EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52006XC1227(01)

Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013

OJ C 319, 27.12.2006, p. 1–33 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/1


SMERNICE SKUPNOSTI O DRŽAVNI POMOČI V KMETIJSKEM IN GOZDARSKEM SEKTORJU 2007–2013

(2006/C 319/01)

I.   Uvod

(1)

Člen 33 Pogodbe opredeljuje cilje skupne kmetijske politike. Pri oblikovanju skupne kmetijske politike in posebnih metod za njeno izvajanje je treba upoštevati posebno naravo kmetijske dejavnosti, ki je posledica posebne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med različnimi kmetijskimi regijami, potrebo, da se ustrezne prilagoditve izvedejo postopno, ter dejstvo, da je kmetijstvo sektor, ki je tesno povezan s celotnim gospodarstvom. Uporaba državne pomoči je utemeljena le, če upošteva cilje te politike.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (1) vključuje temeljno spremembo načina dodeljevanja podpore Skupnosti kmetom. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2) določa okvir politike razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 in potrjuje vlogo razvoja podeželja kot drugega stebra skupne kmetijske politike. Člena 88 in 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005 vključujeta posebne določbe glede državne pomoči. Člen 5 določa, da mora biti podpora za ukrepe za razvoj podeželja v skladu s Pogodbo in vsemi akti, ki so sprejeti v skladu z njo.

(3)

Ker se ekonomski učinki pomoči ne spreminjajo glede na to, ali pomoč delno financira Skupnost ali jo v celoti financira le država članica, Komisija meni, da morata načeloma biti njena politika o nadzoru državne pomoči ter podpora, ki je dodeljena v skladu s skupno kmetijsko politiko Skupnosti in njeno politiko razvoja podeželja, dosledni in skladni.

(4)

Države članice so bile s pismom z dne 30. maja 2005 povabljene, da predložijo predloge za poenostavitev pravil o državni pomoči v kmetijskem sektorju. Posvetovanja o teh smernicah z Delovno skupino o pogojih konkurence v kmetijstvu so potekala na srečanjih skupine z dne 22. in 23. junija 2006 in 25. oktobra 2006.

II.   Obseg in opredelitve pojmov

(5)

Te smernice se uporabljajo za vse državne pomoči, dodeljene v zvezi z dejavnostmi, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov s področja uporabe Priloge I k Pogodbi. Uporabljajo se za kateri koli ukrep pomoči, ne glede na njegovo obliko, vključno z ukrepi pomoči, financiranimi z davkom podobnimi dajatvami, ki je zajet v opredelitvi državne pomoči iz člena 87(1) Pogodbe ES. Te smernice se ne uporabljajo za državno pomoč v ribiškem in ribogojnem sektorju (3). Poglavje VII vsebuje pravila o pomoči za gozdarski sektor, vključno s pomočjo za pogozdovanje kmetijskih zemljišč.

(6)

V teh smernicah „kmetijski proizvod“ pomeni proizvode iz Priloge I k Pogodbi, proizvode, ki so uvrščeni pod oznake KN 4502, 4503 in 4504 (proizvodi iz plute), ter proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode (4), razen tistih proizvodov, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trga z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva (5).

(7)

V teh smernicah predelava kmetijskega proizvoda pomeni vsak postopek s kmetijskim proizvodom, pri katerem proizvod, ki nastane s takšnim postopkom, ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ki so potrebne za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo. Predelava kmetijskih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi v proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I, zato ne spada na področje uporabe teh smernic.

(8)

V teh smernicah „trženje kmetijskega proizvoda“ pomeni posedovanje ali prikazovanje za namen prodaje, ponujanja za prodajo, dostave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje s strani primarnega proizvajalca prodajalcem na drobno ali predelovalcem in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja s strani primarnega proizvajalca končnim uporabnikom se šteje za trženje, če se odvija v posebnih prostorih, ki so rezervirani za ta namen. Pomoč za oglaševanje kmetijskih proizvodov zajemajo te smernice, medtem ko pomoč za oglaševanje proizvodov, ki niso v Prilogi I, zajemajo horizontalni predpisi o državni pomoči (6).

(9)

V teh smernicah „mala in srednje velika podjetja (MSP)“ pomenijo mala in srednje velika podjetja iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (7).

III.   Splošna načela

(10)

Člen 36 Pogodbe o ustanovitvi Evropski skupnosti določa, da se pravila konkurence iz Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določi Svet. Zato v nasprotju z drugimi sektorji pristojnost Komisije za kontrolo in nadzor državnih pomoči v kmetijskem sektorju ne izvira neposredno iz Pogodbe, ampak iz zakonodaje, ki jo sprejme Svet v skladu s členom 37 Pogodbe, in zanjo veljajo katere koli omejitve, ki jih določi Svet. Vseeno dejansko vsi predpisi o določitvi skupne ureditve trga predvidevajo uporabo pravil o državni pomoči iz členov 87, 88 in 89 Pogodbe za zadevne proizvode. Razen tega člen 88 Uredbe (ES) št. 1698/2005 izrecno določa, da se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo za podporo razvoju podeželja. Zato se ob upoštevanju katerih koli posebnih omejitev ali odstopanj, ki so lahko določene v zadevnih predpisih, določbe Pogodbe v celoti uporabljajo za državno pomoč, ki je dodeljena v kmetijskem sektorju, razen tistih pomoči, posebej namenjenih omejenemu številu proizvodov, ki niso zajeti s skupno ureditvijo trga (glej odstavek 21).

(11)

Čeprav se členi 87, 88 in 89 v celoti uporabljajo za sektorje, ki so zajeti s skupno ureditvijo trga, je njihova uporaba vseeno podrejena določbam iz zadevnih uredb. To pomeni, da uporaba določb iz členov 87, 88 in 89 s strani držav članic ne more imeti prednosti pred določbami uredbe o organizaciji tega tržnega sektorja (8). Zato Komisija pod nobenimi pogoji ne more odobriti pomoči, ki ni združljiva z določbami o skupni ureditvi trga ali ki bi ovirala pravilno delovanje skupne ureditve.

(12)

Komisija ne bo odobrila pomoči za izvozne dejavnosti, in sicer pomoči, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, in pomoči, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uvoženim blagom, ali pomoči za vzpostavitev ali delovanje distribucijskega omrežja ali pa za druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo v drugih državah članicah. Pomoč za stroške udeležbe na trgovinskih sejmih ali stroške študij ali svetovalnih storitev, ki so potrebne za uvedbo novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, običajno ne pomeni izvozne pomoči.

(13)

Glede na posebna pravila, ki se uporabljajo za pomoč v hrani za tretje države, Komisija običajno ne bo odobrila dodelitve državne pomoči za nakup kmetijskih proizvodov v Skupnosti kot pomoči v hrani v tretjih državah.

(14)

Te smernice se uporabljajo ob upoštevanju katerih koli posebnih odstopanj, ki so lahko določena v pogodbah ali zakonodaji Skupnosti.

(15)

Da se ukrep pomoči šteje za združljivega s skupnim trgom, mora vsebovati spodbujevalno prvino ali določati protistoritev upravičenca. Razen če zakonodaja Skupnosti ali te smernice izrecno določajo izjeme, enostranski ukrepi državne pomoči, ki so namenjeni le izboljšanju finančnega položaja proizvajalcev in nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena le na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, se štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva s skupnim trgom. Razen tega lahko takšna pomoč zaradi svoje narave zelo verjetno ovira mehanizme skupne ureditve trga.

(16)

Zato se tudi za naknadno dodeljeno pomoč za dejavnosti, ki jih je upravičenec že opravil, ne more šteti, da vključuje potrebno spodbujevalno prvino, in jo je treba šteti za pomoč za tekoče poslovanje, ki je namenjena le finančni razbremenitvi upravičenca. Da se čim bolj poveča spodbujevalni učinek pomoči in se olajša njegovo dokazovanje v primeru priglasitev, se s pravili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pomoči, ki jih določijo države članice, predvidi naslednje korake pred odobritvijo pomoči:

Pomoč v okviru sheme pomoči se odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve šele, ko je bila shema pomoči izdelana in jo je Komisija razglasila za združljivo s Pogodbo.

Če shema pomoči daje avtomatično pravico do prejemanja pomoči in ne zahteva nobenega nadaljnjega upravnega ukrepanja na administrativni ravni, se lahko pomoč sama odobri za opravljene dejavnosti ali prejete storitve šele, ko je bila shema izdelana in jo je Komisija razglasila za združljivo s Pogodbo.

Če shema pomoči zahteva predložitev vloge pri pristojnem organu, se lahko pomoč odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

shema pomoči je bila izdelana in Komisija jo je razglasila za združljivo s Pogodbo;

(b)

vloga za pomoč je morala biti ustrezno predložena pristojnemu organu;

(c)

pristojni organi so vlogo sprejeli na način, ki jih obvezuje, da odobrijo pomoč z jasno navedbo zneska pomoči, ki se odobri, ali načinom izračuna takega zneska; pristojni organi lahko sprejmejo vlogo le, če še proračunska sredstva, namenjena za pomoč ali shemo pomoči, niso izčrpana.

Individualna pomoč, ki ne spada v shemo pomoči, se odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve, potem ko je bilo zadoščeno merilom iz točk (b) in (c) zgoraj.

Te zahteve se ne uporabljajo za sheme pomoči, ki so po naravi kompenzacijske.

(17)

Zaradi podobnosti podjetij za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter nekmetijskih podjetij, npr v živilsko-predelovalnem sektorju, je treba pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za podjetja za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, uskladiti s pravili, ki se uporabljajo za nekmetijska podjetja. To politiko je treba uporabiti za državno pomoč, ki je dodeljena za kateri koli namen, na primer pomoč za stroške naložb, varstva okolja ali tehnične podpore. Glede na to je Komisija kmetijsko predelavo in trženje že vključila v:

(a)

osnutek Uredbe o pomoči de minimis, ki bo nadomestila Uredbo Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (9);

(b)

Uredbo (ES) št. 70/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1857/2006;

(c)

Uredbo Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (10),

(18)

Zaradi takšne uskladitve s pravili za nekmetijska podjetja velika podjetja morda ne bodo več upravičena do nekaterih vrst pomoči, zlasti v zvezi s tehnično podporo, kot je svetovanje. Podpora velikim podjetjem bo v prihodnje s tem v zvezi omejena na pomoč de minimis.

(19)

Razen če je v teh smernicah izrecno določeno s sklicevanjem na kmetijski sektor v nasprotju s primarno proizvodnjo (kmetje) ali predelavo in trženjem, je pomoč za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov razglašena za združljivo s členom 87(2) ali (3) Pogodbe le, če bi bila tudi razglašena za združljivo, če je dodeljena nekmetijskim podjetjem zunaj posebnih sektorjev, kot sta prevoz ali ribištvo.

(20)

Ker je treba pri oceni pomoči za podporo območjem z omejenimi možnostmi v smislu člena 36 Uredbe (ES) št. 1698/2005 upoštevati zelo posebne pogoje kmetijske primarne proizvodnje, se za primarno proizvodnjo ne uporabljajo Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (11). Vseeno se uporabljajo za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v obsegu, ki je določen v teh smernicah.

(21)

Kot je navedeno zgoraj, za nekatere vrste kmetijskih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I Pogodbe, še ne velja skupna ureditev trga, zlasti za krompir, razen krompirjevega škroba, konjsko meso, kavo in kis iz alkohola ter pluto. Ker skupna ureditev trga ni določena, se za državne pomoči, ki so posebej namenjene tem proizvodom, še naprej uporabljajo določbe člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (12). Člen 3 določa, da se za to pomoč uporabljajo le določbe člena 88(1) in prvega stavka člena 88(3). Zato morajo države članice obvestiti Komisijo o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe. Kolikor to zadeva Komisijo, ne more nasprotovati dodelitvi takšne pomoči z dokončno negativno odločbo. Pri oceni takšne pomoči bo Komisija upoštevala, da na ravni Skupnosti ne obstaja skupna ureditev trga, in dejstvo, da Uredba (ES) št. 1782/2003 določa načelo, da mora biti podpora Skupnosti običajno dodeljena v obliki nevezane pomoči, ki ni povezana s posebnimi proizvodi ali tekočo proizvodnjo. Opozoriti je tudi treba, da nekatere ureditve trga ne določajo domače podpore Skupnosti. Če nacionalne sheme pomoči upoštevajo navedeno načelo, Komisija ne bo pripravila pripomb, čeprav zadevni ukrepi vključujejo pomoč za tekoče poslovanje, ki bi bila običajno prepovedana. Pri pripravi pripomb bo Komisija upoštevala tudi tveganje, da bo podpora dodeljena za proizvod, za katerega ne velja skupna ureditev trga, kar ugodno vpliva na proizvodnjo proizvoda, za katerega velja takšna ureditev. To velja zlasti v sektorju krompirja. Če država članica ne upošteva teh pripomb in priporočil Komisije, si Komisija pridržuje pravico do uporabe člena 226 Pogodbe.

(22)

Člen 6 Pogodbe določa, da je treba „zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“. Dejavnosti iz člena 3 zajemajo kmetijsko in konkurenčno politiko. Zato je treba v prihodnjih priglasitvah o državni pomoči posebno pozornost nameniti okoljskim vprašanjem, čeprav sheme pomoči niso izrecno povezane z okoljskimi vprašanji. V primeru sheme pomoči za naložbe, ki so namenjene povečanju proizvodnje in vključujejo večjo uporabo redkih virov ali večje onesnaževanje, bo na primer treba dokazati, da shema ne bo kršila zakonodaje Skupnosti o varstvu okolja ali kako drugače povzročala okoljske škode. Vse priglasitve o državni pomoči morajo v prihodnje vključevati presojo pričakovanega vpliva dejavnosti, ki bo prejela pomoč, na okolje. Pogosto bo to pomenilo le potrditev, da se ne pričakuje vpliva na okolje. Komisija si pridržuje pravico, da zahteva dodatne informacije, zaveze in pogoje, za katere meni, da so potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja.

(23)

Komisija bo ocenila vse ukrepe pomoči, ki niso zajeti v teh smernicah, za vsak primer posebej, pri čemer bo upoštevala načela iz členov 87, 88 in 89 Pogodbe ter skupno kmetijsko politiko Skupnosti in skupno politiko Skupnosti za razvoj podeželja. Države članice, ki predlagajo podporo za kmetijski sektor zunaj teh smernic, bodo morale zagotoviti gospodarsko presojo pozitivnega vpliva ukrepa na razvoj kmetijskega sektorja ter oceno tveganja za izkrivljanje konkurence zaradi zadevnega ukrepa. Komisija bo odobrila takšne ukrepe le, če pozitivni prispevek k razvoju sektorja jasno prevlada nad tveganji za izkrivljanje konkurence.

(24)

Razen če ni drugače navedeno, so vse stopnje pomoči v teh smernicah izražene kot skupni znesek podpore, izražen kot odstotek obsega izdatkov, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore (bruto ekvivalent subvencije).

IV.   Ukrepi za razvoj podeželja

(25)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa niz ukrepov podpore za razvoj podeželja. To poglavje smernic določa pravila o državni pomoči za takšne ukrepe in nekatere druge ukrepe, ki so tesno povezani z razvojem podeželja.

(26)

Za zagotovitev skladnosti med ukrepi za razvoj podeželja, ki se predlagajo za sofinanciranje v okviru programov za razvoj podeželja, ki so jih določile države članice, in ukrepi za razvoj podeželja, ki se financirajo z državnimi pomočmi, mora biti vsaka priglasitev glede pomoči za naložbe (poglavje IV A in B), pomoči za okolje in dobro počutje živali (poglavje IV C), pomoči za nadomestilo za omejene možnosti na določenih območjih (poglavje IV D), pomoči za izpolnjevanje standardov (poglavje IV E) in pomoči mladim prevzemnikom kmetij (poglavje IV F) opremljena z dokumentacijo, ki kaže, kako ukrep državne pomoči ustreza programu za razvoj podeželja in je skladen z njim. Državna pomoč, ki ni v skladu z ustreznim programom za razvoj podeželja, in zlasti državna pomoč, ki vodi k povečanju zmogljivosti, za katere ni mogoče najti nobenih normalnih prodajnih možnosti, se ne odobri.

IV.A.   Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva

(27)

To podpoglavje se uporablja za naložbe, ki so povezane s primarno proizvodnjo proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi. Ne uporablja se za naložbe na kmetiji za predelavo in trženje takšnih proizvodov.

IV.A.1.   Analiza

(28)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

za prestrukturiranje in razvoj fizičnega potenciala ter spodbujanje inovativnosti člen 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 predvideva podporo za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost kmetijskega gospodarstva;

(b)

v skladu s členom 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje na novo uvedenih standardov Skupnosti. V tem primeru se lahko za izpolnitev standarda zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma, s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen. Mladim kmetom, ki prejmejo podporo za ustanovitev, se podpora lahko dodeli za naložbe, katerih namen je izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa člen 22(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma ustanovitve;

(c)

člen 88(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prepoveduje državno pomoč za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ki presega stopnje iz Priloge k Uredbi, ki znašajo:

(i)

60 % zneska upravičene naložbe mladih kmetov na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(ii)

50 % zneska upravičene naložbe drugih kmetov na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(iii)

50 % zneska upravičene naložbe mladih kmetov na drugih območjih;

(iv)

40 % zneska upravičene naložbe drugih kmetov na drugih območjih;

(v)

75 % zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov (13);

(vi)

75 % zneska upravičene naložbe v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile 1. maja 2004, za izvajanje Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (14) v obdobju največ štirih let od dneva pristopa v skladu s členoma 3(2) in 5(1) navedene direktive;

(d)

prepoved iz člena 88(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se ne uporablja za pomoč, namenjeno naložbam, ki se večinoma izvajajo v okviru javnega interesa in so povezane z ohranjanjem tradicionalnih krajin, ki jih oblikujejo kmetijske in gozdarske dejavnosti, ali pa so povezane s premestitvami kmetijskih poslopij; naložbam v varstvo in izboljšanje okolja; naložbam v izboljšanje higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih in dobrega počutja živali ter naložbam v varnost na delovnem mestu;

(e)

če potreba po premestitvi izhaja iz razlastitve, zaradi katere v skladu z zakonodajo zadevne države članice nastane pravica do nadomestila, se plačilo takšnega nadomestila običajno ne bo štelo za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe;

(f)

države članice, ki zamujajo z izvajanjem obveznih standardov Skupnosti po datumu, predvidenem z zakonodajo Skupnosti, lahko s takšnimi zamudami zagotovijo kmetom prednost v primerjavi s kmeti v državah članicah, ki izpolnjujejo te nove standarde v skladu z datumi izvajanja, predvidenimi z zakonodajo Skupnosti. To tveganje za izkrivljanje konkurence se ne sme povečati zaradi dodelitve visokih zneskov državne pomoči kmetom, ki krijejo stroške novih standardov pozneje, kot je predvideno z zakonodajo Skupnosti. Vseeno je treba pri določitvi ustrezne intenzivnosti pomoči za naložbe v zvezi z izpolnjevanjem novo uvedenih standardov upoštevati tudi dejstvo, da pogosto vključujejo le stroške za kmeta in ne povečujejo možnosti za zaslužek. Najvišjo intenzivnost pomoči za naložbe v zvezi z novo uvedenimi standardi je zato treba nameniti za tiste, ki so zajete v časovnem načrtu, predvidenem z zakonodajo Skupnosti. Za poznejše naložbe je treba določiti nižjo intenzivnost pomoči. Ta intenzivnost izraža nastalo zamudo in mora biti na določeni časovni točki zmanjšana na nič;

(g)

v zvezi z izvajanjem Direktive 91/676/EGS je treba upoštevati posebne težave in potrebe držav članic, ki so pristopile v Skupnost 1. maja 2004 in 1. januarja 2007;

(h)

sprejeti je treba državno pomoč za nakup rabljene opreme za mala in srednje velika podjetja, za katera so nižji stroški takšne opreme koristen prvi korak do posodobitve, zlasti za kmetije, ki začenjajo z zelo nizkega tehničnega standarda in imajo na voljo le malo kapitala. Velika podjetja lahko prejmejo le pomoč za naložbe za nakup nove opreme.

IV.A.2.   Politika pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva

(29)

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006. Brez poseganja v člen 4(7)(c) Uredbe (ES) št. 1857/2006, se lahko odobri pomoč v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot je določeno v omenjenem členu 4, za posebne kmetijske proizvode ter za drenažna dela ali opremo in namakalna dela, ki ne vodijo do zmanjšanja prejšnje porabe vode za 25 %. Najvišji znesek pomoči, določen v členu 4(9) Uredbe št. 1857/2006, se ne uporablja.

(30)

Pomoč za ohranjanje tradicionalnih krajin in zgradb se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) ali (d) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 5 Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004]. Toda meja 10 000 EUR, določena v [členu 5(2) Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004], se lahko preseže v utemeljenih primerih.

(31)

Pomoč za premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 6 Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004].

(32)

Pomoč za naložbe z večjimi stroški, povezane z varstvom in izboljšanjem okolja, naložbe v izboljšanje higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja domačih živali se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 4(2)(e) Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004]. Za investicijske izdatke, nastale po rokih za skladnost z na novo uvedenimi standardi iz [člena 2(10) Uredbe o skupinskih izjemah, ki nadomešča Uredbo 1/2004], je največja intenzivnost pomoči:

(a)

50 % upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi ali območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter 40 % upravičenih naložb na drugih območjih za izdatke, nastale v treh letih po datumu, do katerega bi morala biti izvedena naložba v skladu z roki iz zakonodaje Skupnosti;

(b)

navedene največje intenzivnosti pomoči v višini 50 % in 40 % iz točke (a) se znižajo na 25 % in 20 % v tem vrstnem redu za izdatke, nastale v četrtem letu po datumu, do katerega bi morala biti izvedena naložba v skladu z roki iz zakonodaje Skupnosti, ter na 12,5 % in 10 % v petem letu. Za izdatke, nastale po petem letu, se pomoč ne odobri.

(33)

Pomoč v višini 75 % za dodatne stroške naložb v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile 1. maja 2004 in 1. januarja 2007, za izvajanje Direktive Sveta 91/676/EGS se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe do 31. decembra 2008 in 31. decembra 2010 v tem vrstnem redu. Ta intenzivnost pomoči mora biti omejena na nujne dodatne upravičene stroške in se ne uporablja za naložbe, zaradi katerih se poveča proizvodna zmogljivost. Komisija bo posebno pozorna pri preverjanju združljivosti predlaganih ukrepov pomoči z akcijskimi načrti, pripravljenimi v skladu z Direktivo 91/676/EGS.

(34)

Pomoč v višini 50 % na območjih z omejenimi možnostmi ali območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter 40 % upravičenih naložb na drugih območjih za dodatne stroške naložb za izvajanje Direktive 91/676/EGS se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če so izdatki v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1698/2005. Ta intenzivnost pomoči mora biti omejena na nujne dodatne upravičene stroške in se ne uporablja za naložbe, zaradi katerih se poveča proizvodna zmogljivost. Komisija bo posebno pozorna, da preveri združljivost predlaganih ukrepov pomoči z akcijskimi načrti, pripravljenimi v skladu z Direktivo 91/676/EGS. Ukrepi pomoči za izvajanje Direktive 91/676/EGS, ki jih Komisija razglasi za združljive s Pogodbo pred začetkom veljavnosti teh smernic, se lahko nadaljujejo do 31. decembra 2008 po stopnjah pomoči, ki jih je odobrila Komisija.

(35)

Za naložbe, katerih namen je izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti ali nacionalnih standardov, se pomoč ne odobri. Vseeno se pomoč za naložbe, dodeljena mladim kmetom za naložbe, katerih namen je izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti ali nacionalnih standardov, razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če so naložbe opredeljene v poslovnem načrtu iz člena 22(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Takšna pomoč je odobrena na stopnji do 60 % zneska upravičene naložbe mladih kmetov na območjih z omejenimi možnostmi ali območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter do 50 % upravičenih naložb mladih kmetov na drugih območjih. Pomoč mora biti omejena na dodatne stroške v zvezi z izvajanjem standarda, nastale najpozneje 36 mesecev od datuma ustanovitve.

(36)

Priglasitvam za pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva je treba priložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da je pomoč usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo ugotovljene strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne neugodnosti.

(37)

Če skupna tržna ureditev, vključno s shemami neposrednih podpor, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EAGF), omeji proizvodnjo ali podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se v okviru državnih pomoči ne podprejo nobene naložbe, ki bi povečale proizvodnjo izven okvira omejitev.

(38)

Komisija bo smiselno uporabila pravila iz tega oddelka tudi za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, katerih nosilci niso kmetje, na primer če je oprema kupljena za skupno uporabo skupine proizvajalcev.

(39)

Komisija ne bo razglasila za združljivo s Pogodbo pomoči za nakup rabljene opreme, če je ta pomoč dodeljena velikim podjetjem.

IV.B.   Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

(40)

To podpoglavje se uporablja za pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

IV.B.1.   Analiza

(41)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

če Uredba (ES) št. 1698/2005 določa stopnje pomoči za podporo za naložbe, dodeljeno malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s kmetijsko predelavo in trženjem, je treba te stopnje pomoči ohraniti;

(b)

Uredba (ES) št. 1698/2005 izključuje naložbe nekaterih velikih podjetij za predelavo in trženje iz podpore Skupnosti. Vseeno se zaradi podobnosti velikih podjetij za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter nekmetijskih podjetij, npr. v živilsko predelovalnem sektorju, zdi utemeljeno, da se sprejme državna pomoč za takšna podjetja za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov do najvišjih stopenj pomoči, ki jih je odobrila Komisija za enako velika nekmetijska podjetja;

(c)

člen 28(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 uvaja posebne najvišje stopnje pomoči za pomoč za naložbe podjetjem, ki niso zajeta v členu 2(1) Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (15) z manj kot 750 zaposlenimi in/ali prometom, manjšim od 200 milijonov EUR. Taka podjetja se štejejo za velika, kar zadeva pravila državne pomoči, ki se uporabljajo za nekmetijske dejavnosti. Zdi se, da je treba določiti jasne smernice za uporabo pravil o državni pomoči za to skupino „vmesnih“ podjetij, da se prepreči negotovost v zvezi z uporabo prave stopnje pomoči. Zlasti je treba določiti, da se vsi drugi pogoji iz Priporočila 2003/361/ES uporabljajo za opredelitev takšnih „vmesnih“ podjetij, zlasti v zvezi z merilom neodvisnosti in izračunom prihodkov. Razen tega je treba posebne najvišje stopnje pomoči omejiti na srednje velika podjetja z manj kot 750 zaposlenimi in/ali prometom, manjšim od 200 milijonov EUR;

(d)

pomoč za spodbujanje diverzifikacije primarnih proizvajalcev (kmetov) v druge dejavnosti, povezane s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi, je treba obravnavati na enak način kot pomoč, dodeljeno podjetjem za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, ki so neodvisna od primarnih proizvajalcev. Enaka pravila se morajo na primer uporabljati za pomoč za naložbe v klavnico, ne glede na to, ali je klavnica na kmetiji ali zunaj nje;

(e)

čeprav pomoč, ki je dodeljena za spodbujanje diverzifikacije primarnih proizvajalcev (kmetov) v dejavnosti, ki niso povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi, kot so kmečki turizem, razvoj obrti ali ribogojstva, lahko spada na področje uporabe Uredbe (EC) št. 1698/2005, ta pomoč ne spada na področje uporabe teh smernic. Zato se bo ta pomoč še naprej ocenjevala v skladu z običajnimi načeli, ki jih uporablja Komisija za oceno pomoči zunaj kmetijskega sektorja, zlasti s pravilom de minimis, smernicami o pomoči za mala in srednje velika podjetja, Smernicami o državni regionalni pomoči za 2007–2013, večsektorskim okvirjem o regionalni pomoči za večje naložbene projekte (16) ter v ustreznih primerih v skladu s smernicami za preverjanje državne pomoči v ribiškem ali ribogojnem sektorju (17);

(f)

sprejeti je treba državno pomoč za nakup rabljene opreme za mala in srednje velika podjetja, za katera so nižji stroški takšne opreme koristen prvi korak do posodobitve, zlasti za podjetja, ki začenjajo z zelo nizkega tehničnega standarda in imajo na voljo le malo kapitala. Velika podjetja lahko prejmejo le pomoč za naložbe za nakup nove opreme.

IV.B.2.   Politika pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

(42)

Pomoč za naložbe, dodeljena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(a) ali (c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje ene od naslednjih določb:

(a)

člen 4 Uredbe (ES) št. 70/2001;

(b)

Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006;

(c)

Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013. V tem primeru se lahko največja intenzivnost pomoči zaradi uporabe teh smernic poveča na:

(i)

50 % upravičenih naložb v regijah v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe in 40 % upravičenih naložb v drugih regijah, ki so upravičene do regionalne pomoči, kot je določeno v regionalnem zemljevidu pomoči, odobrenem za zadevne države članice za obdobje 2007–2013, če je upravičenec malo ali srednje veliko podjetje;

(ii)

25 % upravičenih naložb v regijah, upravičenih v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe, in 20 % upravičenih naložb v drugih regijah, ki so upravičene do regionalne pomoči, kot je določeno v regionalnem zemljevidu pomoči, odobrenem za zadevne države članice za obdobje 2007–2013, če ima upravičenec manj kot 750 zaposlenih in/ali manj kot 200 milijonov EUR prometa, če ta upravičenec izpolnjuje vse druge pogoje iz Priporočila 2003/361/ES;

(d)

na območjih, ki niso upravičena do regionalne pomoči, za podjetja, ki niso mala ali srednje velika, ampak imajo manj kot 750 zaposlenih in/ali manj kot 200 milijonov eurov prometa, pod pogojem, da taki upravičenec izpolnjuje vse ostale pogoje iz Priporočila 2003/361/ES, pomoč do 20 % upravičenih naložb, kot je navedeno v Smernicah o državni pomoči 2007–2013 in izpolnjujejo ustrezne pogoje iz navedenih smernic.

(43)

Če ni drugače navedeno v teh smernicah, bo Komisija, na primer v zvezi s pomočjo za varstvo okolja, na območjih, upravičenih do regionalne pomoči, odobrila samo pomoč za naložbe za aktivna podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, s 750 zaposlenimi ali več in prometom 200 milijonov EUR ali več, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz Smernic o državni pomoči 2007–2013, do najvišjega zneska, določenega v regionalnem zemljevidu pomoči, ki je odobren za zadevne države članice za obdobje 2007–2013. Pomoč za naložbe, ki ne izpolnjuje teh pogojev, se običajno razglasi za nezdružljivo s Pogodbo. Dodeljena ne sme biti pomoč, povezana s proizvodnjo in trženjem proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode.

(44)

Komisija bo pomoč za nakup rabljene opreme razglasila za združljivo s Pogodbo le, če je ta pomoč dodeljena malim in srednje velikim podjetjem.

(45)

Pomoč za naložbe z upravičenimi stroški, ki presegajo 25 milijonov EUR, ali če dejanski znesek pomoči presega 12 milijonov EUR, je treba posebej priglasiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(46)

Priglasitvam za pomoč za naložbe za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov je treba priložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da je pomoč usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo ugotovljene strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne neugodnosti.

(47)

Če skupna tržna ureditev, vključno s shemami neposrednih podpor, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EAGF), omeji proizvodnjo ali podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se v okviru državnih pomoči ne podprejo nobene naložbe, ki bi povečale proizvodnjo izven okvira omejitev.

IV.C.   Okoljska pomoč in pomoč za dobro počutje živali

(48)

Razen če je izrecno določeno, se to podpoglavje uporablja le za pomoč, dodeljeno primarnim proizvajalcem (kmetom).

IV.C.1.   Splošna načela

(49)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

v skladu s členom 174 Pogodbe je cilj okoljske politike Skupnosti doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Skupnosti. Politika temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati onesnaževalec;

(b)

vse sheme okoljske pomoči v kmetijskem sektorju morajo biti združljive s splošnimi načeli okoljske politike Skupnosti. Zlasti sheme pomoči, ki ne namenjajo dovolj prednosti odpravljanju onesnaževanja pri viru ali pravilni uporabi načela, da mora plačati onesnaževalec, ni mogoče šteti za združljive s skupnim interesom in jih zato Komisija ne more odobriti;

(c)

od sprejetja smernic Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju leta 1999 (18) se je politika državne pomoči Skupnosti za varstvo okolja bistveno spremenila, na primer v zvezi s pomočjo za tekoče poslovanje ali pomočjo za obnovljive vire energije. Pravila, ki so bila določena v smernicah o državni pomoči v kmetijskem sektorju iz leta 1999, so zdaj delno strožja kot pravila, ki se uporabljajo za druge sektorje. Komisija je, da bi se izognila diskriminaciji in omogočila državam članicam izvajanje okoljske politike v vseh sektorjih, pravila, ki so pripravljena za druge sektorje, v več primerih uporabila tudi za kmetijski sektor. Zato se bodo smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (19) v prihodnje uporabljale tudi za kmetijski sektor, razen različnih ukrepov, ki se še naprej uporabljajo posebej za kmetijski sektor, kot je kmetijsko-okoljska podpora;

(d)

člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določata obveznost, da morajo kmetje upoštevati nekatere predpisane zahteve ravnanja. Člen 5 določa obveznost, da je treba vsa kmetijska zemljišča obdelovati v skladu z načelom dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja. Kmetom, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, se ne sme dodeliti državna pomoč v skladu s tem poglavjem; prav tako se državna pomoč ne sme dodeliti le zaradi upoštevanja teh pogojev, razen če to izrecno določa Uredba (ES) št. 1698/2005, zlasti v zvezi s plačili v okviru Nature 2000;

(e)

pomoč za naložbe na področju primarne proizvodnje bo vrednotena v skladu s splošnimi pravili iz poglavja IV.A zgoraj.

IV.C.2.   Pomoč za kmetijsko-okoljske obveznosti ali obveznosti za dobro počutje živali

IV.C.2.a.   Analiza

(50)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

Uredba (ES) št. 1698/2005 ter zlasti člena 39 in 40 Uredbe določajo okvir za podporo Skupnosti za metode kmetijske proizvodnje, namenjene varstvu okolja in ohranjanju podeželja, in za plačila za dobro počutje živali. Dodatni pogoji in specifikacije so določeni v izvedbenih pravilih, ki jih je sprejela Komisija. V skladu s členom 88(4) te Uredbe (ES) št. 1698/2005 je državna pomoč, namenjena podpori kmetov, ki prevzamejo kmetijsko-okoljske obveznosti ali obveznosti na področju dobrega počutja živali, a ne izpolnjujejo pogojev iz členov 39 in 40, prepovedana;

(b)

v ustrezno utemeljenih primerih v skladu s členom 88(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se lahko dodeli dodatna državna pomoč, ki presega najvišje zneske iz Priloge k tej uredbi v zvezi s členoma 39(4) in 40(3) te uredbe. Razen tega se v izjemnih primerih dopusti ustrezno utemeljeno odstopanje od najkrajšega obdobja trajanja teh obveznosti iz členov 39(3) in 40(2) te uredbe. Zaradi jasnosti se zdi koristno določiti pogoje za uporabo teh posebnih določb o državni pomoči. Takšna višja stopnja podpore je običajno sprejemljiva le v primeru obveznosti, ki pomenijo dejansko spremembo sedanje kmetijske prakse, kar pripomore k očitnemu pozitivnemu vplivu na okolje. Treba je zagotoviti, da visoki absolutni zneski podpore, dodeljeni na hektar ali žival, ne povzročajo ali poudarjajo neravnovesij v skupni ravni pomoči med državami članicami.

IV.C.2.b.   Politika o pomoči za kmetijsko-okoljske obveznosti in obveznosti za dobro počutje živali

(51)

Pomoč za kmetijsko-okoljske obveznosti ali obveznosti za dobro počutje živali se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse zahteve iz členov 39 in 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ustreznih izvedbenih pravil, ki jih je sprejela Komisija.

(52)

Ob priglasitvi državne pomoči za kmetijsko-okoljske obveznosti in obveznosti za dobro počutje živali se morajo države članice zavezati, da bodo takšne sheme prilagodile vsem ustreznim spremembam Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ali njenih izvedbenih pravil, ki jih je sprejela Komisija.

(53)

Država članica, ki želi dodeliti dodatno pomoč, ki presega najvišje zneske, določene v skladu s členom 39(4) ali 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, bo predložila ustrezna dokazila, da je ukrep v skladu s pogoji iz te uredbe in ustreznimi izvedbenimi pravili. Zagotovi tudi obrazložitev plačil dodatne pomoči, vključno s podrobno razčlenitvijo vključenih sestavin stroškov na podlagi izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz zadevne obveznosti.

(54)

Pomoč, ki presega zneske, določene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, se načeloma razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le, če se dodeli za izkazane dodatne stroške in/ali izgubo dohodka v izjemnih primerih, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki morajo biti utemeljene, za obveznosti, ki pomenijo dejansko spremembo sedanje kmetijske prakse in pripomorejo k očitnemu in bistvenemu pozitivnemu vplivu na okolje. Če se ne dokažejo izjemne koristi za varstvo okolja, se takšne višje stopnje pomoči ne smejo odobriti kmetom, ki le predlagajo ohranjanje sedanje kmetijske prakse na zadevnem zemljišču (na primer, da se ekstenzivna paša ne zamenja z intenzivnejšimi oblikami proizvodnje).

(55)

Če želi država članica nadomestilo za poslovne stroške, ki so nastali ob prevzemanju kmetijsko-okoljskih obveznosti in obveznosti za dobro počutje živali, mora predložiti prepričljiva dokazila o takšnih stroških, npr. s predložitvijo primerjave svojih stroškov s stroški kmetij, ki takšnih obveznosti niso prevzele. Zato Komisija običajno ne bo odobrila državne pomoči za poslovne stroške za nadaljevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti ali obveznosti za dobro počutje živali, ki so jih prevzele v preteklosti, razen če država članica dokaže, da se takšni stroški še vedno pojavljajo ali da jih bremenijo novi poslovni stroški.

(56)

Kadar se poslovni stroški računajo na podlagi povprečnih stroškov in/ali povprečnih kmetij, morajo države članice dokazati, da zlasti velike kmetije ne prejemajo prevelikih nadomestil. Pri izračunavanju nadomestil države članice upoštevajo, ali zadevni poslovni stroški veljajo na kmetijo ali na hektar.

(57)

Pomoč za stroške neproduktivnih naložb, ki so povezani z doseganjem obveznosti, prevzetih v okviru okoljsko-kmetijskih obveznosti, se lahko odobri do 100 % upravičenih stroškov. V tem smislu neproduktivne naložbe ne smejo povzročiti neto povečanja vrednosti kmetije ali donosnosti.

(58)

Kadar država članica izjemoma predlaga dodelitev državne pomoči na podlagi krajšega obdobja trajanja obveznosti od obdobja, predpisanega v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, mora predložiti podrobno obrazložitev, vključno z dokazom, da se lahko pozitivni vpliv ukrepa na okolje v celoti uresniči v predlaganem krajšem obdobju. Predlagani znesek pomoči mora izražati krajše obdobje trajanja zadevnih obveznosti.

IV.C.3.   Plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES

IV.C.3.a.   Analiza

(59)

Za oblikovanje prihodnje politike se upošteva zlasti:

(a)

člen 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005 določa podporo Skupnosti za kmete v obliki nadomestila za stroške in izpad dohodka, ki je posledica omejitev na zadevnih območjih zaradi izvajanja Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (20), Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (21) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (22);

(b)

v nasprotju s členom 16 Uredbe Sveta (ES) 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (23), člen 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005 možnost za nadomestilo omejuje na posledice treh direktiv iz točke (a). Zato se državna pomoč za izpad dohodka ali dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja drugih norm Skupnosti iz tega naslova ne sme več odobriti;

(c)

ob upoštevanju enotnega plačila na kmetijo, ki ga določa Uredba (ES) št. 1782/2003, in obveznosti obdelovanja vseh kmetijskih zemljišč po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, kakor določa člen 5 te uredbe, se državna pomoč ne bo dodelila za stroške, ki nastanejo le zaradi spoštovanja tega načela.

IV.C.3.b.   Politika

(60)

Komisija bo državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse zahteve iz člena 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ustrezna izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija. Dovoljena bo le pomoč za obveznosti, ki presegajo obveznosti navzkrižnega preverjanja in pogoje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Kakršna koli pomoč, ki se dodeli v nasprotju z načelom onesnaževalec plača, mora biti izjemna, začasna in postopno padajoča.

IV.C.4.   Ostale oblike pomoči, namenjene varstvu okolja

(61)

Pomoč za naložbe, dodeljeno kmetom, v zvezi z varstvom okolja obravnava poglavje IV.A zgoraj.

(62)

Komisija bo preučila vse ostale oblike pomoči, namenjene varstvu okolja, na podlagi smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, ki se s tem razglasijo za veljavne v kmetijskem sektorju. Če bi se te smernice spremenile ali nadomestile, se uporabljajo nove določbe, razen če je v pravilih določeno drugače.

(63)

Pomoč za varstvo okolja, namenjena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja. V primeru pomoči za naložbe, namenjene varstvu okolja, se lahko uporablja višja največja dovoljena stopnja pomoči, ki izhaja iz izvajanja pravil za pomoč za naložbe, določenih v poglavju IV.B zgoraj.

IV.D.   Pomoč za nadomestilo zaradi omejenih možnosti na nekaterih območjih

(64)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

IV.D.1.   Analiza

(65)

Člen 37 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zagotavlja plačila zaradi naravno omejenih možnosti na goratih območjih v višini največ 250 EUR na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in plačila za druga območja z omejenimi možnostmi v višini največ 150 EUR na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Plačila, ki presegajo najvišji znesek, se dodelijo v ustrezno utemeljenih primerih, vendar le, če povprečni znesek vseh tovrstnih plačil, ki so dodeljena na ravni določene države članice, ne presega tega najvišjega zneska. Člen 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prepoveduje plačilo državne pomoči kmetom kot nadomestilo zaradi naravnih omejitev na gorskih območjih in na ostalih območjih z omejenimi možnostmi, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 37. Kljub temu se lahko v ustrezno utemeljenih primerih dodeli dodatna pomoč, ki presega zneske, določene na podlagi člena 37(3).

(66)

V skladu s členom 94(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se člen 37 in člen 88(3) uporabljata od 1. januarja 2010, ob upoštevanju akta Sveta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe. Do takrat se v skladu s členom 93(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ohranjajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1257/1999, zlasti člen 14(2), člen 15 in člen 51(3) te uredbe. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1783/2003 z dne 29. septembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (24) se je povišal največji povprečni znesek na hektar, ki ga je mogoče odobriti na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 1257/1999, z 200 EUR na 250 EUR, in sicer kjer to ustrezno utemeljujejo objektivne okoliščine. V nasprotju s členom 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pa člen 51(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 prepoveduje državno pomoč, ki bi bila višja od najvišjega zneska, določenega v prilogi k uredbi, tj. državna pomoč, ki presega povprečje 250 EUR na hektar.

(67)

Oblikovati je treba dosledno metodo za izračunavanje gospodarskega vpliva ugotovljenih omejenih možnosti, ki bo temeljila na izkušnjah Komisije. Ta metoda mora zlasti zagotoviti, da ni previsokih nadomestil za gospodarski vpliv naravno omejenih možnosti.

(68)

Izogibati se je treba izkrivljanju konkurence in resnim neravnovesjem v skupnih ravneh pomoči med državami članicami. Zato je treba določiti zgornjo mejo zneska nadomestila.

(69)

Ta pravila se lahko pregledajo po začetku veljavnosti člena 37 in člena 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

IV.D.2.   Politika

(70)

Do začetka veljavnosti člena 37 in člena 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 bo Komisija državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz člena 14, prvih dveh alinej člena 14(2) in člena 15 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ter vseh izvedbenih pravil iz te uredbe, ki jih je sprejela Komisija, ter če upravičenci izpolnjujejo obveznosti navzkrižnega preverjanja.

(71)

Kadar se državna pomoč združuje s pomočjo iz Uredbe (ES) št. 1257/1999, skupna podpora, ki se dodeli kmetu, ne sme presegati zneskov, določenih v skladu s členom 15 te uredbe.

(72)

Z začetkom veljavnosti člena 37 in člena 88(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 bo Komisija državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz teh členov in vseh izvedbenih pravil, ki jih je sprejel Svet ali Komisija.

(73)

V vseh primerih, za pomoč, dodeljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999 in Uredbo ES) št. 1698/2005, se državna pomoč razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le pod naslednjimi pogoji:

(a)

država članica mora dokazati zadevne omejene možnosti in zagotoviti dokaz, da znesek nadomestila ne povzroča previsokih nadomestil za vpliv teh omejenih možnosti;

(b)

raven plačil nadomestila mora biti sorazmerna z gospodarskimi vplivi omejenih možnosti. Zato se oblikujejo različne ravni plačil glede na sorazmerne posledice omejenih možnosti na različnih območjih z omejenimi možnostmi. To pomeni, da se v primeru npr. 20-odstotne razlike med povprečnimi vplivi omejenih možnosti na hektar na primerljivih kmetijah ustrezno oblikujejo različni zneski plačil nadomestila;

(c)

pri izračunavanju plačil nadomestila se lahko upoštevajo le gospodarski vplivi trajnih omejenih možnosti, ki jih človek ne more nadzorovati. Ne upoštevajo se strukturne omejitve, ki se lahko odpravijo s posodabljanjem kmetij ali dejavniki, kot so davki, subvencije ali izvajanje reforme skupne kmetijske politike;

(d)

Komisija bo odsotnost previsokih nadomestil in sorazmernost plačil preverjala s statističnimi orodji, ki so usklajena na ravni Skupnosti. Kadar takšna orodja niso na voljo ali niso ustrezna, se uporabljajo drugi podatki, če lahko Komisija potrdi, da so dovolj reprezentativni za preverjanje;

(e)

plačila nadomestil izražajo povprečen gospodarski vpliv omejenih možnosti na hektar;

(f)

znesek nadomestila, ki se lahko dodeli, se lahko običajno določi s primerjavo povprečnega prihodka na hektar med kmetijami na območjih z omejenimi možnostmi in kmetijami enake velikosti, ki proizvajajo enake proizvode na območjih brez omejenih možnosti v isti državi članici. Prihodek, ki ga je treba v zvezi s tem upoštevati, je neposredni prihodek iz kmetovanja, izključiti pa je treba plačane davke ali prejete subvencije. Če se celotna država članica obravnava kot sestavljena iz območij z omejenimi možnostmi, jih je treba primerjati s podobnimi območji v drugih državah članicah, katerih proizvodne danosti, zlasti v zvezi s podnebjem in geografijo, se lahko ustrezno primerjajo s tistimi v prvi državi članici.

(74)

Komisija si v skladu s pravili za razvoj podeželja pridržuje pravico, da zahteva zmanjšana plačila za kmetije nad določeno velikostjo. Zato mora biti v priglasitvah navedena velikost kmetije, ki bo imela ugodnosti od teh plačil.

IV.E.   Pomoč za izpolnjevanje standardov

(75)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

IV.E.1.   Analiza

(76)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

člen 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005 določa podporo kmetom za delno kritje stroškov in izpada dohodka, ki jih imajo pri izvajanju standardov na področju varstva okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali ter varstva pri delu;

(b)

člen 88(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prepoveduje državno pomoč, namenjeno kmetom za prilagajanje zahtevnim standardom, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti na področjih varstva okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali in varstva pri delu, če ni zadoščeno pogojem iz člena 31. Kljub temu se lahko dodeli dodatna pomoč, ki presega najvišje zneske, določene na podlagi navedenega člena, namenjena kmetom za uskladitev z nacionalno zakonodajo, ki presega standarde Skupnosti;

(c)

če ustrezna zakonodaja Skupnosti ne obstaja, člen 88(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prepoveduje državno pomoč, namenjeno kmetom za prilagajanje zahtevnim standardom, ki temeljijo na nacionalni zakonodaji na področjih varstva okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali in varstva pri delu, če ni zadoščeno pogojem iz člena 31. Vendar se lahko dodeli dodatna pomoč, ki presega najvišje zneske iz Priloge v zvezi s členom 31(2), če je utemeljena v skladu s členom 31;

(d)

da bi zagotovili ustrezno jasnost, je treba opredeliti pomen izrazov „pomembno vplivajo na običajne operativne stroške kmetije“ in „večje število kmetov“;

(e)

člen 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005 omejuje celotno nadomestilo, ki ga lahko kmet prejme v obdobju petih let za kritje stroškov in izpada dohodka zaradi uporabe enega ali več navedenih standardov, na 10 000 EUR. Če dodatna državna pomoč znatno preseže ta znesek, lahko povzroči izkrivljanje konkurence, zlasti v primeru pomembnih razlik med državami članicami ali regijami glede dejanske ravni podpore. Razen tega morajo biti večje kmetije sposobne podpreti vpliv novih obveznih standardov na operativne stroške. Zato je treba določiti absolutno zgornjo raven podpore;

(f)

kar zadeva nove standarde, ki ne temeljijo na standardih Skupnosti, je treba podporo omejiti na stroške standardov, ki bi lahko zadevne kmete izpostavili dejanskim omejenim možnosti na področju konkurenčnosti.

IV.E.2.   Politika

(77)

Komisija bo državno pomoč razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 31 in člena 88(5) ali (6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in vsa izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

(78)

Podpora, ki presega najvišji dovoljeni znesek iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1698/2005, ne krije več kot 80 % stroškov in izpada dohodka, s katerim se srečujejo kmetje. Ob upoštevanju vseh podpor Skupnosti, ki se lahko dodelijo, celotna podpora ne presega 12 000 EUR na gospodarstvo. Ta znesek se ne sme preseči v petih letih v primeru nadomestila, ki se dodeli za izpolnjevanje več kot enega standarda.

(79)

Podpora se lahko dodeli le v zvezi s standardi, za katere se lahko, če se izračunajo za povprečno kmetijo v sektorju ali državi članici, za katere velja standard, dokaže, da neposredno povzročajo:

(a)

povišanje operativnih stroškov za proizvod ali proizvode, za katere velja standard, za vsaj 5 %; ali

(b)

izgubo prihodka, ki je enaka vsaj 10 % čistega dobička iz proizvoda ali proizvodov, za katere velja standard.

(80)

Podpora se lahko dodeli le v zvezi s standardi, ki takšno povišanje operativnih stroškov ali izgubo prihodka povzročijo pri vsaj 25 % vseh kmetij v (pod)sektorju v državi članici, v kateri velja standard.

(81)

Kar zadeva nacionalne standarde, države članice dokažejo, da bi uvedba ustreznega standarda na nacionalni ravni lahko za zadevne proizvajalce povzročila pomembne omejene možnosti na področju konkurenčnosti. Dokazovanje takšne omejene možnosti se izvaja na podlagi povprečnih stopenj čistega dobička za povprečne kmetije v (pod)sektorju, v katerem velja standard.

IV.F.   Pomoč mladim prevzemnikom kmetij

(82)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

IV.F.1.   Analiza

(83)

Namen podpore mladim prevzemnikom kmetij je spodbuditi razvoj sektorja v celoti in preprečiti upadanje števila prebivalcev na podeželju. Člen 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zato določa shemo Skupnosti za podporo mladim prevzemnikom kmetij.

IV.F.2.   Politika

(84)

Komisija bo razglasila državno pomoč za podporo mladim prevzemnikom kmetij za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in katerega koli izvedbenega pravila iz te uredbe, ki ga sprejme Komisija.

IV.G.   Pomoč za zgodnjo upokojitev ali prenehanje kmetijskih dejavnosti

(85)

To poglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

IV.G.1.   Analiza

(86)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

člen 23 Uredbe ES) št. 1698/2005 določa podporo za zgodnjo upokojitev. Če zanje veljajo pogoji, v skladu s katerimi je treba stalno in dokončno prenehati vse komercialne kmetijske dejavnosti, takšne sheme le omejeno vplivajo na konkurenco in hkrati prispevajo k dolgoročnemu razvoju sektorja v celoti.

IV.G.2.   Politika

(87)

Komisija bo državno pomoč za zgodnjo upokojitev razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse zahteve iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Komisija bo odobrila plačila, ki presegajo najvišje zneske iz te uredbe, če država članica dokaže, da se takšno plačilo ne prenese na dejavne kmete.

(88)

Če zanje veljajo pogoji, v skladu s katerimi je treba stalno in dokončno prenehati vse komercialne kmetijske dejavnosti, bo Komisija pooblastila državno pomoč za umik kmeta iz katere koli kmetijske dejavnosti.

IV.H.   Pomoč za skupine proizvajalcev

IV.H.1.   Analiza

(89)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti naslednje vidike. Zaradi različne narave kmetijske proizvodnje je bilo stališče Komisije o plačilu „zagonske“ pomoči, ki zagotavlja spodbudo za oblikovanje skupin proizvajalcev za pospeševanje združevanja kmetov, da se združi njihova dobava in prilagodi njihova proizvodnja tržnim zahtevam, običajno pozitivno. Vseeno je treba za usmeritev podpore na majhne skupine proizvajalcev in preprečevanje dodelitve velikih zneskov pomoči takšno pomoč omejiti na mala in srednje velika podjetja, pri čemer se ne preseže najvišji znesek.

IV.H.2.   Politika

(90)

Komisija bo razglasila zagonsko pomoč za skupine proizvajalcev za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 9 osnutka uredbe o izjemah].

(91)

Ta oddelek ne zajema pomoči, dodeljene drugim kmetijskim združenjem, ki izvajajo naloge na ravni kmetijske proizvodnje, kot so podporne službe, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah in službe za pomoč pri upravljanju kmetij, na gospodarstvih članov, ne da bi bili vključeni v skupno prilagajanje dobave trgu. Vseeno bo Komisija uporabila načela iz tega oddelka za pomoč, ki je dodeljena za kritje zagonskih stroškov združenj proizvajalcev, odgovornih za nadzor uporabe oznak porekla ali oznak kakovosti.

(92)

Pomoč, dodeljena skupinam proizvajalcev ali združenjem za kritje stroškov, ki niso povezani s stroški ustanovitve, kot so naložbe ali dejavnosti za spodbujanje, bo ocenjena v skladu s pravili, ki urejajo takšno pomoč.

(93)

Za sheme pomoči, odobrene v skladu s tem oddelkom, bo veljal pogoj, v skladu s katerim bodo morale biti prilagojene tako, da bodo upoštevale vse spremembe predpisov o skupni ureditvi trga.

(94)

Namesto zagotavljanja pomoči skupinam proizvajalcev ali njihovim združenjem se lahko pomoč, ki ne presega enakega skupnega zneska, dodeli neposredno proizvajalcem za nadomestilo njihovih prispevkov za stroške delovanja skupin v prvih petih letih po oblikovanju skupine. Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz tega podpoglavja za velika podjetja.

IV.I.   Pomoč za arondacijo zemljišč

IV.I.1.   Analiza

(95)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

pomoč za arondacijo zemljišč naj bi spodbujala razvoj sektorja v celoti in izboljšala infrastrukturo. Člen 30 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zato določa shemo Skupnosti za pomoč za arondacijo zemljišč;

(b)

Smernice Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju 2000–2006 določajo pravila za odobritev pomoči za arondacijo zemljišč; namen teh pomoči je bil podpreti izmenjavo parcel kmetijskih zemljišč in omogočiti ustanovitev gospodarsko uspešnih kmetijskih gospodarstev;

(c)

izkušnje so pokazale, da se ta pomoč za arondacijo zemljišč lahko ohrani, saj prispeva k razvoju kmetijskega sektorja ter ima omejen vpliv na konkurenco.

IV.I.2.   Politika

(96)

Komisija bo razglasila pomoč za arondacijo zemljišč za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 13 [nove uredbe o izjemah].

IV.J.   Pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov

IV.J.1.   Analiza

(97)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

ukrepi pomoči, ki zagotavljajo spodbudo za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov, običajno prispevajo dodano vrednost kmetijski proizvodnji in pomagajo sektorju v celoti, da se prilagodi zahtevam potrošnikov, za katere je vedno bolj pomembna kakovost. Stališče Komisije v zvezi s takšno pomočjo je bilo na splošno pozitivno. Vseeno so izkušnje pokazale, da so lahko takšni ukrepi pomoči tveganje za izkrivljanje pogojev konkurence in lahko vplivajo na trgovino med državami članicami v nasprotju s skupnim interesom. To velja zlasti v primeru dodelitve velikih zneskov pomoči ali nadaljevanja plačevanja pomoči, potem ko pomoč nima več spodbujevalnega učinka in zato postane pomoč za tekoče poslovanje;

(b)

člen 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005 uvaja poseben ukrep podpore za sodelovanje kmetov v shemah kakovosti hrane. Pravila o državni pomoči je treba uskladiti s tem ukrepom podpore;

(c)

velika podjetja morajo biti sama sposobna financirati takšne ukrepe; zato mora biti podpora omejena na mala in srednje velika podjetja; v zvezi s tem Priloga k Uredbi (ES) št. 1698/2005 določa najvišji znesek na gospodarstvo;

(d)

zaradi podobnosti med podjetji, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, je treba takšnim podjetjem odobriti podporo v skladu s pravili za podporo, ki se dodeli drugim proizvodnim podjetjem.

IV.J.2.   Politika

(98)

Komisija bo razglasila državno pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov, dodeljeno primarnim proizvajalcem (kmetom), za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 14 prihodnje uredbe o izjemah].

(99)

Komisija bo razglasila državno pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov, dodeljeno podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 70/2001.

(100)

Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz tega podpoglavja za velika podjetja.

(101)

Pomoč za naložbe, ki so potrebne za posodobitev proizvodnih obratov, vključno z naložbami, ki so potrebne za upravljanje sistema za dokumentacijo ter izvajanje nadzora postopkov in proizvodov, se lahko po potrebi dodeli le v skladu s pravili iz poglavij IV.A in IV.B zgoraj.

IV.K.   Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju

IV.K.1.   Analiza

(102)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

stališče Komisije glede shem pomoči za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju je pozitivno. Takšna blaga pomoč zagotavlja boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva v Skupnosti ter tako prispeva k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja, pri čemer le zelo omejeno vpliva na konkurenco. Ker je podpora za stroške, ki jih imajo kmetje zaradi uporabe storitev strojnih krožkov za izmenjavo strojev in kmetijske delovne sile, strošek, ki se večkrat pojavlja in je del običajnih operativnih stroškov kmeta, mora biti takšna podpora v prihodnje omejena na podporo de minimis;

(b)

velika podjetja morajo biti sama sposobna financirati takšne ukrepe. Zato mora biti podpora omejena na mala in srednje velika podjetja;

(c)

zaradi podobnosti med podjetji, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, je treba takšnim podjetjem odobriti podporo v skladu s pravili za podporo, ki se dodeli drugim proizvodnim podjetjem.

IV.K.2.   Politika

(103)

Komisija bo razglasila državno pomoč za zagotavljanje tehnične podpore, ki je dodeljena primarnim proizvajalcem (kmetom), za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člen 15 prihodnje uredbe o izjemah].

(104)

Tehnično podporo primarnim proizvajalcem (kmetom) lahko zagotovijo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ne glede na njihovo velikost.

(105)

Komisija bo razglasila državno pomoč za zagotavljanje tehnične pomoči, dodeljene podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 70/2001.

(106)

Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz točk 104 in 105 za velika podjetja.

(107)

Komisija bo za vsak primer posebej pregledala državno pomoč za druge dejavnosti, ki so namenjene razširjanju znanja o novih tehnikah, kot so pilotni projekti malega obsega ali predstavitveni projekti. Države članice zagotovijo jasen opis projekta, vključno z razlago novih značilnosti projekta in javnega interesa pri odobritvi pomoči zanj (npr. ker ni bil prej preizkušen), in dokažejo skladnost z naslednjimi pogoji:

(a)

število sodelujočih podjetij in trajanje pilotnega programa sta omejena na toliko, kolikor je potrebno za pravilno preskušanje;

(b)

skupen znesek pomoči za take projekte, ki je dodeljen podjetju, ne sme presegati 100 000 EUR v treh proračunskih letih;

(c)

rezultati pilotnega programa so dostopni javnosti vsaj po internetu na naslovu, navedenem v shemi pomoči;

(d)

kateri koli drugi pogoji, za katere Komisija meni, da so potrebni za to, da shema ne izkrivlja trga ali pomeni pomoči za tekoče poslovanje.

IV.L   Pomoč za živinorejski sektor

IV.L.1.   Analiza

(108)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

Smernice Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju 2000–2006 določajo pravila za odobritev pomoči za živinorejski sektor; namen teh pomoči je bil podpreti ohranitev in izboljšanje genske kakovosti živine v Skupnosti;

(b)

izkušnje so pokazale, da se te pomoči morajo ohraniti tam, kjer resnično prispevajo k ohranjanju in izboljšanju genske kakovosti živine; pomoči, namenjene pokrivanju dela stroškov za ohranitev posameznih moških vzrejnih živali, se ne štejejo za doseganje ciljev, saj samo razbremenijo kmetovalce stroškov, ki bi jih morali običajno nositi pri svoji dejavnosti;

(c)

pomoči, namenjene pokrivanju dela stroškov za uvedbo inovativnih tehnik ali praks vzreje živali na ravni kmetij se lahko ohranijo za določeno obdobje, čeprav te prav tako razbremenijo kmete stroškov, ki bi jih morali ti plačati za opravljanje dejavnosti, zaradi inovacijskega elementa, na katerega se osredotočajo; umetno osemenjevanje ni upravičeno do pomoči, saj se ne šteje za inovativno prakso;

(d)

razmnoževanje živali ni prava primarna proizvodna dejavnost; zato za pomoči za naložbe v centre za osemenjevanje živali ne bi smela veljati pravila, ki se uporabljajo za pomoči podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

(e)

velika podjetja morajo biti sama sposobna financirati ukrepe iz tega podpoglavja. Zato mora biti podpora omejena na mala in srednje velika podjetja.

IV.L.2.   Politika

(109)

Komisija bo razglasila državno pomoč za živinorejski sektor za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 16(1)(a), (b) in (c) in člena 16(3) [nove uredbe o izjemah]. Komisija ne bo odobrila državne pomoči za stroške iz tega poglavja za velika podjetja.

IV.M.   Državna pomoč za najbolj oddaljene regije in egejske otoke

IV.M.1.   Analiza

(110)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa posebna odstopanja in stopnje pomoči za podporo za naložbe, ki je dodeljena kmetom ter podjetjem za predelavo in trženje v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (ES) št. 2019/93. Te stopnje pomoči so že upoštevane v poglavju o pomoči za naložbe;

(b)

člen 11 Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (25) določa, da morajo biti ukrepi, sprejeti v okviru programov podpore v najbolj oddaljenih regijah, združljivi z zakonodajo Skupnosti in usklajeni z drugimi politikami Skupnosti ter z ukrepi, sprejetimi na podlagi teh politik. Zlasti ne sme biti noben ukrep v skladu z Uredbo (ES) št. 247/2006 financiran kot:

(i)

dodatna podpora za sheme premij ali pomoči v skladu s skupno ureditvijo trga, razen v izjemnih primerih, ki so utemeljeni z objektivnimi merili;

(ii)

podpora za raziskovalne projekte, ukrepe za podporo raziskovalnim projektom ali ukrepe, upravičene do financiranja Skupnosti v skladu z Odločbo Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (26);

(iii)

podpora za ukrepe s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(c)

od leta 2000 ima Komisija le omejene izkušnje v zvezi z ukrepi državne pomoči, o katerih je bila uradno obveščena in ki so povezani z najbolj oddaljenimi regijami. Zato je težko pripraviti splošni opis ukrepov, ki bi lahko bili odobreni posebej za te regije;

(d)

člen 16 Uredbe (ES) št. 247/2006 določa, da lahko Komisija v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe, odobri pomoč za tekoče poslovanje, s katero naj bi zmanjšali posebne omejitve, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja v najbolj oddaljenih regijah zaradi odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti teh regij;

(e)

člen 21 Uredbe (ES) št. 247/2006 dovoljuje Španiji, da dodeli pomoč za proizvodnjo tobaka na Kanarskih otokih.

IV.M.2.   Politika

(111)

Komisija bo pregledala predloge za dodelitev državne pomoči za izpolnjevanje potreb teh regij za vsak primer posebej na podlagi posebnih predpisov, ki se uporabljajo za te regije, in ob upoštevanju združljivosti zadevnih ukrepov s programi za razvoj podeželja za zadevne regije ter njihovega vpliva na konkurenco v zadevnih regijah in drugih delih Skupnosti.

V.   Obvladovanje tveganj in kriz

V.A.   Splošno

(112)

Dobro obvladovanje tveganj in kriz je ključno orodje za trajnosten in konkurenčen kmetijski sektor v Skupnosti. Razpravo je nedavno spodbudilo Sporočilo Komisije o obvladovanju tveganj in kriz v kmetijstvu (27). Z razpravo na ravni Sveta leta 2005 je bilo soglasno ugotovljeno (28), da mora biti uporaba državne pomoči za ukrepe za obvladovanje tveganj in kriz prilagojena ustreznim predpisom Skupnosti o konkurenci. Svet se je strinjal, da morajo biti primerna orodja za obvladovanje tveganj zato skladna z določbami iz smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijstvu. Doseženo je bilo splošno soglasje držav članic, da čeprav je javno financiranje nujno, zlasti za vzpostavitev in dober začetek delovanja novih orodij, sta prav tako nujna soodgovornost in s tem finančni prispevek kmetijskih proizvajalcev.

(113)

Za nekatere vrste tveganj in kriz v kmetijskem sektorju je lahko dodelitev državne pomoči primeren način podpore. Vseeno je vedno treba upoštevati, da država članica ni dolžna dejansko dodeliti državne pomoči. Zato lahko proizvajalci v eni državi članici ali regiji prejmejo podporo za podobno tveganje ali krizo, tisti v drugih državah članicah ali regijah pa ne. Takšne razlike v zvezi s podporo lahko povzročijo izkrivljanje konkurence. Zato je treba, tako kot pri drugih vrstah državne pomoči, pri odobritvi državne pomoči za obvladovanje tveganj in kriz upoštevati dejstvo, da se je treba izogniti nepotrebnemu izkrivljanju konkurence. Predvideti je treba zahtevo za najnižji prispevek proizvajalcev k izgubam ali stroškom takšnih ukrepov ali kakšno drugo ustrezno protistoritev, da se zmanjša tveganje za izkrivljanje konkurence in zagotovi spodbuda za čim večje zmanjšanje tveganja.

(114)

Posebnim tveganjem in krizam kmetijskega sektorja je izpostavljena primarna proizvodnja (kmetijstvo). Podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, imajo običajno na voljo veliko boljše možnosti za zavarovanje pred tveganji. Zato je treba nekatere vrste podpore za tveganja in krize omejiti na primarno proizvodnjo.

(115)

Državna pomoč mora biti omejena tako, da pomaga kmetom, ki imajo različne težave, čeprav si ustrezno prizadevajo za zmanjšanje takšnih tveganj. Državna pomoč ne sme vplivati tako, da spodbuja kmete k nepotrebnim tveganjem. Kmetje morajo sami prevzeti posledice nepremišljenih odločitev v zvezi s proizvodnimi metodami ali proizvodi.

(116)

Na podlagi tega je Komisija pregledala obstoječe sklope ukrepov za obvladovanje tveganj in kriz, ki se lahko financirajo z državno pomočjo. S tem pregledom je ugotovila, da je obstoječa kombinacija orodij ustrezna, vendar jo je treba izboljšati glede na izkušnje. Vseeno bo glede na obsežno vrednotenje in ponovno pregledovanje politike Skupnosti o nadomestilih za bolezni živali, ki še vedno poteka, treba podpoglavje V.B.4 preučiti takoj, ko bo zaključeno to vrednotenje.

(117)

Z uvedbo pomoči de minimis  (29) na ravni primarne proizvodnje leta 2005 je državam članicam na voljo dodatno orodje za hitro dodelitev najmanjše podpore, za katero ne potrebujejo odobritve Komisije. Vključitev podjetij za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v uredbo o pomoči de minimis, ki zajema nekmetijska podjetja, kar omogoča podporo do [200 000 EUR] na podjetje in za obdobje treh proračunskih let ter zagotavlja dodatno sredstvo za podporo takšnim podjetjem. Vseeno je treba pojasniti, da s podporo de minimis ni mogoče rešiti večjih gospodarskih težav, ki nastanejo zaradi krize. Kakršna koli znatna podpora mora biti dodeljena v okviru državne pomoči, ki zagotavlja nadzor Komisije in preprečuje izkrivljanje konkurence.

(118)

Pojasniti je treba, da le zdajšnja pravila o državni pomoči ne morejo zagotoviti ali nadomestiti optimalnega obvladovanja kriz. Državna pomoč ga lahko v nekaterih okoliščinah le olajša. Kriza se lahko pojavi v zelo kratkem času in zahteva hitro ukrepanje. Za učinkovito obvladovanje kriz morajo države članice že zgodaj razmisliti o tem, kateri ukrepi pomoči so na voljo. Države članice so odgovorne za pregled različnih možnosti podpore v obliki državne pomoči in pravočasno vzpostavitev sistemov pomoči, da jih je mogoče takoj uporabiti v primeru resnih težav. Sicer lahko zato, ker je treba vzpostaviti sistem nadomestil, o njem obvestiti Komisijo in zahtevati njeno odobritev, mine dragocen čas, preden lahko dobijo pomoč tisti, ki jo najbolj potrebujejo.

V.B.   Pomoč za nadomestilo škode na kmetijski proizvodnji ali sredstvih za kmetijsko proizvodnjo

V.B.1.   Splošno

(119)

Da bi preprečili tveganja za izkrivljanje pogojev konkurence, Komisija meni, da je treba zagotoviti, da je pomoč podjetjem za nadomestilo škode na kmetijski proizvodnji plačana čim prej po zadevnem škodnem dogodku. Če je pomoč plačana le nekaj let po zadevnem dogodku, obstaja velika nevarnost, da bo imelo plačilo takšne pomoči enake gospodarske vplive kot pomoč za tekoče poslovanje. To velja zlasti takrat, ko je pomoč plačana za nazaj za zahtevke, ki niso bili pravilno dokumentirani. Če ni ustrezne utemeljitve, ki izhaja na primer iz narave ali obsega dogodka ali odložene ali stalne narave škode, Komisija ne bo odobrila predlogov za pomoč, ki so predloženi več kot tri leta po tem dogodku, ali pomoč, ki jo je treba izplačati več kot štiri leta po dogodku.

V.B.2.   Pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi

(120)

To podpoglavje se uporablja za celoten kmetijski sektor.

(121)

Ker sta izraza „naravna nesreča“ in „izjemni pojav“ izjemi od splošnega načela nezdružljivosti državne pomoči s skupnim trgom, opredeljenega v členu 87(1) Pogodbe, je Komisija vedno menila, da ju je treba razumeti omejeno. To je potrdilo Sodišče Evropskih skupnosti (30). Doslej je Komisija kot naravne nesreče priznala potrese, snežne in zemeljske plazove ter poplave. Da bi Komisija olajšala hitro krizno upravljanje, bo v prihodnje odobrila sheme pomoči za nadomestila za škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče v obliki potresov, snežnih in zemeljskih plazov, poplav ter drugih naravnih nesreč, če je mogoče oblikovati dovolj natančen opis.

(122)

Med izjemne pojave, ki jih je doslej priznala Komisija, spadajo vojna, notranji nemiri ali stavke, z določenimi omejitvami in glede na razsežnosti pa tudi večje jedrske ali industrijske nesreče in požari, ki povzročijo velike izgube. Po drugi strani pa Komisija ni priznala, da bi se lahko požar v enem samem predelovalnem obratu, ki je zavarovan z običajnim poslovnim zavarovanjem, štel kot izjemen pojav. Na splošno Komisija ne priznava, da so izbruhi bolezni živali ali rastlin lahko naravne nesreče ali izjemni pojavi. Komisija je le v enem primeru priznala zelo razširjen izbruh povsem nove bolezni živali za izjemen pojav. Zaradi težav, ki jih prinaša predvidevanje takšnih dogodkov, bo Komisija še naprej posamezno ocenjevala predloge za dodelitev pomoči v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe in upoštevala preteklo prakso na tem področju.

(123)

Ko se dokaže naravna nesreča ali izjemen pojav, Komisija dovoli pomoč do 100 % za nadomestilo materialne škode. Nadomestilo se običajno izračuna na ravni posameznega upravičenca. Da bi se izognili previsokim nadomestilom, se vsa plačila, ki se npr. izplačajo v okviru zavarovalne police, odštejejo od zneska pomoči. Komisija bo priznala tudi pomoč kmetom za nadomestilo za izgubo dohodka zaradi uničenja kmetijskih proizvodnih sredstev, če nadomestila ne bodo previsoka. V vseh primerih sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti zahteva, da države članice dokažejo neposredno povezavo med škodo, ki so jo povzročili izjemni pojavi, in državno pomočjo ter da morajo zadevni proizvajalci oblikovati čim bolj natančno oceno povzročene škode.

V.B.3.   Pomoč kmetom za nadomestilo izgub, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere

(124)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom).

V.B.3.1.   Analiza

(125)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

Komisija je vedno menila, da se slabe vremenske razmere, kot so slana, toča, zmrzal, deževje ali suša, same po sebi ne štejejo za naravne nesreče v smislu člena 87(2)(b). Vseeno je zaradi škode, ki jo takšne razmere lahko povzročijo kmetijski proizvodnji ali kmetijskim proizvodnim sredstvom Komisija priznala, da se takšni dogodki lahko štejejo med naravne nesreče, ko znesek škode doseže neko raven običajne proizvodnje. Nadomestilo za takšne dogodke prispeva k razvoju kmetijskega sektorja in ga je treba odobriti na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(b)

V nasprotju s prejšnjo prakso Komisije se zdi primernejši skupni najmanjši prag izgube, določen na 30 % običajne proizvodnje za vsa območja. Namesto da se zahteva nižji znesek škode na območjih z omejenimi možnostmi, bi gospodarsko šibkost kmetov, ki delujejo na teh območjih, bolje upoštevali s predvidevanjem povečanja najvišje ravni nadomestila.

(c)

Zaradi spremenljivosti kmetijske proizvodnje je ohranjanje najmanjšega praga potrebno tudi za zagotovitev, da vremenske razmere ne postanejo izgovor za plačilo pomoči za tekoče poslovanje. Da bi zagotovili doseganje takšne najmanjše stopnje izgube, je treba v nasprotju s prejšnjo prakso najmanjši prag izgube za rastline trajnice, kot so sadna drevesa, doseči v enem letu in ne v obdobju več let.

(d)

Komisija je v preteklosti določila, da se nadomestilo izplača tudi za prvih 30 % izgub, ko je dosežen najmanjši prag izgube. Ta sistem je povzročil paradoks, ker kmetje na običajnih območjih, ki jih je prizadela izguba v višini 29 %, niso prejeli nobenega nadomestila. Vseeno so kmetje z izgubo v višini 30 % lahko prejeli nadomestilo za 30 %. Takšen sistem kmetov morda ne spodbuja dovolj, da bi si čim bolj prizadevali za omejevanje izgub. Nasprotno, predstavlja gospodarsko spodbudo za doseganje najmanjšega praga izgube, ki povzroči pravico do nadomestila. Takšne spodbude je treba omejiti z uvedbo pravila, da mora nekatere izgube kriti kmet sam.

(e)

Da bi nadalje izboljšali obvladovanje tveganja, je treba kmete spodbujati k sklenitvi zavarovanja, kadar je to mogoče. Zato je treba v prihodnosti nadomestila zaradi slabih vremenskih razmer nameniti le za kmete, ki so sklenili zavarovanje za zadevni proizvod. Komisija bo to zahtevo opustila le, če lahko država članica prepričljivo dokaže, da kljub ustreznemu prizadevanju cenovno sprejemljivo zavarovanje za določeno vrsto pojava ali proizvoda ni na voljo.

(f)

Pomanjkanje vode bi lahko postalo vse bolj določujoča značilnost kmetijske proizvodnje v nekaterih predelih Skupnosti. Kmetje in države članice morajo dejavno prispevati k dobremu upravljanju z vodnimi viri, da bi ublažili posledice suše. Zato se v državah članicah, ki člena 9 Direktive 2000/60/ES na področju kmetijstva še ne izvajajo v celoti in ne zagotavljajo popolnega povračila stroškov storitev za rabo vode v kmetijstvu, ne smejo odobriti nadomestila za škodo zaradi suše.

(g)

Kot v preteklosti je treba nadomestilo za škodo zaradi slabih vremenskih razmer omejiti na raven primarne proizvodnje (kmetje). Za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, se tveganje slabih vremenskih razmer obravnava kot običajno poslovno tveganje. Če se takšne podjetja srečujejo z gospodarskimi težavami zaradi slabih vremenskih razmer, se lahko podprejo s pomočjo za reševanje in prestrukturiranje.

(h)

Komisija mora v nasprotju s svojo prakso in da bi pospešila hitro krizno upravljanje, odobriti sisteme pomoči, ki ne zahtevajo predhodne predstavitve podatkov o izgubi; kljub temu morajo države članice zagotoviti ustrezno dokumentacijo o zadevnem vremenskem dogodku v obliki letnih poročil.

V.B.3.2.   Politika

(126)

Komisija bo razglasila pomoč za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 11 prihodnje uredbe o izjemah].

(127)

Da bi Komisija lahko ocenila takšne programe pomoči, morajo priglasitve pomoči za nadomestilo škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, vsebovati ustrezne meteorološke podatke. Takšne podatke je mogoče predložiti tudi naknadno v obliki letnih poročil v skladu z zahtevami zadnjega stavka [člena 20(3) prihodnje uredbe o izjemah].

(128)

Komisija bo sprejela druge možne načine izračunavanja običajne proizvodnje vključno z regionalnimi referenčnimi vrednostmi, če je ugotovljeno, da so reprezentativne in niso izračunane na podlagi neobičajno visokih donosov. Če so slabe vremenske razmere v enaki meri prizadele širše območje, lahko izplačila pomoči temeljijo na povprečnih izgubah, če so te reprezentativne in ne povzročajo izplačila previsokega nadomestila kateremu koli upravičencu.

(129)

Pomoč iz tega podpoglavja se lahko izplača le kmetom ali organizaciji proizvajalcev, katere član je kmet, pri čemer znesek pomoči ne sme presegati dejanske izgube, ki je prizadela kmeta.

(130)

Za izgube, povzročene po 1. januarju 2010, bo Komisija odstopila od pogoja iz [člena 11(8) prihodnje uredbe o izjemah] le, če lahko država članica prepričljivo dokaže, da kljub ustreznemu prizadevanju cenovno sprejemljivo zavarovanje za statistično najpogostejša podnebna tveganja v državah članicah ali zadevni regiji, v času, ko je bila povzročena škoda, ni bilo na voljo.

V.B.4.   Pomoč za boj proti boleznim živali in rastlin

(131)

To podpoglavje se uporablja le za pomoč, dodeljeno primarni proizvodnji (kmetom). Vseeno bo glede na obsežno vrednotenje in ponovno pregledovanje politike Skupnosti o nadomestilih za bolezni živali, ki še vedno poteka, treba ustrezno podpoglavje preučiti takoj, ko bo zaključeno to vrednotenje.

V.B.4.1.   Analiza

(132)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

če kmet izgubi živino zaradi bolezni živali, ali če njegov pridelek prizadene bolezen rastlin, to običajno ni naravna nesreča ali izjemni pojav v smislu Pogodbe. V takšnih primerih lahko Komisija dovoli nadomestila za izgube in pomoč za preprečevanje prihodnjih izgub le na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da se pomoč za lažji razvoj nekaterih dejavnosti lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, če ne vpliva na konkurenco v takšnem obsegu, da bi to škodovalo skupnemu interesu;

(b)

v skladu z zgoraj omenjenimi načeli Komisija meni, da se plačilo pomoči kmetom kot nadomestilo za izgube zaradi bolezni živali ali rastlin lahko odobri le, če je del primernega programa na ravni Skupnosti, državni ali regionalni ravni za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje zadevne bolezni. Pomoč, ki bi kmetom le nadomestila izgube, ne da bi ukrepala za reševanje vzrokov problema, se šteje kot pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva s skupnim trgom. Zato bo Komisija zahtevala, da morajo obstajati ukrepi Skupnosti ali nacionalni ukrepi, predvideni v zakonih ali drugih predpisih, ki določajo, da morajo pristojni državni organi obravnavati zadevno bolezen tako, da sprejmejo ukrepe za njeno izkoreninjenje predvsem z zavezujočimi ukrepi, na podlagi katerih se lahko zahtevajo nadomestila, ali tako, da v začetku vzpostavijo sistem opozarjanja, ki je, če je to primerno, povezan s pomočjo za spodbudo posameznikom, da prostovoljno sodelujejo pri preventivnih ukrepih (31). Tako se pomoč lahko uporablja le za bolezni, za katere skrbijo organi oblasti, ne pa za tiste, za katere morajo kmetje poskrbeti sami;

(c)

cilji pomoči so:

(i)

preventivni, če vključujejo izločilne ukrepe ali analize, izkoreninjenje mrčesa, ki lahko bolezen prenaša, preventivna cepljenja živali ali obdelavo pridelkov ter preventivno klanje živine ali uničenje pridelka; ali

(ii)

kompenzacijski, če je prizadeta živina zaklana ali pridelek uničen na ukaz ali priporočilo organov oblasti ali poginejo zaradi cepljenja ali drugih ukrepov, ki so jih priporočili ali ukazali pristojni organi; ali

(iii)

kombinirani, če je program pomoči za nadomestila za izgube zaradi bolezni pogojen s tem, da mora prejemnik začeti izvajati primerne preventivne ukrepe, ki jih določijo organi oblasti;

(d)

da bi se izboljšalo upravljanje tveganj, je treba upoštevati dejstvo, ali je ravnanje kmeta (npr. izbira proizvodne metode) prispevalo k povečanemu tveganju pojava bolezni;

(e)

kot v preteklosti je treba nadomestilo za škodo zaradi bolezni živali in rastlin omejiti na raven primarne proizvodnje (kmetje). Za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, se vpliv takšnih bolezni na njihovo dejavnost obravnava kot običajno poslovno tveganje. Če se takšna podjetja srečujejo z gospodarskimi težavami zaradi vplivov bolezni živali in rastlin, jih je mogoče podpreti s pomočjo za reševanje in prestrukturiranje. Vključitev podjetij za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v Uredbo o pomoči de minimis, ki zajema nekmetijska podjetja, omogoča podporo do 200000 EUR na podjetje in do treh proračunskih let ter zagotavlja dodatno sredstvo za podporo takšnim podjetjem;

(f)

kar zadeva pomoč za testiranje na TSE (transmisivna spongiformna encefalopatija), se upošteva naslednje:

(i)

testi se izvajajo zato, da se prepreči širjenje TSE, bolezni, ki je zlasti zaskrbljujoča z vidika varovanja zdravja ljudi;

(ii)

nevarnost izkrivljanja konkurence obstaja zaradi različnih ravni državnih pomoči zlasti za klavno živino. Vseeno zdaj večina držav članic dodeljuje za to nekaj državne pomoči. Cene testov na TSE se med državami članicami še vedno razlikujejo. Da bi zmanjšali tveganje izkrivljanja konkurence, ki bi lahko bila posledica dodeljenih pomoči za testiranje na TSE za živino, zaklano za prehrano ljudi, in da bi spodbudili raziskave za cenejše teste, bi morala biti pomoč omejena na 40 EUR, kar je zdaj nekako najugodnejša cena za te teste v Skupnosti;

(iii)

obstaja skrb, da bi se nekateri kmetje, če morajo sami plačevati stroške testiranja poginulih živali, poskušali izogniti tem pregledom z nedovoljenim odstranjevanjem trupel, s čimer bi se zmanjšala zanesljivost statističnih podatkov in povečalo tveganje za zdravje;

(iv)

za manj vredne živali, kot so ovce in koze, lahko testi na TSE stanejo več, kot so živali vredne. Če bi morali teste plačevati lastniki, bi to lahko pomenilo tveganje, da bi take živali prodajali brez testiranja, s čimer bi se prav tako zmanjšala razpoložljivost podatkov;

(v)

zdi se, da je za poginule živali in za živali manjše vrednosti tveganje izkrivljanja konkurence zaradi dodeljevanja pomoči manjše kot za klavno živino;

(g)

kar zadeva pomoč za poginule živali, se upošteva:

(i)

poginule živali so pri živinoreji reden pojav in zato sestavni del običajnih proizvodnih stroškov;

(ii)

načelo „onesnaževalec plača (32)“ določa, da je proizvajalec prvi odgovoren ustrezno poskrbeti za odstranitev poginule živali in plačati stroške za to;

(iii)

dodeljevanje pomoči za uničevanje odpadkov je lahko v nasprotju z načelom, ki velja v kmetijstvu, da naj se pomoč dodeli za ravnanje, ki presega dobro kmetijsko prakso. Zakonodaja Skupnosti, ki je del dobre kmetijske prakse, zahteva ustrezno odstranjevanje trupel;

(iv)

stroški odstranjevanja poginulih živali so lahko visoki, zlasti kadar je treba iz odmaknjenih krajev odstranjevati trupla težkih živali, kot so govedo ali konji;

(v)

težko je nadzorovati, kako kmetje ravnajo s trupli. Obstaja tveganje, da bodo trupla odstranjena na nedovoljen način, kar lahko pomeni veliko tveganje za zdravje;

(vi)

kadar je treba trupla testirati na TSE, bi bilo njihovo nenadzorovano odstranjevanje z namenom, da bi se izognili stroškom testiranja, lahko še dodatno škodljivo, da te živali niso testirane, čeprav bi morda morale biti testirane prav te, da bi zagotovili dobre statistične podatke o TSE;

(vii)

tveganje izkrivljanja konkurence zaradi dodeljene državne pomoči za odstranitev poginulih živali je sorazmerno majhno;

(viiii)

državna pomoč naj bi bila odobrena le za poginule živali pri kmetih, ne pa na drugih ravneh predelave, kot na primer v klavnicah, kjer je lažje nadzorovati njihovo ustrezno odstranjevanje;

(ix)

pri selektivnem zakolu živali zaradi bolezni na podlagi javne odredbe je treba nadomestila za kmete tudi v prihodnje preverjati in potrjevati na podlagi splošnih pravil o nadomestilih za bolezni živali iz podpoglavja V.B.4. Za TSE člen 13(4) Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (33) določa, da „lastniki takoj dobijo nadomestilo za izgubo živali, ki so bile ubite, ali živalske proizvode, ki so bili uničeni v skladu s členom 12(2) in odstavkom 1(a) in (c) tega člena“;

(h)

kar zadeva pomoč za klavnične odpadke, se upošteva:

(i)

„klavnični odpadki“ so vsi odpadki, ki nastajajo v klavnicah, razsekovalnicah ali mesnicah, kar vključuje zlasti stranske živalske proizvode iz skupin 1, 2 in 3 Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o zdravstvenih predpisih v zvezi s stranskimi živalskimi proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi (34);

(ii)

odstranitev in uničenje klavničnih odpadkov je za klavnice in razsekovalnice (in njihove stranke, če to zaračunajo njim) pomemben dejavnik stroškov;

(iii)

načelo „onesnaževalec plača“ določa, da je proizvajalec odpadkov odgovoren ustrezno poskrbeti za njihovo odstranitev poginule živali in mora plačati stroške za to;

(iv)

dodeljevanje državne pomoči za to dejavnost lahko povzroči hudo izkrivljanje konkurence;

(v)

običajno je vzpostavljen nadzor, s katerim se zagotovi ustrezno ravnanje s klavničnimi odpadki;

(vi)

večina držav članic se strinja, da naj bi stroške za odstranjevanje klavničnih odpadkov nosili izvajalci dejavnosti, ki so zanje odgovorni;

(vii)

zato se zdi primerno, da so stroški za odstranjevanje klavničnih odpadkov in drugi operativni stroški klavnic jasno izključeni iz državne pomoči. Državna pomoč za naložbe v zvezi z odstranjevanjem klavničnih odpadkov se bo obravnavala v skladu z ustreznimi pravili, ki se uporabljajo za pomoč za naložbe.

V.B.4.2.   Politika

(133)

Komisija bo razglasila državno pomoč za boj proti boleznim živali in rastlin za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 10 prihodnje uredbe o izjemah].

(134)

Komisija bo razglasila državno pomoč v zvezi s testiranjem TSE in poginulimi živalmi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 16 prihodnje uredbe o izjemah].

(135)

V zvezi s poginulimi živalmi in klavničnimi odpadki Komisija ne bo odobrila državne pomoči za naslednje namene:

(a)

pomoč subjektom, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem, za poginule živali;

(b)

pomoč za stroške odstranjevanja klavničnih odpadkov, nastalih po začetku veljavnosti teh smernic.

(136)

Če je pomoč zagotovljena v skladu s shemami Skupnosti in/ali nacionalnimi in/ali regionalnimi shemami, bo treba Komisiji dokazati, da ni možnosti za previsoko nadomestilo zaradi kumulacije različnih shem. Če je pomoč Skupnosti odobrena, je treba zagotoviti datum in sklicevanja ustrezne odločbe Komisije.

(137)

Komisija bo tako državno pomoč odobrila samo za kmete.

V.B.5.    Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

(138)

To podpoglavje se uporablja le za primarne proizvajalce (kmete).

V.B.5.1.   Analiza

(139)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

zavarovanje je pogosto najuporabnejše orodje za dobro obvladovanje tveganj in kriz. Zato in zaradi pogosto manjših finančnih možnosti kmetov ima Komisija pozitiven odnos do državne pomoči za zavarovanje za primarno proizvodnjo (kmete);

(b)

velika podjetja ter podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, morajo biti sposobne same kriti stroške zavarovanja. Takšnim podjetjem se ne sme odobriti državna pomoč za zavarovalne premije;

(c)

izkušnje so pokazale, da obveznost združevanja zavarovanja za bolezni živali in rastlin ter zavarovanja proti nesrečam in podobnim dogodkom ni potrebna. Državam članicam je treba omogočiti tudi, da ponudijo javno podporo le za bolezni živali in rastlin. Vseeno je treba ohraniti razlikovanje v smislu največje intenzivnosti pomoči na podlagi kritega tveganja.

V.B.5.1.   Politika

(140)

Komisija bo razglasila pomoč za plačilo zavarovalnih premij za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz [člena 12 prihodnje uredbe o izjemah].

(141)

Komisija bo pregledala druge ukrepe pomoči, povezane z zavarovanjem proti naravnim nesrečam in izjemnim pojavom, za vsak primer posebej, zlasti pozavarovalne sheme, in druge ukrepe pomoči za podporo proizvajalcem na posebno ogroženih območjih.

(142)

Komisija ne bo odobrila državne pomoči za plačilo zavarovalnih premij za velika podjetja ter podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

V.C.    Pomoč za zaprtje proizvodne, predelovalne in tržne zmogljivosti

V.C.1.   Analiza

(143)

Stališče Komisije o shemah pomoči za zaprtje zmogljivosti v kmetijskem sektorju je pozitivno, če so sheme v skladu s katero koli ureditvijo Skupnosti za zmanjšanje proizvodne zmogljivosti in so izpolnjeni nekateri pogoji, zlasti naslednji:

(a)

pomoč mora biti v splošnem interesu zadevnega sektorja;

(b)

upravičenec mora zagotoviti protistoritev;

(c)

izključiti je treba možnost, da je pomoč namenjena reševanju in prestrukturiranju;

(d)

izključeno mora biti previsoko nadomestilo za izgubo vrednosti kapitala in prihodnjega dohodka.

V.C.2.   Politika

(144)

Komisija bo razglasila pomoč za zaprtje zmogljivosti za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

za pomoč mora biti dokazano, da je v interesu sektorja v celoti. Če zmogljivost ni presežna in je jasno, da se zmogljivost, ki upošteva vse veljavne standarde in se sicer ne bi zaprla, zmanjšuje zaradi zdravja živali ali ljudi, sanitarnih ali okoljskih razlogov, kot je zmanjšanje splošne gostote živali, to zadostuje za zagotovitev, da je ta pogoj izpolnjen;

(b)

v drugih primerih je treba pomoč dodeliti le za zaprtje proizvodne zmogljivosti v sektorjih, v katerih je zmogljivost nedvomno presežna, na regionalni ali nacionalni ravni. V takšnih primerih se zdi utemeljeno pričakovati, da se bodo tržne sile postopoma strukturno prilagodile, kakor je to potrebno. Zato se pomoč za zmanjšanje zmogljivosti lahko odobri le, če je del programa za prestrukturiranje sektorja z opredeljenimi cilji in posebnim časovnim razporedom. Komisija ne bo odobrila shem pomoči z neomejenim trajanjem, ker izkušnje kažejo, da lahko odložijo potrebne spremembe;

(c)

da se zagotovi hiter vpliv na trg, mora biti trajanje shem, katerih namen je zmanjšati presežno zmogljivost, običajno omejeno na največ šest mesecev za zbiranje vlog za sodelovanje in nadaljnjih 12 mesecev za dejansko zaprtje;

(d)

Komisija si pridržuje pravico, da za odobritev pomoči določi pogoje;

(e)

plačana ne sme biti pomoč, ki bi ovirala mehanizme skupne ureditve trga. Sheme pomoči, ki se uporabljajo za sektorje, za katere velja omejevanje proizvodnje ali kvote, bodo pregledane za vsak primer posebej;

(f)

upravičenec pomoči mora zagotoviti zadostno protistoritev. Protistoritev običajno vsebuje dokončno in nepreklicno odločitev za opustitev ali nepreklicno zaprtje zadevne proizvodne zmogljivosti. To pomeni, da bo zadevno podjetje v celoti zaprlo zmogljivosti ali – v primeru podjetja z več proizvodnimi enotami – da bo zaprlo posamezno proizvodno enoto. Upravičenec mora zagotoviti pravno zavezujoče zaveze, da bo zaprtje dokončno in trajno ter da ne bo drugje začel enake dejavnosti. Te zaveze morajo veljati tudi za morebitnega prihodnjega kupca zadevne zmogljivosti;

(g)

v sheme za zaprtje zmogljivosti bodo vključeni le kmetje, ki dejansko proizvajajo v petih letih pred zaprtjem, in le proizvodne zmogljivosti, ki se dejansko stalno uporabljajo v zadnjih petih letih pred zaprtjem. Če je proizvodna zmogljivost že dokončno zaprta ali če se takšno zaprtje zdi neizogibno, ni protistoritve upravičenca in pomoč se ne sme plačati;

(h)

da se preprečijo erozija in drugi negativni vplivi na okolje, je načeloma treba na odprtih kmetijskih zemljiščih ali nasadih, ki se ne uporabljajo več, pogozdovati tako, da se zagotovi, da se preprečijo negativni vplivi na okolje. Namesto tega se lahko odprta kmetijska zemljišča ali nasadi znova uporabljajo 15 let po učinkovitem zaprtju zmogljivosti. Do takrat se morajo taka zemljišča in nasadi obdelovati v skladu z načelom dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter ustreznimi izvedbenimi pravili. Zaprtje obratov, ki ga zajema Direktiva Sveta 96/61/EGS z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (35) se uskladi z zahtevo iz člena 3 te direktive, ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje vsakega tveganja onesnaževanja in da se na kraju obratovanja vnovič vzpostavi zadovoljivo stanje;

(i)

za zagotovitev, da se z javno podporo, ki je na voljo, doseže največji vpliv na obstoječe proizvodne zmogljivosti, država članica zagotovi, da so upravičena le tista podjetja, ki izpolnjujejo obvezne minimalne standarde, ter da so izključena tista podjetja, ki ne izpolnjujejo teh standardov in ki bi v vsakem primeru morala ustaviti proizvodnjo;

(j)

omogočiti je treba, da se izključi možnost plačila pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Zato bo pomoč, če je upravičenec do pomoči v finančnih težavah, ocenjena v skladu s smernicami Skupnosti o reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah;

(k)

shema mora biti na voljo vsem gospodarskim subjektom v zadevnem sektorju pod enakimi pogoji. Da se doseže največji vpliv, mora država članica uporabiti pregleden sistem razpisov za zbiranje prijav, ki javno poziva vse potencialno zainteresirane proizvajalce k sodelovanju. Hkrati je treba ureditev sheme upravljati tako, da ne zahteva ali omogoča protikonkurenčnih sporazumov ali usklajenih ravnanj med zadevnimi podjetji;

(l)

znesek pomoči mora biti strogo omejen na vsoto nadomestila za izgubo vrednosti sredstev – izračunano kot sedanja vrednost sredstev – in spodbujevalnega plačila, ki ne sme presegati 20 % vrednosti sredstev. Nadomestilo je lahko dodeljeno tudi za stroške uničenja proizvodne zmogljivosti in stroške pogozdovanja. Pomoč se lahko plača tudi za nadomestilo obveznih socialnih stroškov zaradi izvajanja sheme;

(m)

ker je cilj teh ukrepov pomoči prestrukturiranje zadevnega sektorja, kar na koncu koristi gospodarskim subjektom, ki se še naprej ukvarjajo z dejavnostmi v tem sektorju, ter da se zmanjša možnost tveganja za izkrivljanje pogojev konkurence ter nevarnost previsokega nadomestila, Komisija meni, da mora vsaj polovico stroškov te pomoči prispevati sektor. To pomeni, da mora sektor zagotoviti gotovinski prispevek vsaj 50 % dejanskih javnih izdatkov, nastalih zaradi izvajanja sheme. Ta zahteva se ne uporablja, če je zmogljivost zaprta zaradi zdravstvenih ali okoljskih razlogov;

(n)

če država članica uvede shemo za zaprtje zmogljivosti, se zaveže, da ne bo dodelila pomoči za ustvarjanje novih proizvodnih zmogljivosti v zadevnem sektorju pet let po zaključku programa za zaprtje zmogljivosti.

V.D.   Pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah

(145)

Pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v kmetijskem sektorju bo ocenjena v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (36).

VI.   Druge vrste pomoči

VI.A.   Pomoč za zaposlovanje

VI.A.1.   analiza

(146)

Od leta 2002 pomoč za odpiranje delovnih mest v kmetijskem sektorju zajema Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (37). Pravila, ki so določena v tej uredbi, vzpostavljajo usklajen okvir takšne podpore. Pomoč za zaposlovanje, ki je omejena na kmetijski sektor, vendar izpolnjuje vse druge pogoje te uredbe, ni izvzeta. Zaradi posebnosti kmetijskega sektorja in zlasti primarne proizvodnje so države članice lahko zainteresirane za uvedbo posebnih shem pomoči za zaposlovanje v kmetijskem sektorju. Dokler je takšna pomoč na voljo celotnemu kmetijskemu sektorju, pri čemer podpora ni omejena na nekatere proizvode, bi ugodnosti takšne podpore še vedno prevladale nad tveganjem za izkrivljanje konkurence zaradi takšnega pristopa.

VI.A.2.   Politika

(147)

Komisija bo razglasila državno pomoč za zaposlovanje v kmetijskem sektorju za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz členov 1 in 2 ter členov 4 do 9 Uredbe (ES) št. 2204/2002. Pomoč, ki je omejena na kmetijski sektor, je odobrena pod enakimi pogoji.

VI.B.   Pomoč za raziskave in razvoj

(148)

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem sektorju bo preučena v skladu z merili iz Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (38), vključno z možnostjo za dodatno podporo raziskavam za kmetijski sektor.

VI.C.   Horizontalni instrumenti pomoči, ki se uporabljajo za kmetijski sektor

(149)

Zaradi zagotovitve celovitega pregleda je treba opozoriti, da se za kmetijski sektor razen zgoraj navedenih instrumentov pomoči in pravil uporabljajo tudi naslednja pravila o opredelitvi pomoči in združljivosti pomoči s Pogodbo:

(a)

Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (39);

(b)

Sporočilo Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (40);

(c)

Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (41);

(d)

Okvir Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve (42);

(e)

Odločba Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (43);

(f)

Direktiva Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji (44);

(g)

Sporočilo Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (45);

(h)

Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (46);

(i)

uporaba členov 92 in 93 [zdaj 87 in 88] Pogodbe za deleže organov oblasti (47).

(150)

Če se pregleda kateri koli od teh instrumentov pomoči, namerava Komisija ohraniti politiko vključevanja kmetijstva, razen če niso zagotovljeni prepričljivi razlogi za določitev posebne obravnave kmetijskega sektorja.

(151)

V zvezi z uporabo člena 86(2) Pogodbe v kmetijskem sektorju je treba poudariti, da Komisija meni, da podjetij, ki proizvajajo in tržijo proizvode, ki spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi in so vključeni v skupno ureditev trga, ni mogoče šteti za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, v smislu člena 86(2) Pogodbe (48).

VI.D.   Pomoč za oglaševanje kmetijskih proizvodov

VI.D.1.   Analiza

(152)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

„oglaševanje“ v smislu tega podpoglavja pomeni katero koli dejanje, katerega namen je prepričati gospodarske subjekte ali potrošnike k nakupu zadevnega proizvoda. Vključuje vse gradivo, ki je s tem namenom razdeljeno neposredno potrošnikom, vključno z oglaševalskimi dejavnostmi, ki so usmerjene v potrošnike na prodajnem mestu;

(b)

po drugi strani se promocijski ukrepi, opredeljeni kot razširjanje znanstvenih spoznanj splošni javnosti, organizacija trgovinskih sejmov ali razstav ter udeležba na teh dogodkih in podobnih dogodkih v zvezi z odnosi z javnostjo, vključno s statističnimi pregledi in tržnimi raziskavami, ne štejejo za oglaševanje. če so stroški navedeni kot upravičeni do javne podpore kje drugje v teh smernicah in zlasti v podpoglavju IV K, se uporabljajo določbe zadevnega podpoglavja; v tem smislu se dejavnosti glede organizacije in sodelovanja na forumih za razširjanje znanja med podjetji, konkurenti, razstavami in semnji ter razširjanje znanstvenega znanja in dejanskih informacij o sistemih kakovosti ne štejejo za oglaševanje, pač pa za tehnično podporo;

(c)

zagotavljanje splošnih informacij o koristih živilskega proizvoda (npr. sadja), ki niso namenjene spodbujanju kupca k nakupu proizvoda, se ne šteje za oglaševanje, saj proizvajalci nimajo neposrednih koristi;

(d)

ponavadi se pričakuje, da proizvajalci in trgovci sami nosijo stroške oglaševanja, kot del svojih običajnih gospodarskih dejavnosti; če se torej pomoč, odobrena za oglaševanje kmetijskih proizvodov ne obravnava kot pomoč za tekoče poslovanje, ampak za združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, ne sme posegati v trgovino v tolikšni meri, da bi to škodovalo skupnemu interesu in mora olajšati razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih področij;

(e)

srednje- in dolgoročno potrošniki cenijo proizvode, ki so stalne visoke kakovosti; oglaševanje shem nadzora kakovosti, ki želijo doseči dosledno visoke standarde kakovosti, bo spodbujalo zaupanje potrošnikov v kmetijsko proizvodnjo Skupnosti, izboljšalo dohodke kmetij in tako spodbudilo razvoj sektorja v celoti; poleg tega imajo kakovostni proizvodi jasne posebne značilnosti, ki niso enake ostalim podobnim proizvodom; oglaševanje teh značilnosti ne bo zavajalo potrošnika in bo prispevalo k razvoju sektorja; iz teh razlogov je bolje, da podpora ne temelji na nizu pozitivnih meril, kot je bilo v preteklosti, pač pa se usmeri na oglaševalske kampanje za kakovostne proizvode, ki so opredeljeni kot proizvodi, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(f)

kar zadeva sklicevanje na poreklo proizvodov, je Komisija za več let odobrila določene vrste podpor za oglaševanje kmetijskih proizvodov; toda izkušnje so pokazale, da so oglaševalske kampanje pogosto usmerjene na krepitev preferenc domačih potrošnikov za proizvode iz iste države članice, kar pomeni, da so pomoči zanje nezdružljive s Pogodbo;

(g)

toda če ima kmetijski ali drugi proizvod ali živilo posebne značilnosti zaradi geografskega izvora, lahko proizvajalec proizvoda ali živila pri pristojnem organu zadevne države članice zaprosi za registracijo na ravni Skupnosti zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO) v skladu z določbami Uredbe Sveta št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (49); odobritev registracije pomeni, da je Skupnost priznala obstoj zelo tesne povezave med posebnimi kvalitetami zadevnega proizvoda in njegovim geografskim izvorom; v takih primerih skupni interes ne nasprotuje odobritvi pomoči za oglaševanje, ki vsebuje sklic na izvor zadevnega proizvoda, če takšen sklic na izvor natančno ustreza zadevnim sklicem, ki jih je registrirala Skupnost; podobno velja za druge označbe izvora, ki so zaščitene na podlagi zakonodaje Skupnosti, kakor so vina, proizvedena v določenih regijah v skladu s členi 54–58 Uredbe Sveta (ES) 1493/1999 z dne 17. maja skupni ureditvi trga za vino (50);

(h)

v zadnjih letih je Komisija odobrila javno podporo za oblikovanje novih znakov kakovosti; taka pomoč je upravičena v zagonski fazi novega znaka; izkušnje so pokazale, da se pomoč za oglaševanje proizvodov z znakom kakovosti in sklicevanje na poreklo lahko ohrani na domačem trgu in na trgu druge države članice, pod pogojem, da je sklic na poreklo v sporočilu stranskega pomena, saj bi ta drugotna vrednost sklica na poreklo preprečila kršitve iz člena 28 Pogodbe;

(i)

državna pomoč za oglaševanje, ki neposredno zadeva proizvode enega ali več podjetij, predstavlja takojšnje tveganje izkrivljanja konkurence in ne zagotavlja trajnih koristi za razvoj sektorja v celoti; zato jo je treba prepovedati.

(j)

oglaševalske kampanje morajo za upravičenost do državne pomoči izpolnjevati splošna pravila, ki se uporabljajo za vse dejavnosti oglaševanja, ki se izvajajo v Skupnosti. Zato morajo vse javno financirane kampanje za oglaševanje živil izpolnjevati določbe člena 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/13/ES z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (51) ter posebna pravila označevanja, ki so bila določena za različne proizvode (vino, mlečni izdelki, jajca in perutnina);.

(k)

zadevni sektor mora kot neposredni upravičenec kriti najmanj 50 % stroškov oglaševalske kampanje;

(l)

toda če je oglaševanje splošno in koristi celotnemu kmetijskemu sektorju, lahko stopnja pomoči doseže do 100 %.

(m)

zaradi učinkov, ki jih lahko ima obsežno oglaševanje na konkurenco v Skupnosti, se zdi potrebno, da se uvede zahteva za predhodno priglasitev oglaševalskih dejavnosti pri Komisiji, vključno s tistimi, ki jih zajema trenutna shema pomoči;

(n)

državna pomoč za oglaševanje v tretjih državah običajno ne predstavlja tveganja za delovanje notranjega trga. Vseeno lahko vpliva na konkurenčnost podjetij, zlasti če se takšno oglaševanje uporablja v škodo podjetij iz drugih držav članic;

(o)

Komisija je imela do zdaj le malo izkušenj v zvezi z državno pomočjo za oglaševanje v tretjih državah. Zato je težko pripraviti natančna merila za oceno takšne državne pomoči. Ureditveni okvir za podporo oglaševanju v tretjih državah, Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (52), bi vseeno bil ustrezno sklicevanje pri oceni državne pomoči za oglaševanje v tretjih državah.

VI.D.2.   Politika

(153)

Državna pomoč za oglaševalske kampanje v Skupnosti se razglasi za združljivo s Pogodbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

oglaševalska kampanja se nameni za kakovostne proizvode, to so proizvodi, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005, za priznana poimenovanja EU (zaščitene označbe porekla (ZOP), zaščitene geografske označbe (ZGO) ali ostale označbe porekla, ki so zaščitena po zakonodaji Skupnosti) ali za nacionalne ali regionalne znake kakovosti;

(b)

oglaševalska kampanja ni namenjena proizvodom enega ali več določenih podjetij;

(c)

oglaševalska kampanja je v skladu z določbami člena 2 Direktive 2000/13/ES in, kjer je ustrezno, s posebnimi pravili označevanja, ki so bila določena (glej točko 152 (j)).

(154)

Če se oglaševalska kampanja nameni za priznana poimenovanja Skupnosti, je mogoče navesti sklic na poreklo proizvodov, pod pogojem da ta sklic popolnoma ustreza sklicem, ki jih je registrirala Skupnost.

(155)

V primeru nacionalnih ali regionalnih znakov kakovosti se poreklo proizvodov omeni kot stransko sporočilo. Pri ocenjevanju, ali je poreklo res omenjeno kot stransko sporočilo, bo Komisija upoštevala splošno pomembnost besedila in/ali znaka, vključno s slikami in splošno predstavitvijo, ki se nanaša na poreklo, in pomembnost besedila in/ali znaka, ki se nanaša samo na prodajni del oglasa, tj. del oglaševalskega besedila, ki ni usmerjen na poreklo.

(156)

Stopnja neposredne pomoči ne sme preseči 50 %. Če podjetja iz sektorja prispevajo vsaj 50 % stroškov, lahko stopnja pomoči naraste na 100 %, ne glede na obliko prispevka.

(157)

Poleg tega se državna pomoč za oglaševanje, ki znaša do 100 %, razglasi za združljivo, če je po svojih značilnostih splošna in imajo od nje korist vsi proizvajalci zadevne vrste proizvoda. V takem oglaševanju se poreklo proizvoda ne sme omeniti. Oglaševanje lahko izvedejo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost.

(158)

Oglaševalske dejavnosti z letnim proračunom, ki presega 5 milijonov EUR, se priglasijo posebej.

(159)

Komisija bo preučila in odobrila državno pomoč, namenjeno oglaševanju v tretjih državah, kot združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če je skladna z načeli Uredbe (ES) št. 2702/1999. Komisija vseeno ne bo razglasila za združljivo državne pomoči za oglaševanje, ki:

(a)

se dodeli za posebna podjetja;

(b)

lahko ogroža prodajo ali zmanjša ugled proizvodov iz drugih držav članic.

VI.E.   Pomoč v obliki subvencioniranih kratkoročnih posojil

VI.E.1.   Analiza

(160)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

v preteklosti je Komisija odobrila državno pomoč za kratkoročna posojila (53). Takšni stroški so dejansko navadni operativni stroški, ki bi jih moral kriti sektor – tako kot jih krijejo vsi drugi sektorji;

(b)

ta ukrep podpore je prispeval tudi k zahtevnosti pravil o državni pomoči in ne odraža splošne zahteve po bolj enostavnem sistemu;

(c)

uvedba pomoči de minimis v kmetijskem sektorju vzpostavlja enostaven in decentraliziran sistem, ki državam članicam, ki to želijo, omogoča nadaljevati tako pomoč, namenjeno malim kmetom;

(d)

Komisija zato več ne sme več odobriti državne pomoči za kratkoročna posojila.

VI.E.2.   Politika

(161)

Komisija ne bo razglasila državne pomoči za kratkoročna posojila za združljivo s Pogodbo.

VI.F.   Pomoči za davčne oprostitve v okviru direktive 2003/96/ES

VI.F.1.   Analiza

(162)

Trošarinska zakonodaja Skupnosti daje od leta 1993 možnost za odobritev znižanih davčnih stopenj in oprostitev za obdavčevanje kmetijstva. Do zdaj ni bila določena nobena jasna politika glede združljivosti teh ukrepov s pravili za državno pomoč. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (54) omogoča državam članicam, da uporabijo davčne oprostitve, znižanja davkov, diferencirano obdavčitev in vračilo davka. Kljub temu njen člen 26(2) navaja, da „Ukrepi kot so davčne oprostitve, znižanja davkov, diferencirana obdavčitev in vračilo davka v smislu te direktive lahko pomenijo državno pomoč in jih je v teh primerih treba sporočiti Komisiji na podlagi člena 88(3) Pogodbe“.

(163)

Zadevni ukrepi lahko v resnici tvorijo državno pomoč iz naslednjih razlogov: lahko se štejejo za javno financirane, saj se država ob uporabi teh ukrepov prikrajša za finančna sredstva; če se uporabijo v določenem sektorju gospodarstva, zagotavljajo prednost nekaterim podjetjem ali določenim vrstam proizvodov; lahko izkrivljajo ali grozijo, da bodo izkrivljali konkurenco v občutljivem sektorju, kot je kmetijstvo, kjer so trgovinski tokovi zelo intenzivni.

(164)

Treba je določiti niz pravil, da se oceni skladnost takih ukrepov s členom 87(3)(c) Pogodbe.

(165)

Člen 8 Direktive 2003/96/ES navaja, da za proizvode, ki se uporabljajo kot motorno gorivo za kmetijske in vrtnarske dejavnosti ter gozdarstvo, veljajo najnižje ravni obdavčitve iz razpredelnice B Priloge I.

(166)

Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES navaja, da lahko države članice uporabijo nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo pri kmetijskih in vrtnarskih dejavnostih ter v gozdarstvu, ter prav tako, da na podlagi predloga Komisije Svet pred 1. januarjem 2008 prouči možnost odprave ničelne ravni obdavčitve.

(167)

Komisija bo upoštevala te določbe pri oblikovanju pravil o združljivosti državne pomoči za primarno proizvodnjo v kmetijskem sektorju in obenem zagotovila, da se v sektorju ne uporabi diferencirana obdavčitev. Kadar se davčni ukrep iz člena 8 in člena 15(3) Direktive 2003/96/ES enako uporablja v celotnem sektorju kmetijske proizvodnje, lahko Komisija šteje, da ta ukrep prispeva k razvoju sektorja. Komisija je doslej prejela samo priglasitve davčnega znižanja v povezavi z motornimi gorivi, ki se uporabljajo v primarni kmetijski proizvodnji. Ob dejstvu, da ta znižanja temeljijo na količinah motornega goriva, ki so bile dejansko porabljene v primarni proizvodnji (kar mora biti utemeljeno z računi, ki jih predložijo kmeti), in ob upoštevanju majhnega obsega kmetij v Evropski uniji (več kot 60 % kmetij ima v uporabi manj kot 5 ha kmetijskih zemljišč) Komisija meni, da ta ukrep ne bo neupravičeno izkrivljal konkurence. Davčne oprostitve za energijo in elektriko, ki se porabita v kmetijskem sektorju, morajo biti po analogiji omejenega obsega in zato ne bi smele škodljivo vplivati na pogoje trgovanja tako, da bi bili v nasprotju s skupnim interesom.

(168)

Mogoče je, da se nezakonite državne pomoči v obliki davčne oprostitve, znižanja davkov, diferencirane obdavčitve in vračila davka niso odobrile od začetka veljavnosti Direktive 2003/96/ES v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Če izpolnjujejo ustrezne določbe Direktive in se v kmetijstvu ni uporabila diferencirana obdavčitev, se razglasijo za združljive s členom 87(3)(c) Pogodbe.

VI.F.2.   Politika

(169)

Uporaba najnižje stopnje obdavčitve, kot določa razpredelnica B Priloge I Direktive 2003/96/ES za proizvode, ki se uporabljajo kot motorno gorivo v primarni kmetijski proizvodnji, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe ES, če se v kmetijstvu ne uporablja diferencirana obdavčitev.

(170)

Uporaba nižje ravni obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo v primarni kmetijski proizvodnji, se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe ES do 31. decembra 2007 ali katerega drugega datuma, ki ga določi Svet, če se v kmetijstvu ne uporablja diferencirana obdavčitev. Če se Direktiva 2003/96/ES spremeni, se v skladu s tem revidirajo te določbe.

(171)

Če možnost uporabe nižje ravni obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo v kmetijskih dejavnostih, Svet razveljavi, se državno pomoč za znižanje davka v okviru Direktive 2003/96/ES razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če zadevno znižanje izpolnjuje vse ustrezne določbe direktive in če se v kmetijstvu ne uporablja diferencirana obdavčitev.

(172)

Vse nezakonite državne pomoči, odobrene od začetka veljavnosti Direktive 2003/96/ES, se razglasi za združljive s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjujejo vse ustrezne določbe iz tega poglavja in če se v kmetijstvu ni uporabljala diferencirana obdavčitev.

VII.   Pomoč za gozdarski sektor

VII.A.   Uvod

(173)

Posebnih pravil Skupnosti, ki bi urejala državno pomoč za gozdarski sektor (gozdarstvo in gozdarske industrije) (55), ni. Vseeno se razen državne pomoči, dodeljene v skladu s pravili Skupnosti, ki so skupna za vse sektorje, zlasti Okvir Skupnosti za raziskave in razvoj (56) in Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (57), nekateri instrumenti Skupnosti, ki urejajo državno pomoč za trženje in industrijsko proizvodnjo, uporabljajo tudi za gozdarski sektor, zlasti Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 in Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (58). Gozdarski sektor lahko koristi tudi pomoč, dodeljeno v skladu z uredbo de minimis, ki se uporablja za industrijske dejavnosti in Uredbo (ES) št. 70/2001, ki se ne uporabljata za kmetijsko proizvodnjo. Poleg tega je ustaljena praksa Komisije, skupaj z omenjenimi pravili in instrumenti, da odobri državno pomoč za ohranjanje, izboljšanje, razvoj in vzdrževanje gozdov zaradi ekološke, varovalne in rekreativne vloge gozdov. Da ta praksa postane transparentna in da se določi njen obseg delovanja v zvezi z drugimi pravili za državno pomoč za gozdarski sektor, je primerno določiti politiko, ki jo bo Komisija uporabljala za državno pomoč za gozdarski sektor. Pri oblikovanju te politike je treba upoštevati pomoč, ki je na voljo za ukrepe, usmerjene v trajnostno rabo gozdov v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, da se zagotovi usklajenost državne pomoči in sofinancirane podpore za gozdarstvo.

VII.B.   Analiza

(174)

Komisija je za določitev svoje prihodnje politike upoštevala zlasti:

(a)

državna pomoč se lahko dodeli za gozdarski sektor v skladu s pravili Skupnosti, ki so skupni za vse sektorje ali za trgovino in industrijo. Pravila iz tega poglavja ne vplivajo na možnost uporabe zadevnih pravil, ampak bi morala biti omejena na odobritev dodatne državne pomoči za gozdarstvo za spodbujanje ekološke, varovalne in rekreativne vloge gozdov ter za zagotavljanje usklajenosti z državno pomočjo za kmetijsko proizvodnjo in razvoj podeželja;

(b)

pravila iz tega poglavja se morajo uporabljati le za živa drevesa in njihovo naravno okolje v gozdovih in na površinah z drugim gozdnim rastjem, vključno z ukrepi za ohranjanje in povečevanje ekološke in varovalne vloge gozdov in z ukrepi za spodbujanje rekreativne uporabe, socialne in kulturne razsežnosti gozdov. Ne smejo se uporabljati za državno pomoč za gozdarsko industrijo niti za prevoz ali predelavo lesa ali predelavo drugih gozdnih virov v proizvode ali za pridobivanje energije, ker se pomoč za takšne dejavnosti lahko dodeli v skladu z drugimi pravili Skupnosti;

(c)

Komisija je ponavadi sprejela državno pomoč do 100 % upravičenih stroškov za ukrepe, ki spodbujajo vzdrževanje gozdnega okolja, vključno z zasaditvijo, sečnjo in obrezovanjem dreves ali odstranjevanjem posekanih dreves, fitosanitarnimi ukrepi in izboljšanjem tal. Tako pomoč je treba sprejeti tudi v prihodnje, če države članice lahko dokažejo, da ukrepi prispevajo k dolgoročnemu povečanju površin z gozdnim rastjem in vzdrževanju ali obnavljanju biotske raznovrstnosti in zdravemu gozdnemu ekosistemu ter varovalni vlogi gozdov. Takšno pomoč je treba sprejeti tudi za obnovo gozdov, ki so jih poškodovali nevihte, ogenj, poplave ali podobni dogodki. V skladu s to politiko se ne sme sprejeti pomoč za običajno sečnjo ali ponovno nasaditev po sečnji ali vzpostavitev in vzdrževanje katerih koli nasadov, če se ne dokažejo okoljske ali rekreativne koristi;

(d)

zgornja politika se mora še naprej uporabljati za ukrepe, ki podpirajo rekreativno uporabo gozdov, vključno s spodbujanjem koristne večnamenske uporabe gozdov, na primer z infrastrukturo za obiskovalce, gozdnimi cestami in informativnim gradivom v zvezi z gozdovi na splošno. Pogoj za odobritev takšne pomoči mora biti, da so upravičena gozdna območja in infrastruktura vsem uporabnikom dostopna za rekreacijske namene brezplačno ter da informativno gradivo vključuje le splošne informacije o gozdovih, izključuje pa vsako oglaševanje ali promocijo proizvodov ali proizvajalcev;

(e)

v preteklosti je Komisija odobrila pomoč za usposabljanje lastnikov gozdov in gozdarskih delavcev na podlagi kmetijskih smernic. Ker so lastniki gozdov velikokrat kmetijski proizvajalci, usposabljanje in storitve svetovanja, ki so jim zagotovljene, pa verjetno zadevajo kmetijski in gozdarski del njihovega podjetja, se morajo pravila, ki se uporabljajo za pomoč za usposabljanje in svetovanje v kmetijstvu, uporabljati tudi za gozdarstvo. To načelo se mora uporabljati tudi za pomoč za gozdarska združenja, ker je Komisija v preteklosti takšno pomoč odobrila na podlagi kmetijskih smernic, ter za pomoč za pilotne in predstavitvene projekte v gozdarstvu ter za nakup gozdarskih zemljišč;

(f)

da se pravila državne pomoči v zvezi z gozdarstvom uskladijo s politiko razvoja podeželja, je treba pomoč za ukrepe v gozdarstvu, ki izpolnjuje pogoje iz členov 43–49 Uredbe (ES) št. 1698/2005, odobriti v skladu s tem poglavjem.

VII.C.   Politika v zvezi z gozdarstvom

(175)

Da se prispeva k ohranjanju in izboljšanju gozdov ter se spodbuja ekološka, varovalna in rekreativna vloga, bo Komisija razglasila državno pomoč do 100 % za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe za naslednje upravičene stroške, če država članica lahko dokaže, da ti ukrepi neposredno prispevajo k ohranjanju ali obnavljanju ekološke, varovalne in rekreativne vloge gozdov, biotske raznovrstnosti in zdravega gozdnega ekosistema:

(a)

zasaditev, obrezovanje, redčenje in sečnja dreves ter druge vegetacije v obstoječih gozdovih, odstranjevanje podrtih dreves ter tudi obnova gozdov, ki so jih poškodovali onesnažen zrak, živali, viharji, požari, poplave ali podobni dogodki, kot tudi stroški načrtovanja takih ukrepov, kjer je prvenstveni cilj takih ukrepov prispevati k vzdrževanju ali obnovi gozdnega ekosistema in biotske raznovrstnosti ali tradicionalne pokrajine. Ne odobri pa se pomoč za sečnjo, katere prvotni namen je tržno donosno pridobivanje lesa, ali za ponovno nasaditev, kjer se posekana drevesa nadomestijo z enakimi. Pomoč se lahko dodeli tudi za pogozdovanje, vključno s stroški načrtovanja, da se povečajo površine z gozdnim rastjem in se spodbudi biotska raznovrstnost ter se ustvarijo gozdne površine za rekreacijske namene, da se prepreči erozija, in za dezertifikacijo ali za pospeševanje primerljive varovalne vloge gozda. Pomoč za povečanje površin z gozdnim rastjem se lahko odobri le za dokazane okoljske razloge, kot so redko gozdno rastje ali vzpostavitev stičnih gozdnih površin; pomoč za pogozdovanje se ne more odobriti za vrste, ki se gojijo kratkoročno. Gozdna zemljišča, ustvarjena za rekreativne namene, morajo biti dostopna javnosti za rekreativne namene brezplačno. Dostop se lahko omeji, če je to potrebno za varovanje občutljivih območij;

(b)

ohranitev in izboljšanje kakovosti tal v gozdovih ter zagotavljanje uravnotežene in zdrave rasti dreves. Ukrepi lahko vključujejo izboljšanje tal z gnojenjem in drugo obdelavo za vzdrževanje naravnega ravnotežja tal, zmanjšanje prevelike gostote vegetacije in zagotavljanje zadostnega zadrževanja vode in ustreznega osuševanja. Pomoč lahko pokriva stroške načrtovanja takih ukrepov. Ukrepi ne smejo zmanjšati biotske raznovrstnosti, povzročiti spiranja hranil ali škodljivo prizadeti ekosisteme naravnih voda ali vodovarstvena območja;

(c)

preprečevanje, iztrebljanje in obvladovanje škodljivih organizmov, škode, ki jo povzročijo, bolezni dreves in preprečevanje in odpravljanje škode, ki jo naredijo živali, ter ciljni ukrepi, vključno z izgradnjo in vzdrževanjem cest ter ostale infrastrukture za preprečevanje gozdnih požarov. Upravičeni stroški lahko vključujejo preventivne ukrepe in ukrepe zatiranja škodljivih organizmov, vključno s pripravo prsti za ponovno nasaditev, ter izdelke, naprave in materiale, ki se uporabljajo za takšne ukrepe. Pri dodelitvi pomoči je treba dati prednost biološkim in mehanskim metodam preventive in zatiranja, razen če se lahko dokaže, da takšne metode niso zadostne za obvladovanje zadevne bolezni ali škodljivih organizmov. Pomoč se lahko odobri za nadomestilo vrednosti škode in za stroške obnovitve nasadov, ki lahko znašajo največ toliko, kot je tržna vrednost rastja, ki se odstrani na zahtevo organov zaradi boja proti zadevnim boleznim ali škodljivim organizmom ali ki so ga uničile živali. Pri izračunu tržne vrednosti povečane izgube se upošteva potencialni prirast uničenega rastja do običajne starosti poseka;

(d)

obnova in vzdrževanje naravnih poti, elementov in značilnosti krajine ter naravnega habitata za živali, vključno s stroški načrtovanja;

(e)

izgradnja, izboljšanje in vzdrževanje gozdnih cest, infrastruktur za obiskovalce, vključno z opremo za osebe s posebnimi potrebami, smerokazi, opazovalnimi ploščadmi in podobnimi konstrukcijami, vključno z načrtovanjem stroškov, kjer so gozdovi in infrastruktura brezplačno odprti za javnost za rekreacijske namene; Dostop do gozdov in infrastrukture se lahko omeji, če je to potrebno za zaščito občutljivih območij ali za zagotavljanje ustrezne in varne uporabe infrastrukture;

(f)

stroški informativnega gradiva ter dejavnosti, kot so seminarji, tiskovne konference ter informacije v tiskanih in elektronskih medijih, ki širijo splošne informacije v zvezi z gozdovi. Podprti ukrepi in materiali ne smejo vključevati sklicevanj na imena proizvodov ali proizvajalcev ali spodbujati domačih proizvodov;

(g)

stroški nakupa gozdnih površin, ki se uporabljajo ali se bodo uporabljale kot varovana območja. Zadevne gozdne površine morajo biti v celoti in neprestano zaščitene v naravovarstvene namene, in sicer s predpisanimi ali pogodbenimi obveznostmi.

(176)

Komisija bo razglasila državno pomoč za pogozditev kmetijskih ali nekmetijskih zemljišč, vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih, plačila Natura 2000, gozdarsko-okoljska plačila, obnovitev gozdnega potenciala ter uvedbo preventivnih ukrepov ter neproizvodne naložbe za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 43 do 49 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ne presega določene najvišje intenzivnosti.

(177)

Komisija bo odobrila državno pomoč za dodatne stroške in izgubo dohodka zaradi uporabe okolju prijazne tehnologije v gozdarstvu, ki presega ustrezne obvezne zahteve, če lastniki gozdov sprejmejo prostovoljne obveznosti glede uporabe take tehnologije in obveznosti izpolnjujejo pogoje iz člena 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Pomoč, ki presega zneske, določene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, se načeloma razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le, če se dodeli za izkazane dodatne stroške in/ali izgubo dohodka v izjemnih primerih, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki morajo biti utemeljene, za obveznosti, ki pripomorejo k očitnemu in bistvenemu pozitivnemu vplivu na okolje.

(178)

Komisija razglasi državno pomoč za nakup gozdnih površin za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če intenzivnost pomoči ne presega intenzivnosti, določene v [členu 4 Uredbe o skupinskih izjemah] za nakup kmetijskih zemljišč.

(179)

Komisija bo razglasila državno pomoč za usposabljanje lastnikov gozdov in gozdarskih delavcev ter storitve svetovanja, ki jih zagotovijo tretje strani, vključno z oblikovanjem poslovnih načrtov, načrte za upravljanje gozdov in študije izvedljivosti, ter sodelovanje na tekmovanjih, razstavah in sejmih za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če pomoč izpolnjuje pogoje iz [člena 15 prihodnje uredbe o izjemah].

(180)

Komisija bo odobrila državno pomoč za ustanovitev gozdarskih združenj, če pomoč izpolnjuje pogoje iz [člena 9 prihodnje uredbe o izjemah].

(181)

Komisija bo odobrila državno pomoč za dejavnosti razširjanja novih tehnik, kot so pilotni projekti manjšega obsega ali predstavitveni projekti, če pomoč izpolnjuje pogoje iz točke 107 teh smernic.

(182)

Določbe iz tega poglavja ne vplivajo na možnost uporabe drugih pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za vse sektorje ali trgovino in industrijo za gozdarski sektor.

VIII.   Postopkovna vprašanja

VIII.A.   Obveščanje

(183)

V skladu s spodnjimi točkami je treba o vseh novih shemah pomoči in vseh novih posameznih pomočeh obvestiti Komisijo, preden začnejo veljati v skladu s členom 88(3) Pogodbe in določbami Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe (59). To se ne uporablja za pomoč, ki jo zajema ena od uredb o izjemah, ki jo je sprejela Komisija na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (60).

(184)

V skladu s členom 89 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ločena priglasitev v skladu s členom 88(3) Pogodbe ni potrebna v zvezi z državno pomočjo, ki je predvidena za dodatno financiranje ukrepov za razvoj podeželja, za katere je dodeljena podpora Skupnosti, če je bila Komisija o tej pomoči obveščena in jo je odobrila v skladu z določbami uredbe kot del načrtovanja iz zadevne uredbe.

(185)

Da ta izjema prinaša koristi, morajo zadevni ukrepi upoštevati vse pogoje v zvezi z državno pomočjo ter zlasti upravičene stroške in stopnje intenzivnosti pomoči iz teh smernic. Znesek dodatne državne pomoči, dodeljen vsakemu od njih, mora biti jasno določen v načrtu za razvoj podeželja v skladu z določbami izvedbene uredbe za razvoj podeželja. Odobritev načrta s strani Komisije bo zajemala le ukrepe, ki so bili tako določeni. O državni pomoči, dodeljeni za druge ukrepe, vključene v načrt ali ne, ali ukrepe, za katere veljajo drugačni pogoji od tistih iz načrta, je treba Komisijo ločeno obvestiti v skladu s členom 88(3).

(186)

Razen tega bo odobritev načrta s strani Komisije zajemala le znesek pomoči, ki ga določi država članica.

(187)

Enaka pravila se smiselno uporabljajo za spremembe načrtov za razvoj podeželja.

VIII.B.   Trajanje shem

(188)

V okviru Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za kmetijski sektor, ki so se uporabljale za obdobje 2000–2006 je Komisija do zdaj sprejemala priglasitve državne pomoči za sheme z neomejenim trajanjem. To lahko povzroči pomanjkanje transparentnosti, zlasti če se ukrep pomoči ne uporablja več let. Otežuje tudi obveznost redne revizije vseh obstoječih shem za Komisijo.

(189)

Zato bo Komisija v prihodnje odobrila le sheme z omejenim trajanjem. Sheme, ki zajemajo državno pomoč za ukrepe, ki tudi lahko koristijo sofinanciranje v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, morajo biti omejene na trajanje programskega obdobja 2007–2013. Druge sheme pomoči se ne smejo uporabljati več kot sedem let.

VIII.C.   Letna poročila

(190)

Člen 21 Uredbe (ES) št. 659/1999 zahteva, da države članice Komisiji predložijo letna poročila o vseh obstoječih shemah pomoči, za katere s pogojno odločbo niso bile predpisane nobene posebne obveznosti poročanja. Podrobnosti so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (61).

(191)

Komisija si pridržuje pravico do pridobitve dodatnih informacij o obstoječih shemah pomoči za vsak posamezen primer, če je to potrebno, da izpolni naloge v skladu s členom 88(1) Pogodbe.

(192)

Če letna poročila niso zagotovljena v skladu s temi smernicami, lahko Komisija ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(193)

Ob upoštevanju letnih poročil, ki jih zagotovijo države članice, bo Komisija storila vse potrebno, da zagotovi večjo preglednost informacij v zvezi z državno pomočjo v kmetijskem sektorju.

VIII.D.   Uporaba za nove pomoči

(194)

Komisija bo te smernice uporabila za nove državne pomoči z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2007. Priglasitve, ki se ne bodo obravnavale do 31. decembra 2006, bodo ocenjene v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči, ki so se uporabljale v kmetijskem sektorju na dan priglasitve pomoči. Razen za ukrepe iz točke 195 Komisija od 1. januarja 2007 ne bo več uporabljala naslednjih besedil:

(a)

Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju;

(b)

Smernice Skupnosti o državni pomoči za oglaševanje proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I (62);

(c)

Smernice Skupnosti za državno pomoč za teste TSE, poginule živali in klavnične odpadke (63). Zamenjava tega besedila je utemeljena zaradi razlogov boljše ureditve, ker so bila osnovna pravila omenjenih smernic vključena v te smernice. Za nezakonito pomoč, dodeljeno pred začetkom veljavnosti teh smernic, bo Komisija vseeno še naprej uporabljala določbe o nezakoniti pomoči, kot so določene v točki 43 in naslednjih točkah teh smernic;

(d)

Komisija o državni pomoči: subvencionirana kratkoročna posojila v kmetijstvu (crédits de gestion) (64).

VIII.E.   Obstoječi ukrepi državne pomoči v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003

(195)

Za oceno shem pomoči in posameznih pomoči, ki se štejejo za obstoječo pomoč v skladu s točko 4 iz poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 (65), se bodo smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju, ki so se uporabljale 31. decembra 2006, še naprej uporabljale do 31 decembra 2007 brez poseganja v točko 196, če je taka pomoč najpozneje do 30. aprila 2007 usklajena s temi smernicami.

VIII.F.   Predlogi ustreznih ukrepov

(196)

Komisija v skladu s členom 88(1) Pogodbe državam članicam predlaga, da spremenijo obstoječe sheme pomoči, da bodo skladne s temi smernicami, najpozneje do 31. decembra 2007, razen obstoječih shem za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, ki se morajo odpraviti najpozneje do 31. decembra 2008, in za naložbe za nakup zemlje kmetijskih gospodarstev, ki jih bo spremeniti, da bodo usklajene s temi smernicami, najkasneje do 31. decembra 2009.

(197)

Države članice so pozvane, da najpozneje do 28. februarja 2007 pisno potrdijo, da sprejmejo te predloge ustreznih ukrepov.

(198)

Če država članica pred tem datumom pisno ne potrdi sprejetja, bo Komisija uporabila člen 19(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 in, če bo potrebno, začela postopke iz zadevne določbe.

VIII.G.   Prenehanje veljavnosti

(199)

Te smernice se uporabljajo do 31. decembra 2013. Komisija jih lahko pred tem datumom spremeni na podlagi pomembnih preudarkov v zvezi s politiko konkurence ali v zvezi s kmetijsko politiko ali politiko zdravja ljudi in živali ali zaradi upoštevanja drugih politik Skupnosti ali mednarodnih obvez.


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1405/2006 (UL L 265, 26.9.2006, str. 1).

(2)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1463/2006 (UL L 277, 9.10.2006, str. 1).

(3)  Državne pomoči za ribištvo in ribogojni sektor se ocenjujejo v skladu s Smernicami za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (UL  229, 14.9.2004, str. 5) in Uredbo Sveta (ES) št. 2369/2002 z dne 20. decembra 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 2792/1999 o podrobnih pravilih in ureditvah v zvezi s strukturno pomočjo Skupnosti v ribiškem sektorju (UL L 358, 31.12.2002, str. 49).

(4)  Za te določbe proizvodi, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in/ali mlečne proizvode, pomenijo proizvode, ki bi jih lahko zamenjali z mlekom in/ali mlečnimi proizvodi, vendar se njihova sestava razlikuje od takšnih proizvodov, ker vsebujejo nemlečne maščobe in/ali beljakovine z beljakovinami, dobljenimi iz mleka, ali brez njih („Proizvodi, razen mlečnih proizvodov“ iz člena 3(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 182, 3.7.1987, str. 36)).

(5)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(6)  Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13), Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33), Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (UL L 10, 13.1.2001, str. 30).

(7)  UL L 10, 13.1.2001, str. 33. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1857/2006 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3).

(8)  Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi 177/78 Pigs and Bacon Komisija proti McCarrenu [1979] ECR 2161.

(9)  UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(10)  UL L 302, 1.11.2006, str. 29.

(11)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(12)  UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

(13)  UL L 184, 27.7.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(14)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(15)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(16)  UL C 70, 19.3.2002, str. 8.

(17)  UL C 229, 14.9.2004, str. 5.

(18)  UL C 232, 12.8.2000, str. 19.

(19)  UL C 37, 3.2.2001, str. 3.

(20)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(21)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(22)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(23)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1698/2005 (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(24)  UL L 270, 21.10.2003, str. 70.

(25)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(26)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/782/ES (UL L 328, 24.11.2006, str. 57).

(27)  COM(2005) 74.

(28)  Dokument Sveta 11120/05 z dne 15. septembra 2005.

(29)  Uredba Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (UL L 325, 28.10.2004, str. 4).

(30)  Glej sodbo Sodišča z dne 11. novembra 2004 v zadevi C-73/03: Kraljevina Španija proti Komisiji, odstavek 37; Sodba z dne 23. februarja 2006 v združenih zadevah C-346/03 in C-529/03: Giuseppe Atzeni in drugi, odstavek 79.

(31)  Kadar je dokazano, da slabe vremenske razmere povzročajo bolezni živali ali rastlin, bo Komisija pomoč ocenila v skladu z določbami podpoglavja V.B.3 zgoraj in te zahteve se ne bodo uporabile.

(32)  Člen 174(2) ES. V zvezi z državno pomočjo, glej zlasti oddelek 5 ‚Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju‘ in ‚Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja‘ (UL C 37, 3.2.2001, str. 3).

(33)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1041/2006 (UL L 187, 8.7.2006, str. 10).

(34)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 208/2006 (UL L 36, 8.2.2006, str. 25).

(35)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(36)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(37)  UL L 337, 13.12.2002, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1040/2006 (UL L 187, 8.7.2006, str. 8).

(38)  UL C 45, 17.2.1996, str. 5, kakor je bil pozneje spremenjen v zvezi z uporabo v kmetijskem sektorju, UL C 48, 13.2.1998, str. 2; nadomeščen bo z novim okvirom od 1.1.2007 naprej.

(39)  UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1040/2006 (UL L 187, 8.7.2006, str. 8).

(40)  UL C 235, 21.8.2001, str. 3.

(41)  UL C 71, 11.3.2000, str. 14.

(42)  UL C 297, 29.11.2005, str. 4.

(43)  UL L 312, 29.11.2005, str. 67.

(44)  UL L 195, 29.7.1980, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/81/ES (UL L 312, 29.11.2005, str. 47).

(45)  UL C 209, 10.7.1997, str. 3.

(46)  UL C 384, 10.12.1998, str. 3.

(47)  Bilten ES 9-1984.

(48)  Odločba Komisije 2000/628/ES z dne 11. aprila 2000 o državni pomoči, ki jo je Italija dodelila podjetju Centrale Latte di Roma (UL L 265, 19.10.2000, str. 26, odstavki 113–115).

(49)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(50)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 216/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 1).

(51)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

(52)  UL L 327, 21.12.1999, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

(53)  Glej Komisija o državnih pomočeh: subvencionirana kratkoročna posojila v kmetijstvu (credits de gestion), UL C 44, 16.2.1996, str. 2.

(54)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

(55)  V teh smernicah se za izraz gozdarstvo uporablja opredelitev po Eurostatu (proizvodnja posekanega lesa, kakor tudi pridobivanje in nabiranje divje rastočega gozdnega materiala ter malo obdelani proizvodi, kot so les za gorivo v industriji).

(56)  UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

(57)  Glej opombo 36.

(58)  Glej opombo 19.

(59)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(60)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(61)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1627/2006 (UL L 302, 1.11.2006, str. 10).

(62)  UL C 252, 12.9.2001, str. 5.

(63)  UL C 324, 24.12.2002, str. 2.

(64)  Glej opombo 53.

(65)  UL L 236, 23.9.2003, str. 797.


Top