod, za katerega ne velja skupna ureditev trga, kar ugodno vpliva na proizvodnjo proizvoda, za katerega velja takšna ureditev. To velja zlasti v sektorju krompirja. Če država članica ne upošteva teh pripomb in priporočil Komisije, si Komisija pridržuje pravico do uporabe člena 226 Pogodbe.

(22)

Člen 6 Pogodbe določa, da je treba „zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“. Dejavnosti iz člena 3 zajemajo kmetijsko in konkurenčno politiko. Zato je treba v prihodnjih priglasitvah o državni pomoči posebno pozornost nameniti okoljskim vprašanjem, čeprav sheme pomoči niso izrecno povezane z okoljskimi vprašanji. V primeru sheme pomoči za naložbe, ki so namenjene povečanju proizvodnje in vključujejo večjo uporabo redkih virov ali večje onesnaževanje, bo na primer treba dokazati, da shema ne bo kršila zakonodaje Skupnosti o varstvu okolja ali kako drugače povzročala okoljske škode. Vse priglasitve o državni pomoči morajo v prihodnje vključevati presojo pričakovanega vpliva dejavnosti, ki bo prejela pomoč, na okolje. Pogosto bo to pomenilo le potrditev, da se ne pričakuje vpliva na okolje. Komisija si pridržuje pravico, da zahteva dodatne informacije, zaveze in pogoje, za katere meni, da so potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja.

(23)

Komisija bo ocenila vse ukrepe pomoči, ki niso zajeti v teh smernicah, za vsak primer posebej, pri čemer bo upoštevala načela iz členov 87, 88 in 89 Pogodbe ter skupno kmetijsko politiko Skupnosti in skupno politiko Skupnosti za razvoj podeželja. Države članice, ki predlagajo podporo za kmetijski sektor zunaj teh smernic, bodo morale zagotoviti gospodarsko presojo pozitivnega vpliva ukrepa na razvoj kmetijskega sektorja ter oceno tveganja za izkrivljanje konkurence zaradi zadevnega ukrepa. Komisija bo odobrila takšne ukrepe le, če pozitivni prispevek k razvoju sektorja jasno prevlada nad tveganji za izkrivljanje konkurence.

(24)

Razen če ni drugače navedeno, so vse stopnje pomoči v teh smernicah izražene kot skupni znesek podpore, izražen kot odstotek obsega izdatkov, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore (bruto ekvivalent subvencije).

(25)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa niz ukrepov podpore za razvoj podeželja. To poglavje smernic določa pravila o državni pomoči za takšne ukrepe in nekatere druge ukrepe, ki so tesno povezani z razvojem podeželja.

(26)

Za zagotovitev skladnosti med ukrepi za razvoj podeželja, ki se predlagajo za sofinanciranje v okviru programov za razvoj podeželja, ki so jih določile države članice, in ukrepi za razvoj podeželja, ki se financirajo z državnimi pomočmi, mora biti vsaka priglasitev glede pomoči za naložbe (poglavje IV A in B), pomoči za okolje in dobro počutje živali (poglavje IV C), pomoči za nadomestilo za omejene možnosti na določenih območjih (poglavje IV D), pomoči za izpolnjevanje standardov (poglavje IV E) in pomoči mladim prevzemnikom kmetij (poglavje IV F) opremljena z dokumentacijo, ki kaže, kako ukrep državne pomoči ustreza programu za razvoj podeželja in je skladen z njim. Državna pomoč, ki ni v skladu z ustreznim programom za razvoj podeželja, in zlasti državna pomoč, ki vodi k povečanju zmogljivosti, za katere ni mogoče najti nobenih normalnih prodajnih možnosti, se ne odobri.

(27)

To podpoglavje se uporablja za naložbe, ki so povezane s primarno proizvodnjo proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi. Ne uporablja se za naložbe na kmetiji za predelavo in trženje takšnih proizvodov.

(28)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

za prestrukturiranje in razvoj fizičnega potenciala ter spodbujanje inovativnosti člen 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 predvideva podporo za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost kmetijskega gospodarstva;

(b)

v skladu s členom 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje na novo uvedenih standardov Skupnosti. V tem primeru se lahko za izpolnitev standarda zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma, s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen. Mladim kmetom, ki prejmejo podporo za ustanovitev, se podpora lahko dodeli za naložbe, katerih namen je izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa člen 22(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma ustanovitve;

(c)

člen 88(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prepoveduje državno pomoč za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ki presega stopnje iz Priloge k Uredbi, ki znašajo:

(d)

prepoved iz člena 88(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se ne uporablja za pomoč, namenjeno naložbam, ki se večinoma izvajajo v okviru javnega interesa in so povezane z ohranjanjem tradicionalnih krajin, ki jih oblikujejo kmetijske in gozdarske dejavnosti, ali pa so povezane s premestitvami kmetijskih poslopij; naložbam v varstvo in izboljšanje okolja; naložbam v izboljšanje higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih in dobrega počutja živali ter naložbam v varnost na delovnem mestu;

(e)

če potreba po premestitvi izhaja iz razlastitve, zaradi katere v skladu z zakonodajo zadevne države članice nastane pravica do nadomestila, se plačilo takšnega nadomestila običajno ne bo štelo za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe;

(f)

države članice, ki zamujajo z izvajanjem obveznih standardov Skupnosti po datumu, predvidenem z zakonodajo Skupnosti, lahko s takšnimi zamudami zagotovijo kmetom prednost v primerjavi s kmeti v državah članicah, ki izpolnjujejo te nove standarde v skladu z datumi izvajanja, predvidenimi z zakonodajo Skupnosti. To tveganje za izkrivljanje konkurence se ne sme povečati zaradi dodelitve visokih zneskov državne pomoči kmetom, ki krijejo stroške novih standardov pozneje, kot je predvideno z zakonodajo Skupnosti. Vseeno je treba pri določitvi ustrezne intenzivnosti pomoči za naložbe v zvezi z izpolnjevanjem novo uvedenih standardov upoštevati tudi dejstvo, da pogosto vključujejo le stroške za kmeta in ne povečujejo možnosti za zaslužek. Najvišjo intenzivnost pomoči za naložbe v zvezi z novo uvedenimi standardi je zato treba nameniti za tiste, ki so zajete v časovnem načrtu, predvidenem z zakonodajo Skupnosti. Za poznejše naložbe je treba določiti nižjo intenzivnost pomoči. Ta intenzivnost izraža nastalo zamudo in mora biti na določeni časovni točki zmanjšana na nič;

(g)

v zvezi z izvajanjem Direktive 91/676/EGS je treba upoštevati posebne težave in potrebe držav članic, ki so pristopile v Skupnost 1. maja 2004 in 1. januarja 2007;

(h)

sprejeti je treba državno pomoč za nakup rabljene opreme za mala in srednje velika podjetja, za katera so nižji stroški takšne opreme koristen prvi korak do posodobitve, zlasti za kmetije, ki začenjajo z zelo nizkega tehničnega standarda in imajo na voljo le malo kapitala. Velika podjetja lahko prejmejo le pomoč za naložbe za nakup nove opreme.

(29)

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006. Brez poseganja v člen 4(7)(c) Uredbe (ES) št. 1857/2006, se lahko odobri pomoč v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot je določeno v omenjenem členu 4, za posebne kmetijske proizvode ter za drenažna dela ali opremo in namakalna dela, ki ne vodijo do zmanjšanja prejšnje porabe vode za 25 %. Najvišji znesek pomoči, določen v členu 4(9) Uredbe št. 1857/2006, se ne uporablja.

(30)

Pomoč za ohranjanje tradicionalnih krajin in zgradb se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) ali (d) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 5 Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004]. Toda meja 10 000 EUR, določena v [členu 5(2) Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004], se lahko preseže v utemeljenih primerih.

(31)

Pomoč za premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 6 Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004].

(32)

Pomoč za naložbe z večjimi stroški, povezane z varstvom in izboljšanjem okolja, naložbe v izboljšanje higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja domačih živali se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 4(2)(e) Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004]. Za investicijske izdatke, nastale po rokih za skladnost z na novo uvedenimi standardi iz [člena 2(10) Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004], je največja intenzivnost pomoči:

(33)

Pomoč v višini 75 % za dodatne stroške naložb v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile 1. maja 2004 in 1. januarja 2007, za izvajanje Direktive Sveta 91/676/EGS se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe do 31. decembra 2008 in 31. decembra 2010 v tem vrstnem redu. Ta intenzivnost pomoči mora biti omejena na nujne dodatne upravičene stroške in se ne uporablja za naložbe, zaradi katerih se poveča proizvodna zmogljivost. Komisija bo posebno pozorna pri preverjanju združljivosti predlaganih ukrepov pomoči z akcijskimi načrti, pripravljenimi v skladu z Direktivo 91/676/EGS.

(34)

Pomoč v višini 50 % na območjih z omejenimi možnostmi ali območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter 40 % upravičenih naložb na drugih območjih za dodatne stroške naložb za izvajanje Direktive 91/676/EGS se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če so izdatki v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1698/2005. Ta intenzivnost pomoči mora biti omejena na nujne dodatne upravičene stroške in se ne uporablja za naložbe, zaradi katerih se poveča proizvodna zmogljivost. Komisija bo posebno pozorna, da preveri združljivost predlaganih ukrepov pomoči z akcijskimi načrti, pripravljenimi v skladu z Direktivo 91/676/EGS. Ukrepi pomoči za izvajanje Direktive 91/676/EGS, ki jih Komisija razglasi za združljive s Pogodbo pred začetkom veljavnosti teh smernic, se lahko nadaljujejo do 31. decembra 2008 po stopnjah pomoči, ki jih je odobrila Komisija.

(35)

Za naložbe, katerih namen je izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti ali nacionalnih standardov, se pomoč ne odobri. Vseeno se pomoč za naložbe, dodeljena mladim kmetom za naložbe, katerih namen je izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti ali nacionalnih standardov, razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če so naložbe opredeljene v poslovnem načrtu iz člena 22(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Takšna pomoč je odobrena na stopnji do 60 % zneska upravičene naložbe mladih kmetov na območjih z omejenimi možnostmi ali območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter do 50 % upravičenih naložb mladih kmetov na drugih območjih. Pomoč mora biti omejena na dodatne stroške v zvezi z izvajanjem standarda, nastale najpozneje 36 mesecev od datuma ustanovitve.

(36)

Priglasitvam za pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva je treba priložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da je pomoč usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo ugotovljene strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne neugodnosti.

(37)

Če skupna tržna ureditev, vključno s shemami neposrednih podpor, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EAGF), omeji proizvodnjo ali podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se v okviru državnih pomoči ne podprejo nobene naložbe, ki bi povečale proizvodnjo izven okvira omejitev.

(38)

Komisija bo smiselno uporabila pravila iz tega oddelka tudi za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, katerih nosilci niso kmetje, na primer če je oprema kupljena za skupno uporabo skupine proizvajalcev.

(39)

Komisija ne bo razglasila za združljivo s Pogodbo pomoči za nakup rabljene opreme, če je ta pomoč dodeljena velikim podjetjem.

(40)

To podpoglavje se uporablja za pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

(41)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(42)

Pomoč za naložbe, dodeljena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(a) ali (c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje ene od naslednjih določb:

(43)

Če ni drugače navedeno v teh smernicah, bo Komisija, na primer v zvezi s pomočjo za varstvo okolja, na območjih, upravičenih do regionalne pomoči, odobrila samo pomoč za naložbe za aktivna podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, s 750 zaposlenimi ali več in prometom 200 milijonov EUR ali več, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz Smernic o državni pomoči 2007–2013, do najvišjega zneska, določenega v regionalnem zemljevidu pomoči, ki je odobren za zadevne države članice za obdobje 2007–2013. Pomoč za naložbe, ki ne izpolnjuje teh pogojev, se običajno razglasi za nezdružljivo s Pogodbo. Dodeljena ne sme biti pomoč, povezana s proizvodnjo in trženjem proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode.

(44)

Komisija bo pomoč za nakup rabljene opreme razglasila za združljivo s Pogodbo le, če je ta pomoč dodeljena malim in srednje velikim podjetjem.

(45)

Pomoč za naložbe z upravičenimi stroški, ki presegajo 25 milijonov EUR, ali če dejanski znesek pomoči presega 12 milijonov EUR, je treba posebej priglasiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(46)

Priglasitvam za pomoč za naložbe za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov je treba priložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da je pomoč usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo ugotovljene strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne neugodnosti.

(47)

Če skupna tržna ureditev, vključno s shemami neposrednih podpor, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EAGF), omeji proizvodnjo ali podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se v okviru državnih pomoči ne podprejo nobene naložbe, ki bi povečale proizvodnjo izven okvira omejitev.

(48)

Razen če je izrecno določeno, se to podpoglavje uporablja le za pomoč, dodeljeno primarnim proizvajalcem (kmetom).

(49)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(50)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(51)

Pomoč za kmetijsko-okoljske obveznosti ali obveznosti za dobro počutje živali se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse zahteve iz členov 39 in 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ustreznih izvedbenih pravil, ki jih je sprejela Komisija.

(52)

Ob priglasitvi državne pomoči za kmetijsko-okoljske obveznosti in obveznosti za dobro počutje živali se morajo države članice zavezati, da bodo takšne sheme prilagodile vsem ustreznim spremembam Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ali njenih izvedbenih pravil, ki jih je sprejela Komisija.

(53)

Država članica, ki želi dodeliti dodatno pomoč, ki presega najvišje zneske, določene v skladu s členom 39(4) ali 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, bo predložila ustrezna dokazila, da je ukrep v skladu s pogoji iz te uredbe in ustreznimi izvedbenimi pravili. Zagotovi tudi obrazložitev plačil dodatne pomoči, vključno s podrobno razčlenitvijo vključenih sestavin stroškov na podlagi izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz zadevne obveznosti.

(54)

Pomoč, ki presega zneske, določene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, se načeloma razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le, če se dodeli za izkazane dodatne stroške in/ali izgubo dohodka v izjemnih primerih, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki morajo biti utemeljene, za obveznosti, ki pomenijo dejansko spremembo sedanje kmetijske prakse in pripomorejo k očitnemu in bistvenemu pozitivnemu vplivu na okolje. Če se ne dokažejo izjemne koristi za varstvo okolja, se takšne višje stopnje pomoči ne smejo odobriti kmetom, ki le predlagajo ohranjanje sedanje kmetijske prakse na zadevnem zemljišču (na primer, da se ekstenzivna paša ne zamenja z intenzivnejšimi oblikami proizvodnje).

(55)

Če želi država članica nadomestilo za poslovne stroške, ki so nastali ob prevzemanju kmetijsko-okoljskih obveznosti in obveznosti za dobro počutje živali, mora predložiti prepričljiva dokazila o takšnih stroških, npr. s predložitvijo primerjave svojih stroškov s stroški kmetij, ki takšnih obveznosti niso prevzele. Zato Komisija običajno ne bo odobrila državne pomoči za poslovne stroške za nadaljevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti ali obveznosti za dobro počutje živali, ki so jih prevzele v preteklosti, razen če država članica dokaže, da se takšni stroški še vedno pojavljajo ali da jih bremenijo novi poslovni stroški.

(56)

Kadar se poslovni stroški računajo na podlagi povprečnih stroškov in/ali povprečnih kmetij, morajo države članice dokazati, da zlasti velike kmetije ne prejemajo prevelikih nadomestil. Pri izračunavanju nadomestil države članice upoštevajo, ali zadevni poslovni stroški veljajo na kmetijo ali na hektar.

(57)

Pomoč za stroške neproduktivnih naložb, ki so povezani z doseganjem obveznosti, prevzetih v okviru okoljsko-kmetijskih obveznosti, se lahko odobri do 100 % upravičenih stroškov. V tem smislu neproduktivne naložbe ne smejo povzročiti neto povečanja vrednosti kmetije ali donosnosti.

(58)

Kadar država članica izjemoma predlaga dodelitev državne pomoči na podlagi krajšega obdobja trajanja obveznosti od obdobja, predpisanega v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, mora predložiti podrobno obrazložitev, vključno z dokazom, da se lahko pozitivni vpliv ukrepa na okolje v celoti uresniči v predlaganem krajšem obdobju. Predlagani znesek pomoči mora izražati krajše obdobje trajanja zadevnih obveznosti.

(59)

Za oblikovanje prihodnje politike se upošteva zlasti:

(60)

Komisija bo državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse zahteve iz člena 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ustrezna izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija. Dovoljena bo le pomoč za obveznosti, ki presegajo obveznosti navzkrižnega preverjanja in pogoje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Kakršna koli pomoč, ki se dodeli v nasprotju z načelom onesnaževalec plača, mora biti izjemna, začasna in postopno padajoča.

(61)

Pomoč za naložbe, dodeljeno kmetom, v zvezi z varstvom okolja obravnava poglavje IV.A zgoraj.

(62)

Komisija bo preučila vse ostale oblike pomoči, namenjene varstvu okolja, na podlagi smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, ki se s tem razglasijo za veljavne v kmetijskem sektorju. Če bi se te smernice spremenile ali nadomestile, se uporabljajo nove določbe, razen če je v pravilih določeno drugače.

(63)

Pomoč za varstvo okolja, namenjena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja. V primeru pomoči za naložbe, namenjene varstvu okolja, se lahko uporablja višja največja dovoljena stopnja pomoči, ki izhaja iz izvajanja pravil za pomoč za naložbe, določenih v poglavju IV.B zgoraj.

(64)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

(65)

Člen 37 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zagotavlja plačila zaradi naravno omejenih možnosti na goratih območjih v višini največ 250 EUR na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in plačila za druga območja z omejenimi možnostmi v višini največ 150 EUR na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Plačila, ki presegajo najvišji znesek, se dodelijo v ustrezno utemeljenih primerih, vendar le, če povprečni znesek vseh tovrstnih plačil, ki so dodeljena na ravni določene države članice, ne presega tega najvišjega zneska. Člen 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prepoveduje plačilo državne pomoči kmetom kot nadomestilo zaradi naravnih omejitev na gorskih območjih in na ostalih območjih z omejenimi možnostmi, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 37. Kljub temu se lahko v ustrezno utemeljenih primerih dodeli dodatna pomoč, ki presega zneske, določene na podlagi člena 37(3).

(66)

V skladu s členom 94(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se člen 37 in člen 88(3) uporabljata od 1. januarja 2010, ob upoštevanju akta Sveta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe. Do takrat se v skladu s členom 93(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ohranjajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1257/1999, zlasti člen 14(2), člen 15 in člen 51(3) te uredbe. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1783/2003 z dne 29. septembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (24) se je povišal največji povprečni znesek na hektar, ki ga je mogoče odobriti na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 1257/1999, z 200 EUR na 250 EUR, in sicer kjer to ustrezno utemeljujejo objektivne okoliščine. V nasprotju s členom 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pa člen 51(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 prepoveduje državno pomoč, ki bi bila višja od najvišjega zneska, določenega v prilogi k uredbi, tj. državna pomoč, ki presega povprečje 250 EUR na hektar.

(67)

Oblikovati je treba dosledno metodo za izračunavanje gospodarskega vpliva ugotovljenih omejenih možnosti, ki bo temeljila na izkušnjah Komisije. Ta metoda mora zlasti zagotoviti, da ni previsokih nadomestil za gospodarski vpliv naravno omejenih možnosti.

(68)

Izogibati se je treba izkrivljanju konkurence in resnim neravnovesjem v skupnih ravneh pomoči med državami članicami. Zato je treba določiti zgornjo mejo zneska nadomestila.

(69)

Ta pravila se lahko pregledajo po začetku veljavnosti člena 37 in člena 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(70)

Do začetka veljavnosti člena 37 in člena 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 bo Komisija državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz člena 14, prvih dveh alinej člena 14(2) in člena 15 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ter vseh izvedbenih pravil iz te uredbe, ki jih je sprejela Komisija, ter če upravičenci izpolnjujejo obveznosti navzkrižnega preverjanja.

(71)

Kadar se državna pomoč združuje s pomočjo iz Uredbe (ES) št. 1257/1999, skupna podpora, ki se dodeli kmetu, ne sme presegati zneskov, določenih v skladu s členom 15 te uredbe.

(72)

Z začetkom veljavnosti člena 37 in člena 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 bo Komisija državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz teh členov in vseh izvedbenih pravil, ki jih je sprejel Svet ali Komisija.

(73)

V vseh primerih, za pomoč, dodeljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999 in Uredbo ES) št. 1698/2005, se državna pomoč razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le pod naslednjimi pogoji:

(74)

Komisija si v skladu s pravili za razvoj podeželja pridržuje pravico, da zahteva zmanjšana plačila za kmetije nad določeno velikostjo. Zato mora biti v priglasitvah navedena velikost kmetije, ki bo imela ugodnosti od teh plačil.

(75)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

(76)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(77)

Komisija bo državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 31 in člena 88(5) ali (6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in vsa izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

(78)

Podpora, ki presega najvišji dovoljeni znesek iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1698/2005, ne krije več kot 80 % stroškov in izpada dohodka, s katerim se srečujejo kmetje. Ob upoštevanju vseh podpor Skupnosti, ki se lahko dodelijo, celotna podpora ne presega 12 000 EUR na gospodarstvo. Ta znesek se ne sme preseči v petih letih v primeru nadomestila, ki se dodeli za izpolnjevanje več kot enega standarda.

(79)

Podpora se lahko dodeli le v zvezi s standardi, za katere se lahko, če se izračunajo za povprečno kmetijo v sektorju ali državi članici, za katere velja standard, dokaže, da neposredno povzročajo:

(80)

Podpora se lahko dodeli le v zvezi s standardi, ki takšno povišanje operativnih stroškov ali izgubo prihodka povzročijo pri vsaj 25 % vseh kmetij v (pod)sektorju v državi članici, v kateri velja standard.

(81)

Kar zadeva nacionalne standarde, države članice dokažejo, da bi uvedba ustreznega standarda na nacionalni ravni lahko za zadevne proizvajalce povzročila pomembne omejene možnosti na področju konkurenčnosti. Dokazovanje takšne omejene možnosti se izvaja na podlagi povprečnih stopenj čistega dobička za povprečne kmetije v (pod)sektorju, v katerem velja standard.

(82)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

(83)

Namen podpore mladim prevzemnikom kmetij je spodbuditi razvoj sektorja v celoti in preprečiti upadanje števila prebivalcev na podeželju. Člen 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zato določa shemo Skupnosti za podporo mladim prevzemnikom kmetij.

(84)

Komisija bo razglasila državno pomoč za podporo mladim prevzemnikom kmetij za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in katerega koli izvedbenega pravila iz te uredbe, ki ga sprejme Komisija.

(85)

To poglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

(86)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(87)

Komisija bo državno pomoč za zgodnjo upokojitev razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse zahteve iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Komisija bo odobrila plačila, ki presegajo najvišje zneske iz te uredbe, če država članica dokaže, da se takšno plačilo ne prenese na dejavne kmete.

(88)

Če zanje veljajo pogoji, v skladu s katerimi je treba stalno in dokončno prenehati vse komercialne kmetijske dejavnosti, bo Komisija pooblastila državno pomoč za umik kmeta iz katere koli kmetijske dejavnosti.

(89)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti naslednje vidike. Zaradi različne narave kmetijske proizvodnje je bilo stališče Komisije o plačilu „zagonske“ pomoči, ki zagotavlja spodbudo za oblikovanje skupin proizvajalcev za pospeševanje združevanja kmetov, da se združi njihova dobava in prilagodi njihova proizvodnja tržnim zahtevam, običajno pozitivno. Vseeno je treba za usmeritev podpore na majhne skupine proizvajalcev in preprečevanje dodelitve velikih zneskov pomoči takšno pomoč omejiti na mala in srednje velika podjetja, pri čemer se ne preseže najvišji znesek.

(90)

Komisija bo razglasila zagonsko pomoč za skupine proizvajalcev za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 9 osnutka uredbe o izjemah].

(91)

Ta oddelek ne zajema pomoči, dodeljene drugim kmetijskim združenjem, ki izvajajo naloge na ravni kmetijske proizvodnje, kot so podporne službe, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah in službe za pomoč pri upravljanju kmetij, na gospodarstvih članov, ne da bi bili vključeni v skupno prilagajanje dobave trgu. Vseeno bo Komisija uporabila načela iz tega oddelka za pomoč, ki je dodeljena za kritje zagonskih stroškov združenj proizvajalcev, odgovornih za nadzor uporabe oznak porekla ali oznak kakovosti.

(92)

Pomoč, dodeljena skupinam proizvajalcev ali združenjem za kritje stroškov, ki niso povezani s stroški ustanovitve, kot so naložbe ali dejavnosti za spodbujanje, bo ocenjena v skladu s pravili, ki urejajo takšno pomoč.

(93)

Za sheme pomoči, odobrene v skladu s tem oddelkom, bo veljal pogoj, v skladu s katerim bodo morale biti prilagojene tako, da bodo upoštevale vse spremembe predpisov o skupni ureditvi trga.

(94)

Namesto zagotavljanja pomoči skupinam proizvajalcev ali njihovim združenjem se lahko pomoč, ki ne presega enakega skupnega zneska, dodeli neposredno proizvajalcem za nadomestilo njihovih prispevkov za stroške delovanja skupin v prvih petih letih po oblikovanju skupine. Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz tega podpoglavja za velika podjetja.

(95)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(96)

Komisija bo razglasila pomoč za arondacijo zemljišč za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 13 [nove uredbe o izjemah].

(97)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(98)

Komisija bo razglasila državno pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov, dodeljeno primarnim proizvajalcem (kmetom), za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 14 prihodnje uredbe o izjemah].

(99)

Komisija bo razglasila državno pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov, dodeljeno podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 70/2001.

(100)

Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz tega podpoglavja za velika podjetja.

(101)

Pomoč za naložbe, ki so potrebne za posodobitev proizvodnih obratov, vključno z naložbami, ki so potrebne za upravljanje sistema za dokumentacijo ter izvajanje nadzora postopkov in proizvodov, se lahko po potrebi dodeli le v skladu s pravili iz poglavij IV.A in IV.B zgoraj.

(102)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(103)

Komisija bo razglasila državno pomoč za zagotavljanje tehnične podpore, ki je dodeljena primarnim proizvajalcem (kmetom), za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člen 15 prihodnje uredbe o izjemah].

(104)

Tehnično podporo primarnim proizvajalcem (kmetom) lahko zagotovijo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ne glede na njihovo velikost.

(105)

Komisija bo razglasila državno pomoč za zagotavljanje tehnične pomoči, dodeljene podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 70/2001.

(106)

Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz točk 104 in 105 za velika podjetja.

(107)

Komisija bo za vsak primer posebej pregledala državno pomoč za druge dejavnosti, ki so namenjene razširjanju znanja o novih tehnikah, kot so pilotni projekti malega obsega ali predstavitveni projekti. Države članice zagotovijo jasen opis projekta, vključno z razlago novih značilnosti projekta in javnega interesa pri odobritvi pomoči zanj (npr. ker ni bil prej preizkušen), in dokažejo skladnost z naslednjimi pogoji:

(108)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(109)

Komisija bo razglasila državno pomoč za živinorejski sektor za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 16(1)(a), (b) in (c) in člena 16(3) [nove uredbe o izjemah]. Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz tega poglavja za velika podjetja.

(110)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(111)

Komisija bo pregledala predloge za dodelitev državne pomoči za izpolnjevanje potreb teh regij za vsak primer posebej na podlagi posebnih predpisov, ki se uporabljajo za te regije, in ob upoštevanju združljivosti zadevnih ukrepov s programi za razvoj podeželja za zadevne regije ter njihovega vpliva na konkurenco v zadevnih regijah in drugih delih Skupnosti.

(112)

Dobro obvladovanje tveganj in kriz je ključno orodje za trajnosten in konkurenčen kmetijski sektor v Skupnosti. Razpravo je nedavno spodbudilo Sporočilo Komisije o obvladovanju tveganj in kriz v kmetijstvu (27). Z razpravo na ravni Sveta leta 2005 je bilo soglasno ugotovljeno (28), da mora biti uporaba državne pomoči za ukrepe za obvladovanje tveganj in kriz prilagojena ustreznim predpisom Skupnosti o konkurenci. Svet se je strinjal, da morajo biti primerna orodja za obvladovanje tveganj zato skladna z določbami iz smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijstvu. Doseženo je bilo splošno soglasje držav članic, da čeprav je javno financiranje nujno, zlasti za vzpostavitev in dober začetek delovanja novih orodij, sta prav tako nujna soodgovornost in s tem finančni prispevek kmetijskih proizvajalcev.

(113)

Za nekatere vrste tveganj in kriz v kmetijskem sektorju je lahko dodelitev državne pomoči primeren način podpore. Vseeno je vedno treba upoštevati, da država članica ni dolžna dejansko dodeliti državne pomoči. Zato lahko proizvajalci v eni državi članici ali regiji prejmejo podporo za podobno tveganje ali krizo, tisti v drugih državah članicah ali regijah pa ne. Takšne razlike v zvezi s podporo lahko povzročijo izkrivljanje konkurence. Zato je treba, tako kot pri drugih vrstah državne pomoči, pri odobritvi državne pomoči za obvladovanje tveganj in kriz upoštevati dejstvo, da se je treba izogniti nepotrebnemu izkrivljanju konkurence. Predvideti je treba zahtevo za najnižji prispevek proizvajalcev k izgubam ali stroškom takšnih ukrepov ali kakšno drugo ustrezno protistoritev, da se zmanjša tveganje za izkrivljanje konkurence in zagotovi spodbuda za čim večje zmanjšanje tveganja.

(114)

Posebnim tveganjem in krizam kmetijskega sektorja je izpostavljena primarna proizvodnja (kmetijstvo). Podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, imajo običajno na voljo veliko boljše možnosti za zavarovanje pred tveganji. Zato je treba nekatere vrste podpore za tveganja in krize omejiti na primarno proizvodnjo.

(115)

Državna pomoč mora biti omejena tako, da pomaga kmetom, ki imajo različne težave, čeprav si ustrezno prizadevajo za zmanjšanje takšnih tveganj. Državna pomoč ne sme vplivati tako, da spodbuja kmete k nepotrebnim tveganjem. Kmetje morajo sami prevzeti posledice nepremišljenih odločitev v zvezi s proizvodnimi metodami ali proizvodi.

(116)

Na podlagi tega je Komisija pregledala obstoječe sklope ukrepov za obvladovanje tveganj in kriz, ki se lahko financirajo z državno pomočjo. S tem pregledom je ugotovila, da je obstoječa kombinacija orodij ustrezna, vendar jo je treba izboljšati glede na izkušnje. Vseeno bo glede na obsežno vrednotenje in ponovno pregledovanje politike Skupnosti o nadomestilih za bolezni živali, ki še vedno poteka, treba podpoglavje V.B.4 preučiti takoj, ko bo zaključeno to vrednotenje.

(117)

Z uvedbo pomoči de minimis  (29) na ravni primarne proizvodnje leta 2005 je državam članicam na voljo dodatno orodje za hitro dodelitev najmanjše podpore, za katero ne potrebujejo odobritve Komisije. Vključitev podjetij za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v uredbo o pomoči de minimis, ki zajema nekmetijska podjetja, kar omogoča podporo do [200 000 EUR] na podjetje in za obdobje treh proračunskih let ter zagotavlja dodatno sredstvo za podporo takšnim podjetjem. Vseeno je treba pojasniti, da s podporo de minimis ni mogoče rešiti večjih gospodarskih težav, ki nastanejo zaradi krize. Kakršna koli znatna podpora mora biti dodeljena v okviru državne pomoči, ki zagotavlja nadzor Komisije in preprečuje izkrivljanje konkurence.

(118)

Pojasniti je treba, da le zdajšnja pravila o državni pomoči ne morejo zagotoviti ali nadomestiti optimalnega obvladovanja kriz. Državna pomoč ga lahko v nekaterih okoliščinah le olajša. Kriza se lahko pojavi v zelo kratkem času in zahteva hitro ukrepanje. Za učinkovito obvladovanje kriz morajo države članice že zgodaj razmisliti o tem, kateri ukrepi pomoči so na voljo. Države članice so odgovorne za pregled različnih možnosti podpore v obliki državne pomoči in pravočasno vzpostavitev sistemov pomoči, da jih je mogoče takoj uporabiti v primeru resnih težav. Sicer lahko zato, ker je treba vzpostaviti sistem nadomestil, o njem obvestiti Komisijo in zahtevati njeno odobritev, mine dragocen čas, preden lahko dobijo pomoč tisti, ki jo najbolj potrebujejo.

(119)

Da bi preprečili tveganja za izkrivljanje pogojev konkurence, Komisija meni, da je treba zagotoviti, da je pomoč podjetjem za nadomestilo škode na kmetijski proizvodnji plačana čim prej po zadevnem škodnem dogodku. Če je pomoč plačana le nekaj let po zadevnem dogodku, obstaja velika nevarnost, da bo imelo plačilo takšne pomoči enake gospodarske vplive kot pomoč za tekoče poslovanje. To velja zlasti takrat, ko je pomoč plačana za nazaj za zahtevke, ki niso bili pravilno dokumentirani. Če ni ustrezne utemeljitve, ki izhaja na primer iz narave ali obsega dogodka ali odložene ali stalne narave škode, Komisija ne bo odobrila predlogov za pomoč, ki so predloženi več kot tri leta po tem dogodku, ali pomoč, ki jo je treba izplačati več kot štiri leta po dogodku.

(120)

To podpoglavje se uporablja za celoten kmetijski sektor.

(121)

Ker sta izraza „naravna nesreča“ in „izjemni pojav“ izjemi od splošnega načela nezdružljivosti državne pomoči s skupnim trgom, opredeljenega v členu 87(1) Pogodbe, je Komisija vedno menila, da ju je treba razumeti omejeno. To je potrdilo Sodišče Evropskih skupnosti (30). Doslej je Komisija kot naravne nesreče priznala potrese, snežne in zemeljske plazove ter poplave. Da bi Komisija olajšala hitro krizno upravljanje, bo v prihodnje odobrila sheme pomoči za nadomestila za škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče v obliki potresov, snežnih in zemeljskih plazov, poplav ter drugih naravnih nesreč, če je mogoče oblikovati dovolj natančen opis.

(122)

Med izjemne pojave, ki jih je doslej priznala Komisija, spadajo vojna, notranji nemiri ali stavke, z določenimi omejitvami in glede na razsežnosti pa tudi večje jedrske ali industrijske nesreče in požari, ki povzročijo velike izgube. Po drugi strani pa Komisija ni priznala, da bi se lahko požar v enem samem predelovalnem obratu, ki je zavarovan z običajnim poslovnim zavarovanjem, štel kot izjemen pojav. Na splošno Komisija ne priznava, da so izbruhi bolezni živali ali rastlin lahko naravne nesreče ali izjemni pojavi. Komisija je le v enem primeru priznala zelo razširjen izbruh povsem nove bolezni živali za izjemen pojav. Zaradi težav, ki jih prinaša predvidevanje takšnih dogodkov, bo Komisija še naprej posamezno ocenjevala predloge za dodelitev pomoči v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe in upoštevala preteklo prakso na tem področju.

(123)

Ko se dokaže naravna nesreča ali izjemen pojav, Komisija dovoli pomoč do 100 % za nadomestilo materialne škode. Nadomestilo se običajno izračuna na ravni posameznega upravičenca. Da bi se izognili previsokim nadomestilom, se vsa plačila, ki se npr. izplačajo v okviru zavarovalne police, odštejejo od zneska pomoči. Komisija bo priznala tudi pomoč kmetom za nadomestilo za izgubo dohodka zaradi uničenja kmetijskih proizvodnih sredstev, če nadomestila ne bodo previsoka. V vseh primerih sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti zahteva, da države članice dokažejo neposredno povezavo med škodo, ki so jo povzročili izjemni pojavi, in državno pomočjo ter da morajo zadevni proizvajalci oblikovati čim bolj natančno oceno povzročene škode.

(124)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

(125)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(126)

Komisija bo razglasila pomoč za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 11 prihodnje uredbe o izjemah].

(127)

Da bi Komisija lahko ocenila takšne programe pomoči, morajo priglasitve pomoči za nadomestilo škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, vsebovati ustrezne meteorološke podatke. Takšne podatke je mogoče predložiti tudi naknadno v obliki letnih poročil v skladu z zahtevami zadnjega stavka [člena 20(3) prihodnje uredbe o izjemah].

(128)

Komisija bo sprejela druge možne načine izračunavanja običajne proizvodnje vključno z regionalnimi referenčnimi vrednostmi, če je ugotovljeno, da so reprezentativne in niso izračunane na podlagi neobičajno visokih donosov. Če so slabe vremenske razmere v enaki meri prizadele širše območje, lahko izplačila pomoči temeljijo na povprečnih izgubah, če so te reprezentativne in ne povzročajo izplačila previsokega nadomestila kateremu koli upravičencu.

(129)

Pomoč iz tega podpoglavja se lahko izplača le kmetom ali organizaciji proizvajalcev, katere član je kmet, pri čemer znesek pomoči ne sme presegati dejanske izgube, ki je prizadela kmeta.

(130)

Za izgube, povzročene po 1. januarju 2010, bo Komisija odstopila od pogoja iz [člena 11(8) prihodnje uredbe o izjemah] le, če lahko država članica prepričljivo dokaže, da kljub ustreznemu prizadevanju cenovno sprejemljivo zavarovanje za statistično najpogostejša podnebna tveganja v državah članicah ali zadevni regiji, v času, ko je bila povzročena škoda, ni bilo na voljo.

(131)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom). Vseeno bo glede na obsežno vrednotenje in ponovno pregledovanje politike Skupnosti o nadomestilih za bolezni živali, ki še vedno poteka, treba ustrezno podpoglavje preučiti takoj, ko bo zaključeno to vrednotenje.

(132)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(133)

Komisija bo razglasila državno pomoč za boj proti boleznim živali in rastlin za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 10 prihodnje uredbe o izjemah].

(134)

Komisija bo razglasila državno pomoč v zvezi s testiranjem TSE in poginulimi živalmi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 16 prihodnje uredbe o izjemah].

(135)

V zvezi s poginulimi živalmi in klavničnimi odpadki Komisija ne bo odobrila državne pomoči za naslednje namene:

(136)

Če je pomoč zagotovljena v skladu s shemami Skupnosti in/ali nacionalnimi in/ali regionalnimi shemami, bo treba Komisiji dokazati, da ni možnosti za previsoko nadomestilo zaradi kumulacije različnih shem. Če je pomoč Skupnosti odobrena, je treba zagotoviti datum in sklicevanja ustrezne odločbe Komisije.

(137)

Komisija bo tako državno pomoč odobrila samo za kmete.

(138)

To podpoglavje se uporablja le za primarne proizvajalce (kmete).

(139)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(140)

Komisija bo razglasila pomoč za plačilo zavarovalnih premij za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 12 prihodnje uredbe o izjemah].

(141)

Komisija bo pregledala druge ukrepe pomoči, povezane z zavarovanjem proti naravnim nesrečam in izjemnim pojavom, za vsak primer posebej, zlasti pozavarovalne sheme, in druge ukrepe pomoči za podporo proizvajalcem na posebno ogroženih območjih.

(142)

Komisija ne bo odobrila državne pomoči za plačilo zavarovalnih premij za velika podjetja ter podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

(143)

Stališče Komisije o shemah pomoči za zaprtje zmogljivosti v kmetijskem sektorju je pozitivno, če so sheme v skladu s katero koli ureditvijo Skupnosti za zmanjšanje proizvodne zmogljivosti in so izpolnjeni nekateri pogoji, zlasti naslednji:

(144)

Komisija bo razglasila pomoč za zaprtje zmogljivosti za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(145)

Pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v kmetijskem sektorju bo ocenjena v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (36).

(146)

Od leta 2002 pomoč za odpiranje delovnih mest v kmetijskem sektorju zajema Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (37). Pravila, ki so določena v tej uredbi, vzpostavljajo usklajen okvir takšne podpore. Pomoč za zaposlovanje, ki je omejena na kmetijski sektor, vendar izpolnjuje vse druge pogoje te uredbe, ni izvzeta. Zaradi posebnosti kmetijskega sektorja in zlasti primarne proizvodnje so države članice lahko zainteresirane za uvedbo posebnih shem pomoči za zaposlovanje v kmetijskem sektorju. Dokler je takšna pomoč na voljo celotnemu kmetijskemu sektorju, pri čemer podpora ni omejena na nekatere proizvode, bi ugodnosti takšne podpore še vedno prevladale nad tveganjem za izkrivljanje konkurence zaradi takšnega pristopa.

(147)

Komisija bo razglasila državno pomoč za zaposlovanje v kmetijskem sektorju za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz členov 1 in 2 ter členov 4 do 9 Uredbe (ES) št. 2204/2002. Pomoč, ki je omejena na kmetijski sektor, je odobrena pod enakimi pogoji.

(148)

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem sektorju bo preučena v skladu z merili iz Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (38), vključno z možnostjo za dodatno podporo raziskavam za kmetijski sektor.

(149)

Zaradi zagotovitve celovitega pregleda je treba opozoriti, da se za kmetijski sektor razen zgoraj navedenih instrumentov pomoči in pravil uporabljajo tudi naslednja pravila o opredelitvi pomoči in združljivosti pomoči s Pogodbo:

(150)

Če se pregleda kateri koli od teh instrumentov pomoči, namerava Komisija ohraniti politiko vključevanja kmetijstva, razen če niso zagotovljeni prepričljivi razlogi za določitev posebne obravnave kmetijskega sektorja.

(151)

V zvezi z uporabo člena 86(2) Pogodbe v kmetijskem sektorju je treba poudariti, da Komisija meni, da podjetij, ki proizvajajo in tržijo proizvode, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi in so vključeni v skupno ureditev trga, ni mogoče šteti za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, v smislu člena 86(2) Pogodbe (48).

(152)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(153)

Državna pomoč za oglaševalske kampanje v Skupnosti se razglasi za združljivo s Pogodbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(154)

Če se oglaševalska kampanja nameni za priznana poimenovanja Skupnosti, je mogoče navesti sklic na poreklo proizvodov, pod pogojem da ta sklic popolnoma ustreza sklicem, ki jih je registrirala Skupnost.

(155)

V primeru nacionalnih ali regionalnih znakov kakovosti se poreklo proizvodov omeni kot stransko sporočilo. Pri ocenjevanju, ali je poreklo res omenjeno kot stransko sporočilo, bo Komisija upoštevala splošno pomembnost besedila in/ali znaka, vključno s slikami in splošno predstavitvijo, ki se nanaša na poreklo, in pomembnost besedila in/ali znaka, ki se nanaša samo na prodajni del oglasa, tj. del oglaševalskega besedila, ki ni usmerjen na poreklo.

(156)

Stopnja neposredne pomoči ne sme preseči 50 %. Če podjetja iz sektorja prispevajo vsaj 50 % stroškov, lahko stopnja pomoči naraste na 100 %, ne glede na obliko prispevka.

(157)

Poleg tega se državna pomoč za oglaševanje, ki znaša do 100 %, razglasi za združljivo, če je po svojih značilnostih splošna in imajo od nje korist vsi proizvajalci zadevne vrste proizvoda. V takem oglaševanju se poreklo proizvoda ne sme omeniti. Oglaševanje lahko izvedejo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost.

(158)

Oglaševalske dejavnosti z letnim proračunom, ki presega 5 milijonov EUR, se priglasijo posebej.

(159)

Komisija bo preučila in odobrila državno pomoč, namenjeno oglaševanju v tretjih državah, kot združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če je skladna z načeli Uredbe (ES) št. 2702/1999. Komisija vseeno ne bo razglasila za združljivo državne pomoči za oglaševanje, ki:

(160)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(161)

Komisija ne bo razglasila državne pomoči za kratkoročna posojila za združljivo s Pogodbo.

(162)

Trošarinska zakonodaja Skupnosti daje od leta 1993 možnost za odobritev znižanih davčnih stopenj in oprostitev za obdavčevanje kmetijstva. Do zdaj ni bila določena nobena jasna politika glede združljivosti teh ukrepov s pravili za državno pomoč. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (54) omogoča državam članicam, da uporabijo davčne oprostitve, znižanja davkov, diferencirano obdavčitev in vračilo davka. Kljub temu njen člen 26(2) navaja, da „Ukrepi kot so davčne oprostitve, znižanja davkov, diferencirana obdavčitev in vračilo davka v smislu te direktive lahko pomenijo državno pomoč in jih je v teh primerih treba sporočiti Komisiji na podlagi člena 88(3) Pogodbe“.

(163)

Zadevni ukrepi lahko v resnici tvorijo državno pomoč iz naslednjih razlogov: lahko se štejejo za javno financirane, saj se država ob uporabi teh ukrepov prikrajša za finančna sredstva; če se uporabijo v določenem sektorju gospodarstva, zagotavljajo prednost nekaterim podjetjem ali določenim vrstam proizvodov; lahko izkrivljajo ali grozijo, da bodo izkrivljali konkurenco v občutljivem sektorju, kot je kmetijstvo, kjer so trgovinski tokovi zelo intenzivni.

(164)

Treba je določiti niz pravil, da se oceni skladnost takih ukrepov s členom 87(3)(c) Pogodbe.

(165)

Člen 8 Direktive 2003/96/ES navaja, da za proizvode, ki se uporabljajo kot motorno gorivo za kmetijske in vrtnarske dejavnosti ter gozdarstvo, veljajo najnižje ravni obdavčitve iz razpredelnice B Priloge I.

(166)

Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES navaja, da lahko države članice uporabijo nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo pri kmetijskih in vrtnarskih dejavnostih ter v gozdarstvu, ter prav tako, da na podlagi predloga Komisije Svet pred 1. januarjem 2008 prouči možnost odprave ničelne ravni obdavčitve.

(167)

Komisija bo upoštevala te določbe pri oblikovanju pravil o združljivosti državne pomoči za primarno proizvodnjo v kmetijskem sektorju in obenem zagotovila, da se v sektorju ne uporabi diferencirana obdavčitev. Kadar se davčni ukrep iz člena 8 in člena 15(3) Direktive 2003/96/ES enako uporablja v celotnem sektorju kmetijske proizvodnje, lahko Komisija šteje, da ta ukrep prispeva k razvoju sektorja. Komisija je doslej prejela samo priglasitve davčnega znižanja v povezavi z motornimi gorivi, ki se uporabljajo v primarni kmetijski proizvodnji. Ob dejstvu, da ta znižanja temeljijo na količinah motornega goriva, ki so bile dejansko porabljene v primarni proizvodnji (kar mora biti utemeljeno z računi, ki jih predložijo kmeti), in ob upoštevanju majhnega obsega kmetij v Evropski uniji (več kot 60 % kmetij ima v uporabi manj kot 5 ha kmetijskih zemljišč) Komisija meni, da ta ukrep ne bo neupravičeno izkrivljal konkurence. Davčne oprostitve za energijo in elektriko, ki se porabita v kmetijskem sektorju, morajo biti po analogiji omejenega obsega in zato ne bi smele škodljivo vplivati na pogoje trgovanja tako, da bi bili v nasprotju s skupnim interesom.

(168)

Mogoče je, da se nezakonite državne pomoči v obliki davčne oprostitve, znižanja davkov, diferencirane obdavčitve in vračila davka niso odobrile od začetka veljavnosti Direktive 2003/96/ES v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Če izpolnjujejo ustrezne določbe Direktive in se v kmetijstvu ni uporabila diferencirana obdavčitev, se razglasijo za združljive s členom 87(3)(c) Pogodbe.

(169)

Uporaba najnižje stopnje obdavčitve, kot določa razpredelnica B Priloge I Direktive 2003/96/ES za proizvode, ki se uporabljajo kot motorno gorivo v primarni kmetijski proizvodnji, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe ES, če se v kmetijstvu ne uporablja diferencirana obdavčitev.

(170)

Uporaba nižje ravni obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo v primarni kmetijski proizvodnji, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe ES do 31. decembra 2007 ali katerega drugega datuma, ki ga določi Svet, če se v kmetijstvu ne uporablja diferencirana obdavčitev. Če se Direktiva 2003/96/ES spremeni, se v skladu s tem revidirajo te določbe.

(171)

Če možnost uporabe nižje ravni obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo v kmetijskih dejavnostih, Svet razveljavi, se državno pomoč za znižanje davka v okviru Direktive 2003/96/ES razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če zadevno znižanje izpolnjuje vse ustrezne določbe direktive in če se v kmetijstvu ne uporablja diferencirana obdavčitev.

(172)

Vse nezakonite državne pomoči, odobrene od začetka veljavnosti Direktive 2003/96/ES, se razglasi za združljive s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjujejo vse ustrezne določbe iz tega poglavja in če se v kmetijstvu ni uporabljala diferencirana obdavčitev.

(173)

Posebnih pravil Skupnosti, ki bi urejala državno pomoč za gozdarski sektor (gozdarstvo in gozdarske industrije) (55), ni. Vseeno se razen državne pomoči, dodeljene v skladu s pravili Skupnosti, ki so skupna za vse sektorje, zlasti Okvir Skupnosti za raziskave in razvoj (56) in Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (57), nekateri instrumenti Skupnosti, ki urejajo državno pomoč za trženje in industrijsko proizvodnjo, uporabljajo tudi za gozdarski sektor, zlasti Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 in Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (58). Gozdarski sektor lahko koristi tudi pomoč, dodeljeno v skladu z uredbo de minimis, ki se uporablja za industrijske dejavnosti in Uredbo (ES) št. 70/2001, ki se ne uporabljata za kmetijsko proizvodnjo. Poleg tega je ustaljena praksa Komisije, skupaj z omenjenimi pravili in instrumenti, da odobri državno pomoč za ohranjanje, izboljšanje, razvoj in vzdrževanje gozdov zaradi ekološke, varovalne in rekreativne vloge gozdov. Da ta praksa postane transparentna in da se določi njen obseg delovanja v zvezi z drugimi pravili za državno pomoč za gozdarski sektor, je primerno določiti politiko, ki jo bo Komisija uporabljala za državno pomoč za gozdarski sektor. Pri oblikovanju te politike je treba upoštevati pomoč, ki je na voljo za ukrepe, usmerjene v trajnostno rabo gozdov v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, da se zagotovi usklajenost državne pomoči in sofinancirane podpore za gozdarstvo.

(174)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(175)

Da se prispeva k ohranjanju in izboljšanju gozdov ter se spodbuja ekološka, varovalna in rekreativna vloga, bo Komisija razglasila državno pomoč do 100 % za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe za naslednje upravičene stroške, če država članica lahko dokaže, da ti ukrepi neposredno prispevajo k ohranjanju ali obnavljanju ekološke, varovalne in rekreativne vloge gozdov, biotske raznovrstnosti in zdravega gozdnega ekosistema:

(176)

Komisija bo razglasila državno pomoč za pogozditev kmetijskih ali nekmetijskih zemljišč, vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih, plačila Natura 2000, gozdarsko-okoljska plačila, obnovitev gozdnega potenciala ter uvedbo preventivnih ukrepov ter neproizvodne naložbe za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 43 do 49 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ne presega določene najvišje intenzivnosti.

(177)

Komisija bo odobrila državno pomoč za dodatne stroške in izgubo dohodka zaradi uporabe okolju prijazne tehnologije v gozdarstvu, ki presega ustrezne obvezne zahteve, če lastniki gozdov sprejmejo prostovoljne obveznosti glede uporabe take tehnologije in obveznosti izpolnjujejo pogoje iz člena 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Pomoč, ki presega zneske, določene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, se načeloma razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le, če se dodeli za izkazane dodatne stroške in/ali izgubo dohodka v izjemnih primerih, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki morajo biti utemeljene, za obveznosti, ki pripomorejo k očitnemu in bistvenemu pozitivnemu vplivu na okolje.

(178)

Komisija razglasi državno pomoč za nakup gozdnih površin za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če intenzivnost pomoči ne presega intenzivnosti, določene v [členu 4 Uredbe o skupinskih izjemah] za nakup kmetijskih zemljišč.

(179)

Komisija bo razglasila državno pomoč za usposabljanje lastnikov gozdov in gozdarskih delavcev ter storitve svetovanja, ki jih zagotovijo tretje strani, vključno z oblikovanjem poslovnih načrtov, načrte za upravljanje gozdov in študije izvedljivosti, ter sodelovanje na tekmovanjih, razstavah in sejmih za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če pomoč izpolnjuje pogoje iz [člena 15 prihodnje uredbe o izjemah].

(180)

Komisija bo odobrila državno pomoč za ustanovitev gozdarskih združenj, če pomoč izpolnjuje pogoje iz [člena 9 prihodnje uredbe o izjemah].

(181)

Komisija bo odobrila državno pomoč za dejavnosti razširjanja novih tehnik, kot so pilotni projekti manjšega obsega ali predstavitveni projekti, če pomoč izpolnjuje pogoje iz točke 107 teh smernic.

(182)

Določbe iz tega poglavja ne vplivajo na možnost uporabe drugih pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za vse sektorje ali trgovino in industrijo za gozdarski sektor.

(183)

V skladu s spodnjimi točkami je treba o vseh novih shemah pomoči in vseh novih posameznih pomočeh obvestiti Komisijo, preden začnejo veljati v skladu s členom 88(3) Pogodbe in določbami Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe (59). To se ne uporablja za pomoč, ki jo zajema ena od uredb o izjemah, ki jo je sprejela Komisija na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (60).

(184)

V skladu s členom 89 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ločena priglasitev v skladu s členom 88(3) Pogodbe ni potrebna v zvezi z državno pomočjo, ki je predvidena za dodatno financiranje ukrepov za razvoj podeželja, za katere je dodeljena podpora Skupnosti, če je bila Komisija o tej pomoči obveščena in jo je odobrila v skladu z določbami uredbe kot del načrtovanja iz zadevne uredbe.

(185)

Da ta izjema prinaša koristi, morajo zadevni ukrepi upoštevati vse pogoje v zvezi z državno pomočjo ter zlasti upravičene stroške in stopnje intenzivnosti pomoči iz teh smernic. Znesek dodatne državne pomoči, dodeljen vsakemu od njih, mora biti jasno določen v načrtu za razvoj podeželja v skladu z določbami izvedbene uredbe za razvoj podeželja. Odobritev načrta s strani Komisije bo zajemala le ukrepe, ki so bili tako določeni. O državni pomoči, dodeljeni za druge ukrepe, vključene v načrt ali ne, ali ukrepe, za katere veljajo drugačni pogoji od tistih iz načrta, je treba Komisijo ločeno obvestiti v skladu s členom 88(3).

(186)

Razen tega bo odobritev načrta s strani Komisije zajemala le znesek pomoči, ki ga določi država članica.

(187)

Enaka pravila se smiselno uporabljajo za spremembe načrtov za razvoj podeželja.

(188)

V okviru Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za kmetijski sektor, ki so se uporabljale za obdobje 2000–2006 je Komisija do zdaj sprejemala priglasitve državne pomoči za sheme z neomejenim trajanjem. To lahko povzroči pomanjkanje transparentnosti, zlasti če se ukrep pomoči ne uporablja več let. Otežuje tudi obveznost redne revizije vseh obstoječih shem za Komisijo.

(189)

Zato bo Komisija v prihodnje odobrila le sheme z omejenim trajanjem. Sheme, ki zajemajo državno pomoč za ukrepe, ki tudi lahko koristijo sofinanciranje v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, morajo biti omejene na trajanje programskega obdobja 2007–2013. Druge sheme pomoči se ne smejo uporabljati več kot sedem let.

(190)

Člen 21 Uredbe (ES) št. 659/1999 zahteva, da države članice Komisiji predložijo letna poročila o vseh obstoječih shemah pomoči, za katere s pogojno odločbo niso bile predpisane nobene posebne obveznosti poročanja. Podrobnosti so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (61).

(191)

Komisija si pridržuje pravico do pridobitve dodatnih informacij o obstoječih shemah pomoči za vsak posamezen primer, če je to potrebno, da izpolni naloge v skladu s členom 88(1) Pogodbe.

(192)

Če letna poročila niso zagotovljena v skladu s temi smernicami, lahko Komisija ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(193)

Ob upoštevanju letnih poročil, ki jih zagotovijo države članice, bo Komisija storila vse potrebno, da zagotovi večjo preglednost informacij v zvezi z državno pomočjo v kmetijskem sektorju.

(194)

Komisija bo te smernice uporabila za nove državne pomoči z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2007. Priglasitve, ki se ne bodo obravnavale do 31. decembra 2006, bodo ocenjene v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči, ki so se uporabljale v kmetijskem sektorju na dan priglasitve pomoči. Razen za ukrepe iz točke 195 Komisija od 1. januarja 2007 ne bo več uporabljala naslednjih besedil:

(195)

Za oceno shem pomoči in posameznih pomoči, ki se štejejo za obstoječo pomoč v skladu s točko 4 iz poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 (65), se bodo smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju, ki so se uporabljale 31. decembra 2006, še naprej uporabljale do 31 decembra 2007 brez poseganja v točko 196, če je taka pomoč najpozneje do 30. aprila 2007 usklajena s temi smernicami.

(196)

Komisija v skladu s členom 88(1) Pogodbe državam članicam predlaga, da spremenijo obstoječe sheme pomoči, da bodo skladne s temi smernicami, najpozneje do 31. decembra 2007, razen obstoječih shem za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, ki se morajo odpraviti najpozneje do 31. decembra 2008, in za naložbe za nakup zemlje kmetijskih gospodarstev, ki jih bo spremeniti, da bodo usklajene s temi smernicami, najkasneje do 31. decembra 2009.

(197)

Države članice so pozvane, da najpozneje do 28. februarja 2007 pisno potrdijo, da sprejmejo te predloge ustreznih ukrepov.

(198)

Če država članica pred tem datumom pisno ne potrdi sprejetja, bo Komisija uporabila člen 19(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 in, če bo potrebno, začela postopke iz zadevne določbe.

(199)

Te smernice se uporabljajo do 31. decembra 2013. Komisija jih lahko pred tem datumom spremeni na podlagi pomembnih preudarkov v zvezi s politiko konkurence ali v zvezi s kmetijsko politiko ali politiko zdravja ljudi in živali ali zaradi upoštevanja drugih politik Skupnosti ali mednarodnih obvez.