EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42013X0824(01)

Pravilnik št. 80 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji sedežev v avtobusih in avtobusov glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč

OJ L 226, 24.8.2013, p. 20–43 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
OJ L 226, 24.8.2013, p. 20–20 (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/80/oj

24.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/20


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 80 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji sedežev v avtobusih in avtobusov glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč

Vključuje vsa veljavna besedila do:

spremembe 03 Pravilnika – datum veljavnosti: 26. julija 2012

VSEBINA

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitve pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Homologacija

5.

Zahteve za sedeže

6.

Zahteve glede pritrdišč sedežev določenega tipa vozila

7.

Zahteve za vgradnjo sedežev v določen tip vozila

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Sprememba in razširitev homologacije tipa sedeža in/ali tipa vozila

11.

Popolno prenehanje proizvodnje

12.

Prehodne določbe

13.

Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za izvajanje homologacijskih preskusov, ter homologacijskih organov

DODATKI

1.

Preskusni postopki za sedeže v skladu z odstavkom 5 in/ali za pritrdišča v skladu z odstavkom 6.1.2 in/ali za vgradnjo vstran obrnjenih sedežev v skladu z odstavkom 3 Dodatka 7

2.

Preskusni postopek za pritrdišča v vozilu v skladu z odstavkom 6.1.1

3.

Meritve, ki jih je treba opraviti

4.

Določitev kriterijev sprejemljivosti

5.

Zahteve in postopek za statične preskuse

6.

Tehnične značilnosti absorpcije energije zadnjega dela naslona sedeža

7.

Zahteve za zaščito potnikov na vstran obrnjenih sedežih v skladu z odstavkom 7.4.4

PRILOGE

1.

Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa ali tipov sedežev glede na njihovo trdnost v skladu s Pravilnikom št. 80

2.

Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na trdnost pritrdišč sedežev v skladu s Pravilnikom št. 80

3.

Primeri homologacijskih oznak

4.

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za položaj sedenja v motornih vozilih

1.   PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za:

(a)

potniške sedeže, ki se v vozila kategorij M2 in M3 razredov II, III in B (1) namestijo tako, da so obrnjeni naprej;

(b)

vozila kategorij M2 in M3 razredov II, III in B (1) v zvezi z njihovimi pritrdišči potniških sedežev in namestitvijo sedežev;

(c)

pravilnik se ne uporablja za nazaj obrnjene sedeže ali kakršne koli naslone za glavo, nameščene na te sedeže.

1.2

Na zahtevo proizvajalca se šteje, da vozila kategorije M2  (1), homologirana na podlagi Pravilnika št. 17, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.

1.3

Vozila, pri katerih za nekatere sedeže veljajo izjeme, predvidene v odstavku 7.4 Pravilnika št. 14, se homologirajo v skladu s tem pravilnikom.

1.4

Vgradnja vstran obrnjenih sedežev je v vozilih kategorij M2 (razredov II, III in B) ter M3 (razreda II, III in B) prepovedana.

1.5

Na zahtevo proizvajalca ter če se strinjata tehnična služba in homologacijski organ pogodbenice, se lahko homologacija podeli za vozila kategorije M3 (razreda III ali B), katerih največja tehnično dovoljena masa je večja od 10 ton, z vstran obrnjenimi sedeži, pod pogojem, da so ti vstran obrnjeni sedeži postavljeni skupaj v zadnjem delu vozila in tvorijo sedišče z največ deset sedeži. Takšni vstran obrnjeni sedeži so opremljeni vsaj z naslonom za glavo in dvotočkovnim varnostnim pasom z zategovalnikom, homologiranim v skladu s Pravilnikom št. 16. Poleg tega pritrdišča za varnostne pasove izpolnjujejo zahteve glede mer in trdnosti, ki temeljijo na zahtevah iz Pravilnika št. 14. Upošteva se tudi, da je sedež obrnjen vstran in ne naprej ter da se preskusi in pregledi na tej podlagi ne opustijo. V sporočilu (Priloga 2) je opomba, v kateri je navedeno, da so bili vstran obrnjeni sedeži dovoljeni v skladu s tem odstavkom. Takšne homologacije se prenehajo podeljevati s 1. novembrom 2014 ali z datumom sprejetja enotnih določb o preskusih za vstran obrnjene sedeže (tj. tega pravilnika), določb v zvezi s pritrdišči varnostnih pasov za takšne sedeže (tj. Pravilnika št. 14) ter vozila, opremljena z varnostnimi pasovi (tj. Pravilnika št. 16), kateri koli od teh datumov nastopi prej.

1.6

Odstavek 1.4 se ne uporablja za reševalna vozila ali vozila, namenjena za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilskih enot in enot za ohranjanje javnega reda in miru.

1.7

Odstavek 1.4 se ne uporablja za vozila kategorije M3 (razredov II, III in B), katerih največja tehnično dovoljena masa je večja od 10 ton, z vstran obrnjenimi sedeži, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 7.4.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„homologacija sedeža“ pomeni homologacijo določenega tipa sedeža kot sestavnega dela glede na zaščito uporabnikov naprej obrnjenih sedežev ter na njihovo trdnost in konstrukcijo naslonov sedežev;

2.2

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo določenega tipa vozila glede na trdnost delov konstrukcije vozila, na katero so sedeži pritrjeni, in glede na vgradnjo sedežev;

2.3

„tip sedeža“ pomeni sedeže, ki se bistveno ne razlikujejo glede naslednjih značilnosti, ki bi lahko vplivale na njihovo trdnost in nevarnost:

2.3.1

konstrukcija, oblika, mere in materiali delov, ki nosijo obremenitev;

2.3.2

tipi in mere sistemov za nastavitev in blokiranje naslona sedeža;

2.3.3

mere, konstrukcija in materiali pritrdišč in podpor (npr. nog);

2.4

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se bistveno ne razlikujejo glede na:

2.4.1

konstrukcijske značilnosti, ki so pomembne za ta pravilnik, in

2.4.2

tip ali tipe homologiranih sedežev, ki so vgrajeni v to vozilo, če obstajajo;

2.5

„sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je lahko pritrjena na konstrukcijo vozila, vključno z oblazinjenjem in deli za pritrditev, namenjeno za uporabo v vozilu in za sedenje ene ali več odraslih oseb. Glede na smer so sedeži opredeljeni na naslednje načine:

2.5.1

„naprej obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti prednjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od + 10° ali – 10°;

2.5.2

„nazaj obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti zadnjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od + 10° ali – 10°;

2.5.3

„vstran obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti stranici vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot 90° (± 10°);

2.6

„enojni sedež“ pomeni sedež, ki je konstruiran in izdelan za sedenje enega potnika;

2.7

„dvojni sedež“ pomeni sedež, ki je konstruiran in izdelan za sedenje dveh potnikov enega poleg drugega; dva sedeža drug ob drugem brez medsebojne povezave štejeta za dva enojna sedeža;

2.8

„vrsta sedežev“ pomeni sedež, konstruiran in izdelan za sedenje treh ali več potnikov enega ob drugem; več enojnih ali dvojnih sedežev, ki so nameščeni eden ob drugem, ne šteje za vrsto sedežev;

2.9

„sedežna blazina“ pomeni del sedeža, ki je nameščen skorajda vodoravno in je namenjen podpori sedečega potnika;

2.10

„naslon sedeža“ pomeni del sedeža, ki je skorajda navpičen, namenjen podpiranju potnikovega hrbta, ramen in po možnosti njegove glave;

2.11

„sistem nastavitve“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v lego, ki ustreza sedečemu uporabniku;

2.12

„sistem odmikanja“ pomeni napravo, ki omogoča, da se sedež ali neki njegov del brez trajnega vmesnega položaja sedeža ali enega njegovih delov zaradi lažjega dostopa potnikov premakne v prečni ali vzdolžni smeri;

2.13

„sistem za blokiranje“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe;

2.14

„pritrdišče“ pomeni del poda ali nadgradnje vozila, na katerega se lahko pritrdi sedež;

2.15

„oprema za pritrditev“ pomeni vijake ali druge sestavne dele, ki se uporabljajo za pritrditev sedeža na vozilo;

2.16

„voziček“ pomeni del preskusne opreme, ki se izdeluje in uporablja za dinamično posnemanje prometnih nesreč s čelnim trkom;

2.17

„dodatni sedež“ pomeni sedež za preskusno lutko, montiran na vozičku zadaj za sedežem, ki se preskuša. Ta sedež je vzorec sedeža, ki se uporablja v vozilu za sedežem, ki se preskuša;

2.18

„referenčna ravnina“ pomeni ravnino, ki poteka skozi točke stika na petah preskusne lutke ter se uporablja za določitev točke H in dejanskega kota trupa za položaj sedenja pri motornih vozilih v skladu z določbami Priloge 4;

2.19

„referenčna višina“ pomeni višino vrha sedeža nad referenčno ravnino;

2.20

„preskusna lutka“ pomeni preskusno lutko, ki ustreza zahtevam za lutko HYBRID II ali III (2) za naprej obrnjene sedeže, ali preskusno lutko, ki ustreza zahtevam za preskusno lutko za bočni trk v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku št. 95, za vstran obrnjene sedeže;

2.21

„referenčno območje“ pomeni prostor med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki sta med seboj oddaljeni 400 mm, sta simetrični glede na točko H in določeni z rotiranjem preskusne glave, opisane v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21, iz navpične v vodoravno lego. Preskusna naprava se namesti v položaj, ki je opisan v navedeni prilogi k Pravilniku št. 21, ter nastavi na najdaljšo dolžino 840 mm in najmanjšo dolžino 736 mm za preostalo omejitev navedenega prostora;

2.22

„tritočkovni pas“ za namene tega pravilnika vključuje tudi pasove z več kot tremi točkami pritrdišča;

2.23

„razmik med sedeži“ v primeru sedežev, ki so obrnjeni v isto smer, pomeni razdaljo med prednjo stranjo naslonjala sedeža in zadnjo stranjo naslonjala sedeža pred njim, izmerjeno vodoravno na višini 620 mm nad tlemi.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo sedeža predloži proizvajalec sedeža ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogo za homologacijo vozila predloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.3

Vlogi za homologacijo sedeža ali vozila se priloži naslednja dokumentacija v treh izvodih z naslednjimi podatki:

3.3.1

za homologacijo sedeža:

3.3.1.1

podrobni opis sedeža, njegove opreme za pritrditev ter sistemov za nastavitev, blokiranje in odmikanje;

3.3.1.2

dovolj podrobne risbe sedeža, njegove opreme za pritrditev ter sistemov za nastavitev, odmikanje in blokiranje v ustreznem merilu;

3.3.2

za homologacijo vozila:

3.3.2.1

podrobni opis delov konstrukcije vozila, uporabljenih kot pritrdišča;

3.3.2.2

dovolj podrobne risbe delov konstrukcije vozila, uporabljenih kot pritrdišča, v ustreznem merilu.

3.4

Tehnični službi, pristojni za homologacijske preskuse, se predložijo:

3.4.1

v primeru homologacije sedeža dva vzorčna sedeža tipa, ki ga je treba homologirati;

3.4.2

v primeru homologacije vozila del konstrukcije vozila.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če sedež, predložen v homologacijo po tem pravilniku, izpolnjuje ustrezne zahteve iz odstavka 5, se podeli homologacija za navedeni tip sedeža.

4.2

Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve iz odstavkov 6 in 7, se podeli homologacija za navedeno vozilo.

4.3

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (trenutno 03 v skladu s serijo sprememb 03) označujeta serijo sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu sedeža ali vozila.

4.4

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa sedeža in/ali tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

4.5

Na vsak sedež, ki je v skladu s tipom sedeža, homologiranim po tem pravilniku, in na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem certifikatu, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.5.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3);

4.5.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije desno od kroga iz odstavka 4.5.1.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti na sedež ali sedeže oziroma na podatkovno ploščico, ki jo je proizvajalec namestil na vozilo, ali poleg nje.

4.8

Primeri homologacijskih oznak so prikazani v Prilogi 3.

5.   ZAHTEVE ZA SEDEŽE

5.1

Vsak tip naprej obrnjenega sedeža na zahtevo proizvajalca izpolnjuje zahteve preskusa iz Dodatka 1 (dinamični preskus) ali dodatkov 5 in 6 (statični preskus).

5.2

Preskusi, ki jih je uspešno prestal tip sedeža, se zapišejo v obrazec sporočila o homologaciji tipa sedeža, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1.

5.3

Vsak sistem za nastavitev in odmikanje vključuje sistem blokiranja, ki deluje samodejno.

5.4

Ne zahteva se, da sistemi za nastavitev in blokiranje po preskusu v celoti delujejo.

5.5

Na vsakem zunanjem prednjem sedežu v vsakem vozilu kategorije M2 z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3 500 kg, je pritrjen naslon za glavo. Ta naslon za glavo izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 25, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

6.   ZAHTEVE GLEDE PRITRDIŠČ SEDEŽEV DOLOČENEGA TIPA VOZILA

6.1

Pritrdišča sedežev na vozilu so zmožna prestati:

6.1.1

preskus, opisan v Dodatku 2;

6.1.2

ali, če je sedež vgrajen na delu konstrukcije vozila, ki se preskuša, preskuse, predpisane v Dodatku 1. Če sedež izpolnjuje zahteve odstavka 3.2.1 iz zgoraj navedenega dodatka, homologacija sedeža ni potrebna.

6.2

Dovoljena je trajna deformacija pritrdišča ali površine okoli njega, vključno z zlomom, pod pogojem, da so pritrdišča zdržala predpisano silo med celotnim predpisanim obdobjem.

6.3

Če je na vozilu več kot en tip pritrdišč, se zaradi pridobivanja homologacije za vozilo opravi preskus na vsaki različici.

6.4

Lahko se uporabi en preskus za hkratno homologacijo sedeža in vozila.

6.5

Pri vozilih kategorije M3 se šteje, da pritrdišča sedežev izpolnjujejo zahteve odstavkov 6.1 in 6.2, če so pritrdišča varnostnih pasov za ustrezne položaje sedenja nameščena neposredno na sedeže, ki bodo vgrajeni, in ta pritrdišča pasov izpolnjujejo zahteve Pravilnika št. 14, če je potrebno z odstopanjem, predvidenim v odstavku 7.4.

7.   ZAHTEVE ZA VGRADNJO SEDEŽEV V DOLOČEN TIP VOZILA

7.1

Vsi vgrajeni sedeži, obrnjeni naprej, se homologirajo v skladu z zahtevami odstavka 5 tega pravilnika, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

7.1.1

sedež ima referenčno višino vsaj 1 m in

7.1.2

točka H sedeža, ki je takoj za njim, je manj kot 72 mm višja od točke H zadevnega sedeža ali, če je točka H sedeža zadaj več kot 72 mm višja, se zadevni sedež preskusi in homologira za vgradnjo v takem položaju.

7.2

Pri homologaciji v skladu z Dodatkom 1 se uporabljata preskusa 1 in 2, razen v naslednjih primerih:

7.2.1

preskus 1 se ne uporablja, kadar ob zadnji del sedeža ne more zadeti neprivezan potnik (tj. ko neposredno za sedežem, ki se preskuša, ni sedeža, obrnjenega naprej ali vstran);

7.2.2

preskus 2 se ne uporablja:

7.2.2.1

če ob zadnji del sedeža ne more zadeti neprivezan potnik ali

7.2.2.2

če je sedež za njim obrnjen naprej in opremljen s tritočkovnim pasom z vpetji, ki v celoti izpolnjujejo zahteve Pravilnika št. 14 (brez odstopanja), ali

7.2.2.3

če sedež izpolnjuje zahteve iz Dodatka 6 k temu pravilniku.

7.3

Pri homologaciji v skladu z dodatkoma 5 in 6 se uporabljajo vsi preskusi, razen v naslednjih primerih:

7.3.1

preskus iz Dodatka 5 se ne uporablja, kadar ob zadnji del sedeža ne more zadeti neprivezan potnik (tj. ko neposredno za sedežem, ki se preskuša, ni sedeža, obrnjenega naprej ali vstran);

7.3.2

preskus iz Dodatka 6 se ne uporablja:

7.3.2.1

če ob zadnji del sedeža ne more zadeti neprivezan potnik ali

7.3.2.2

če je sedež za njim obrnjen naprej in opremljen s tritočkovnim pasom z vpetji, ki v celoti izpolnjujejo zahteve Pravilnika št. 14 (brez odstopanja).

7.4

Vgradnja vstran obrnjenih sedežev izpolnjuje naslednje pogoje:

7.4.1

sedež ima referenčno višino vsaj 1 m;

7.4.2

ravnina skozi točke H sosednjih vstran obrnjenih sedežev je vzporedna z referenčno ravnino;

7.4.3

vodoravna razdalja med črto točk H med sosednjima vstran obrnjenima sedežema, izmerjena vodoravno med navpičnima vzdolžnima ravninama, ki potekata skozi središče teh položajev sedenja, znaša največ 725 mm in najmanj 450 mm (glej sliko 1 v Dodatku 7);

7.4.4

potniki na vstran obrnjenih sedežih so zaščiteni z delom vozila (npr. predelek, stena ali naslon naprej obrnjenega sedeža), ki je pred prvim vstran obrnjenim sedežem. Ta del vozila izpolnjuje zahteve iz Dodatka 7.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje so v skladu s tistimi iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) glede naslednjih zahtev:

8.1

Sedeži in/ali vozila, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da ustrezajo homologiranemu tipu z izpolnjevanjem zahtev iz odstavkov 5, 6 in 7.

8.2

Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz odstavka 8.1 se izvaja primeren nadzor nad proizvodnjo. V tem primeru primeren nadzor pomeni preverjanje mer izdelka in postopke za učinkovit nadzor nad kakovostjo izdelkov.

8.3

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu, in na vzorcih po potrebi opravi katerega koli od preskusov, izvedenih za homologacijo. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na leto.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki se podeli za tip sedeža in/ali tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

10.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA SEDEŽA IN/ALI TIPA VOZILA

10.1

Vsaka sprememba tipa sedeža in/ali tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo tipa sedeža in/ali tipa vozila. Organ lahko potem:

10.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da sedež in/ali vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjujeta zahteve, ali

10.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

10.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz zgornjega odstavka 4.4 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko tej razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

11.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.2

Od 1. novembra 2012 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če so izpolnjene zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.3

Od 1. novembra 2014 homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom, prenehajo veljati, razen homologacij, podeljenih v skladu z zahtevami tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.4

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko od 1. novembra 2014 zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ni bilo homologirano v skladu z zahtevami iz sprememb 02 tega pravilnika.

12.5

Od 1. novembra 2014 ali datuma sprejetja enotnih določb o preskusih za vstran obrnjene sedeže (tj. tega pravilnika), določb glede pritrdišč varnostnih pasov za takšne sedeže (tj. Pravilnika št. 14), ter vozila, opremljena z varnostnimi pasovi (tj. Pravilnika št. 16), kateri koli od teh datumov nastopi prej, prenehajo veljati homologacije, izdane v skladu z odstavkom 1.5 tega pravilnika.

12.6

Homologacije sestavnih delov v skladu s spremembami 01 tega pravilnika veljajo tudi po datumu začetka veljavnosti sprememb 02 in pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, jih še naprej sprejemajo in ne zavračajo podelitve razširitev homologacije, izdane v skladu s spremembami 01 tega pravilnika.

12.7

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrača podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.8

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podeljujejo homologacije le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.9

Po 60 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko zavrnejo nacionalno ali regionalno homologacijo ter prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 03 tega pravilnika.

12.10

Homologacije sestavnih delov v skladu s spremembami 01 ali 02 tega pravilnika veljajo tudi po datumu začetka veljavnosti sprememb 03 in pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, jih še naprej sprejemajo in ne zavračajo podelitve razširitev homologacije, izdane v skladu s spremembami 01 ali 02 tega pravilnika.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVAJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za izvajanje homologacijskih preskusov, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki jim je treba poslati obrazce, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije, izdane v drugih državah.


(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odst. 2.

(2)  Tehnične zahteve in podrobne risbe lutke HYBRID II in III, ki ustreza glavnim meram 50 odstotkov moške populacije ZDA, ter predpisi za nastavitev za ta preskus so shranjeni pri generalnem sekretarju Združenih narodov in se na zahtevo lahko pridobijo na vpogled pri sekretariatu Ekonomske komisije za Evropo, Palača narodov, Ženeva, Švica.

(3)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.


Dodatek 1

Preskusni postopki za sedeže v skladu z odstavkom 5 in/ali za pritrdišča v skladu z odstavkom 6.1.2 in/ali za vgradnjo vstran obrnjenih sedežev v skladu z odstavkom 3 Dodatka 7

1.   ZAHTEVE

1.1   S preskusi je treba določiti:

1.1.1

Ali uporabnike sedežev pravilno zadržijo sedeži pred njimi in/ali varnostni pas.

1.1.1.1

Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če gibanje katerega koli dela trupa in glave preskusne lutke v smeri naprej ne gre preko prečne navpične ravnine, ki je 1,6 m od točke R dodatnega sedeža.

1.1.2

Če uporabniki sedežev niso resno poškodovani.

1.1.2.1

Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če so izpolnjeni naslednji kriteriji biomehanske sprejemljivosti za preskusno lutko, opremljeno z instrumenti, kot je določeno v Dodatku 4, in sicer:

1.1.2.2

za preskusno lutko na dodatnem sedežu, obrnjenem naprej, morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji biomehanske sprejemljivosti:

1.1.2.2.1

kriterij sprejemljivosti za glavo HIC je manjši od 500;

1.1.2.2.2

kriterij sprejemljivosti za prsni koš (ThAC) je manjši od 30 g, razen za obdobja, ki skupaj znašajo manj kot 3 ms (g = 9,81m/s2);

1.1.2.2.3

kriterij sprejemljivosti za stegno (FAC) je manjši od 10 kN, vrednost 8 kN pa ni presežena za skupaj več kot 20 ms;

1.1.2.3

za preskusno lutko na dodatnem vstran obrnjenem sedežu morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji biomehanske sprejemljivosti:

1.1.2.3.1

kriterij sprejemljivosti za glavo HIC je manjši od 500;

1.1.2.3.2

kriteriji sprejemljivosti za prsni koš:

(a)

kriterij upogiba reber (RDC) ne sme presegati 42 mm;

(b)

kriterij hitrosti deformacije (VC) ne sme presegati 1,0 m/s;

1.1.2.3.3

kriterij sprejemljivosti za medenico:

največja obremenitev sramnične zrasti (PSPF) ne presega 6 kN;

1.1.2.3.4

kriterij sprejemljivosti za trebuh:

največja obremenitev trebuha (APF) ne presega 2,5 kN notranje obremenitve (kar ustreza zunanji obremenitvi 4,5 kN).

1.1.3

Če so sedež in sedežno okovje dovolj močni.

1.1.3.1

Ta zahteva velja za izpolnjeno, če:

1.1.3.1.1

se med preskusom noben del sedeža, sedežnega okovja ali dodatkov ne odlomi v celoti;

1.1.3.1.2

sedež ostaja trdno zadržan, četudi se eno ali več pritrdišč deloma odlomi, in vsi blokirni sistemi ostanejo blokirani ves čas trajanja preskusa;

1.1.3.1.3

po preskusu noben strukturni del sedeža ali dodatne opreme ni zlomljen in nima ostrih ali zašiljenih robov ali vogalov, ki bi lahko povzročili telesno poškodbo.

1.2   Vsa oprema, ki je del sedežnega naslona ali njegovih dodatkov, mora biti taka, da je telesna poškodba potnika med trkom malo verjetna. Ta zahteva velja za izpolnjeno, če ima kateri koli del, ki se ga lahko dotakne krogla s premerom 165 mm, krivinski polmer vsaj 5 mm.

1.2.1

Če je kateri koli del opreme in dodatkov, omenjen zgoraj, narejen iz materiala s trdoto manj kot 50 A po Shoru na trdni opori, zahteve iz odstavka 1.2 veljajo samo za trdno oporo.

1.2.2

Deli naslona sedeža, kot so naprave za nastavitev sedeža in dodatki, niso predmet zahtev odstavka 1.2, če so v legi mirovanja nameščeni pod vodoravno ravnino 400 mm nad referenčno ravnino, četudi bi uporabnik lahko prišel v stik z njimi.

2.   PRIPRAVA SEDEŽA ZA PRESKUŠANJE

2.1   Sedež, ki se preskuša, se vgradi:

2.1.1

na preskusno ploščad, ki predstavlja nadgradnjo vozila,

2.1.2

ali na togo preskusno ploščad.

2.2   Pritrdišče na preskusni ploščadi, predvideno za preskusni sedež, je enako ali ima enake značilnosti kot pritrdišča v vozilih, v katerih se bo sedež uporabljal.

2.3   Sedež, ki se preskuša, je dokončan, z vsemi dodatki in v celoti oblazinjen. Če je sedež opremljen z mizico, je ta zložena.

2.4   Če se sedež lahko bočno prestavlja, je v položaju največjega odmika.

2.5   Če je naslon sedeža nastavljiv, se nastavi tako, da sta tako nastali nagib trupa preskusne lutke, ki se uporablja za določanje točke H, in dejanski kot trupa za položaje sedenja v motornih vozilih kar se da blizu kotu, ki ga priporoča proizvajalec za običajno uporabo, ali če ni posebnega priporočila proizvajalca, kar se da blizu kotu 25° v smeri nazaj glede na navpičnico.

2.6   Če je naslon sedeža opremljen z naslonom za glavo, ki je nastavljiv po višini, je ta v najnižjem položaju.

2.7   Na dodatni sedež in sedež za preskušanje se namestijo varnostni pasovi homologiranega tipa, ki so skladni s Pravilnikom št. 16 in nameščeni na pritrdišča, vstavljena v skladu s Pravilnikom št. 14 (vključno z odstopanjem iz odstavka 7.4 navedenega pravilnika, če je to ustrezno).

3.   DINAMIČNI PRESKUSI

3.1   Preskus 1

Preskusna ploščad se namesti na voziček.

3.2   Dodatni sedež

Dodatni sedež je lahko istega tipa kot sedež, ki se preskuša, namesti pa se neposredno za sedežem, ki se preskuša, in soosno z njim. Oba sedeža morata biti na isti višini, nastavljena enako in z medsebojnim razmikom 750 mm.

3.2.1

Če se uporablja dodatni sedež drugega tipa, se to navede v obrazcu sporočila o homologaciji tipa sedeža, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.3   Preskusna lutka

3.3.1

Preskusna lutka se namesti nepripeta na dodatni sedež, tako da njena ravnina simetrije ustreza ravnini simetrije tega položaja sedenja.

3.3.2

Ne glede na položaj sedenja preskusne lutke kot med zgornjim delom roke ter referenčno linijo med trupom in roko znaša na vsaki strani 40° ± 5°. Referenčna linija med trupom in roko je opredeljena kot sečišče ravnine, ki je tangencialna na prednjo površino reber, in vzdolžne navpične ravnine preskusne lutke, v kateri je roka. Noge so kar se da iztegnjene in, če je mogoče, vzporedne, pete pa se dotikajo tal.

3.3.3

Vsaka zahtevana preskusna lutka se namesti na sedež v skladu z naslednjim postopkom:

3.3.3.1

preskusna lutka se namesti na sedež v položaju, ki je kar najbolj podoben želenemu;

3.3.3.2

ravna toga plošča 76 mm × 76 mm se nasloni kolikor je mogoče nizko na prednji del trupa preskusne lutke;

3.3.3.3

plošča se pritisne vodoravno ob trup preskusne lutke z obremenitvijo med 25 in 35 daN:

3.3.3.3.1

trup se za ramena potegne naprej v navpični položaj, potem pa namesti na sedežni naslon. Ta postopek se ponovi dvakrat;

3.3.3.3.2

brez premikanja trupa se glava namesti v položaj, da je plošča, ki podpira merilne instrumente v glavi, vodoravna in da je srednja sagitalna ravnina glave vzporedna z ravnino vozila (za vstran obrnjene sedeže je srednja sagitalna ravnina glave vzporedna z navpično srednjo ravnino sedeža);

3.3.3.4

ravna plošča se previdno odstrani;

3.3.3.5

preskusna lutka se premakne na sedežu naprej in zgoraj opisani postopek namestitve se ponovi;

3.3.3.6

če je treba, se popravi položaj spodnjih udov;

3.3.3.7

nameščeni merilni instrumenti nikakor ne smejo vplivati na gibanje lutke med trkom;

3.3.3.8

temperatura sistema merilnih instrumentov se pred preskusom ustali in vzdržuje, kolikor je mogoče, med 19 in 26 °C.

3.4   Simulacija trka

3.4.1

Skupna sprememba hitrosti vozička, ki simulira trk, je med 30 in 32 km/h.

3.4.2

Pojemek ali po izbiri vlagatelja pospešek vozička med simulacijo trka je skladen z zahtevami, prikazanimi na sliki 1. Razen za presledke, ki skupaj znašajo manj kot 3 ms, krivulja pojemka ali pospeška vozička kot funkcija časa ostane med mejnimi krivuljami, prikazanimi na sliki 1.

3.4.3

Poleg tega povprečni pojemek ali pospešek znaša med 6,5 in 8,5 g.

3.5   Preskus 2

3.5.1

Preskus 1 se ponovi s preskusno lutko, ki sedi na dodatnem sedežu: lutko zadržuje varnostni pas, nameščen in nastavljen v skladu z navodili proizvajalca. Število točk pritrdišč varnostnega pasu za namene preskusa 2 se navede v obrazcu sporočila o homologaciji tipa sedeža, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.5.2

Dodatni sedež je istega tipa kot preskušani sedež ali drugačnega tipa, podrobnosti pa se navedejo v obrazcu sporočila o homologaciji tipa sedeža, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.5.3

Preskus 2 se poleg sedeža lahko uporabi tudi za druge dele vozila, kot je navedeno v točki 8.1.7 Pravilnika 16 in točki 5.3.5 Pravilnika 14.

3.5.4

Če se preskus 2 opravlja s preskusno lutko, ki je pripeta s tritočkovnim pasom, in merila za poškodbe niso prekoračena, se šteje, da dodatni sedež izpolnjuje zahteve v zvezi s statično preskusno obremenitvijo in gibanjem zgornjega pritrdišča med preskusom, kot je določeno v Pravilniku št. 14 v zvezi s to namestitvijo.

3.5.5

Preskus 2 se lahko uporabi tudi za vstran obrnjene sedeže. V tem primeru je dodatni sedež, omenjen v odstavku 3.2, sedež, ki je obrnjen vstran in nameščen, kot je navedeno v Dodatku 7.

Slika 1

Image


Dodatek 2

PRESKUSNI POSTOPEK ZA PRITRDIŠČA V VOZILU V SKLADU Z ODSTAVKOM 6.1.1

1.   PRESKUSNA OPREMA

1.1

S pritrdilnimi elementi (sorniki, vijaki ipd.), ki jih zagotovi proizvajalec, se toga konstrukcija, ki zadostno predstavlja sedež, namenjen za uporabo v vozilu, pritrdi na dele konstrukcije, ki se preskuša.

1.2

Če je mogoče na isto pritrdišče montirati več tipov sedežev, ki se med seboj razlikujejo glede razdalje med prednjimi in zadnjimi konci svojih nog, se preskus opravi z najkrajšo podlago. Ta podlaga se opiše v certifikatu o homologaciji.

2.   PRESKUSNI POSTOPEK

2.1

Sila F se uporabi:

2.1.1

na višini 750 mm nad referenčno ravnino in na navpični premici, na kateri leži geometrično središče površine, ki jo omejuje mnogokotnik, katerega vrhovi so različne točke pritrdišč, ali, če je primerno, skrajna zunanja pritrdišča sedeža, omejena s togo konstrukcijo, kot je opredeljena v odstavku 1.1;

2.1.2

v vodoravni smeri in usmerjena na prednji del vozila;

2.1.3

s kolikor je mogoče kratko zakasnitvijo in s trajanjem vsaj 0,2 s.

2.2

Sila F se določi:

2.2.1

s formulo:

Formula

, kjer je:

F podana v N, i pa predstavlja število položajev sedenja na sedežu, za katerega se homologirajo pritrdišča, ki se preskušajo; ali če tako zahteva proizvajalec;

2.2.2

v skladu z reprezentativnimi obremenitvami, izmerjenimi med dinamičnimi preskusi, kot so opisani v Dodatku 1 k temu pravilniku.


Dodatek 3

MERITVE, KI JIH JE TREBA OPRAVITI

1.   Vse potrebne meritve se opravijo z merilnimi sistemi, ki ustrezajo zahtevam mednarodnega standarda ISO 6487:1987 z naslovom „Tehnika meritev pri preskusih trka: Instrumentarij“.

2.   Dinamični preskus

2.1   Meritve na vozičku

Značilnosti pojemka ali pospeška hitrosti vozička se izmerijo iz pojemkov ali pospeškov, izmerjenih na trdnem okviru vozička z merilnimi sistemi s CFC 60.

2.2   Meritve na preskusnih lutkah

Odčitki merilnih naprav se zapišejo prek neodvisnih podatkovnih kanalov naslednjih CFC:

2.2.1

Meritve v glavi preskusne lutke

Nastali triosni pospešek, ki se nanaša na težišče (γr ) (1), se izmeri s CFC 600.

2.2.2

Meritve v prsnem košu preskusne lutke

Nastali pospešek v težišču se izmeri s CFC 180. Upogib reber in merilo hitrosti deformacije (VC) se izmerita s CFC 180.

2.2.3

Meritve v stegnu preskusne lutke

Osna tlačna sila se izmeri s CFC 600.

2.2.4

Meritve v trebuhu preskusne lutke

Obremenitve trebuha se izmerijo s CFC 600.

2.2.5

Meritve v medenici preskusne lutke

Obremenitev medenice se izmeri s CFC 600.


(1)  Izražen v g (= 9,81 m/s2), katerega skalarna vrednost se izračuna z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer velja:

γl

=

vrednost trenutnega pospeška v vzdolžni smeri;

γν

=

vrednost trenutnega pospeška v navpični smeri;

γt

=

vrednost trenutnega pospeška v prečni smeri.


Dodatek 4

DOLOČITEV KRITERIJEV SPREJEMLJIVOSTI

1.   ČELNI TRK (NAPREJ OBRNJEN SEDEŽ)

1.1   Kriterij poškodbe glave (HIC)

1.1.1

Ta kriterij poškodbe (HIC) se izračuna na podlagi nastalega triosnega pospeška, izmerjenega v skladu z odstavkom 2.2.1 Dodatka 3 z naslednjo formulo:

Formula

kjer sta t1 in t2 kateri koli vrednosti časa med preskusom, pri čemer je HIC maksimalna vrednost za interval t1, t2. Vrednosti t1 in t2 sta izraženi v sekundah.

1.2   Kriterij sprejemljivosti za prsni koš (ThAC)

1.2.1

Ta kriterij se določi z absolutno vrednostjo nastalega pospeška, izraženega v g in izmerjenega v skladu z odstavkom 2.2.2 Dodatka 3, in z obdobjem pospeševanja, izraženim v ms.

1.3   Kriterij sprejemljivosti za stegno (FAC)

Ta kriterij se določi s tlačno obremenitvijo, izraženo v kN, osno preneseno na vsako stegno preskusne lutke in izmerjeno v skladu z odstavkom 2.2.3 Dodatka 3, in s trajanjem tlačne obremenitve, izražene v ms.

2.   BOČNI TRK (VSTRAN OBRNJEN SEDEŽ)

2.1   Kriterij poškodbe glave (HIC), glej odstavek 1.1 zgoraj.

2.2   Kriterij sprejemljivosti za prsni koš

2.2.1

Upogib prsnega koša: največji upogib prsnega koša je maksimalna vrednost upogiba na vsakem rebru, ki je določena z merilnimi pretvorniki za premik prsnega koša.

2.2.2

Kriterij hitrosti deformacije (VC):

Največja hitrost deformacije je maksimalna vrednost VC na vsakem rebru, ki se izračuna z zmnožkom trenutne relativne deformacije prsnega koša, ki se nanaša na polovico prsnega koša, in hitrosti pritiskanja, ki se dobi z diferencialom deformacije. Za namene tega izračuna je standardna širina polovice prsne votline 140 mm.

Formula

kjer je D (v metrih) = upogib reber.

Algoritem izračuna, ki ga je treba uporabiti, je določen v Dodatku 2 k Prilogi 4 k Pravilniku 95.

2.3   Kriterij sprejemljivosti za trebuh

Največja obremenitev trebuha je največja vrednost seštevka treh obremenitev, izmerjenih na merilnih napravah, vgrajenih 39 mm pod površino na strani trka.

2.4   Kriterij sprejemljivosti za medenico

Največja obremenitev sramnične zrasti (PSPF) je največja vrednost, ki jo izmeri merilna celica za obremenitve na sramnični zrasti medenice.


Dodatek 5

ZAHTEVE IN POSTOPEK ZA STATIČNE PRESKUSE

1.   ZAHTEVE

1.1   Z zahtevami za sedeže, preskušene v skladu s tem dodatkom, je treba ugotoviti:

1.1.1

ali uporabnike sedežev sedeži pred njimi pravilno zadržijo;

1.1.2

ali niso uporabniki sedežev resno poškodovani in

1.1.3

ali so sedež in sedežno okovje dovolj močni.

1.2   Šteje se, da so zahteve iz odstavka 1.1.1 izpolnjene, če največji premik srednje točke prijemališča vsake sile, predpisane v odstavku 2.2.1, izmerjen v vodoravni ravnini in v vzdolžni srednji ravnini ustreznega položaja sedenja, ne presega 400 mm.

1.3   Šteje se, da so zahteve odstavka 1.1.2 izpolnjene, če so izpolnjene naslednje značilnosti:

1.3.1

največji premik srednje točke prijemališča vsake od sil, predpisanih v odstavku 2.2.1, izmerjen, kot je opisano v odstavku 1.2, ni manjši od 100 mm;

1.3.2

največji premik srednje točke prijemališča vsake od sil, predpisanih v odstavku 2.2.2, izmerjen, kot je opisano v odstavku 1.2, ni manjši od 50 mm;

1.3.3

vsa oprema, ki je del sedežnega naslona ali njegovih dodatkov, je takšna, da je telesna poškodba potnika med trkom malo verjetna. Ta zahteva velja za izpolnjeno, če ima kateri koli del, ki se ga lahko dotakne krogla s premerom 165 mm, krivinski polmer vsaj 5 mm;

1.3.4

če je kateri koli del opreme in dodatkov, omenjen zgoraj, narejen iz materiala s trdoto manj kot 50 A po Shoru na trdni opori, zahteve, določene v odstavku 1.3.3, veljajo samo za trdno oporo;

1.3.5

deli naslona sedeža, kot so naprave za nastavitev sedeža in dodatki, niso predmet zahtev iz odstavka 1.3.3, če so v legi mirovanja nameščeni pod vodoravno ravnino 400 mm nad referenčno ravnino, četudi bi uporabnik lahko prišel v stik z njimi.

1.4   Šteje se, da so zahteve iz odstavka 1.1.3 izpolnjene, če:

1.4.1

se med preskusom noben del sedeža, sedežnega okovja ali dodatkov ne odlomi v celoti;

1.4.2

sedež ostaja trdno zadržan, četudi se eno ali več pritrdišč deloma odlomi, in vsi blokirni sistemi ostanejo blokirani ves čas trajanja preskusa;

1.4.3

po preskusu noben strukturni del sedeža ali dodatkov ni zlomljen ali nima ostrih ali zašiljenih robov ali vogalov, ki bi lahko povzročili telesno poškodbo.

2.   STATIČNI PRESKUSI

2.1   Preskusna oprema

2.1.1

To sestavljajo valjasta telesa s krivinskim polmerom, enakim 82 ± 3 mm, in širino:

2.1.1.1

ki je vsaj enaka širini naslona sedeža vsakega položaja sedenja na sedežu, ki se preskuša glede gornjega modela;

2.1.1.2

enako 320 – 0/+ 10 mm za spodnji model, kot je prikazano na sliki 1 tega dodatka.

2.1.2

Površina, ki nalega na dele sedeža, je izdelana iz materiala trdote, ki ni manjša od 80 A po Shoru.

2.1.3

Vsako valjasto telo je opremljeno z vsaj enim merilnikom, ki lahko meri sile, ki delujejo v smeri, opredeljeni v odstavku 2.2.1.1.

2.2   Preskusni postopek

2.2.1

Z napravo, ki je v skladu z odstavkom 2.1, se s preskusno silo do

Formula

deluje na zadnji del sedeža, ki ustreza vsakemu položaju sedenja na sedežu.

2.2.1.1

Smer delovanja sile je v navpični srednji ravnini določenega položaja sedenja; je vodoravna in deluje od zadaj proti prednjemu delu sedeža.

2.2.1.2

Ta smer je v višini H1, ki je med 0,70 m in 0,80 m ter nad referenčno ravnino. Točno višino določi proizvajalec.

2.2.2

Z napravo, ki je v skladu z odstavkom 2.1, se istočasno s preskusno silo, ki je enaka

Formula

, deluje na zadnji del sedeža, ki ustreza vsakemu položaju sedenja na sedežu, v isti navpični ravnini in v isti smeri na višini H2, ki je med 0,45 in 0,55 m nad referenčno ravnino. Točno višino določi proizvajalec.

2.2.3

Preskusno telo je med uporabo sil, opredeljenih v odstavkih 2.2.1 in 2.2.2, kolikor je mogoče v stiku z zadnjim delom sedeža. Omogočeno mu je vrtenje v vodoravni ravnini.

2.2.4

Če ima sedež več položajev sedenja, se sile, ki ustrezajo vsakemu položaju sedenja, uporabijo istočasno; gornjih in spodnjih preskusnih teles je toliko kot položajev sedenja.

2.2.5

Začetni položaj vsakega položaja sedenja za vsako preskusno telo se določi tako, da se preskusne naprave namestijo v stik s sedežem s silo, ki je enaka vsaj 20 N.

2.2.6

Sile, navedene v odstavkih 2.2.1 in 2.2.2, začnejo s polno vrednostjo delovati čim hitreje in ostanejo na določeni vrednosti, ne glede na deformacijo, vsaj 0,2 sekunde.

2.2.7

Če je bil preskus opravljen z eno ali več silami, vendar ne z vsemi silami, večjimi od tistih iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2, in če sedež izpolnjuje zahteve, se šteje, da je preskus zadovoljiv.

Slika 1

Naprava za statični preskus

Image


Dodatek 6

TEHNIČNE ZNAČILNOSTI ABSORPCIJE ENERGIJE ZADNJEGA DELA NASLONA SEDEŽA

1.

Na zahtevo proizvajalca se preverijo elementi zadnjega dela naslonov sedežev, ki so v referenčnem območju, kakor je opredeljeno v odstavku 2.2.1 tega pravilnika, v skladu z zahtevami glede absorpcije energije, določenimi v Prilogi 4 k Pravilniku št. 21. V ta namen se vsi vgrajeni dodatki preskusijo v vseh položajih uporabe, razen mizic, ki so med preskusom zložene.

2.

Ta preskus se navede v obrazcu sporočila o homologaciji tipa sedeža, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku. Priloži se risba, ki prikazuje površino dela naslona sedeža, ki se preskuša s preskusom porazdelitve energije.

3.

Ta preskus se poleg sedeža lahko uporabi tudi za druge dele vozila (odstavek 3.5.3 Dodatka 1 in odstavek 2.3 Dodatka 7).


Dodatek 7

ZAHTEVE ZA ZAŠČITO POTNIKOV NA VSTRAN OBRNJENIH SEDEŽIH V SKLADU Z ODSTAVKOM 7.4.4

1.

Razdalja med prvim vstran obrnjenim sedežem in delom vozila, ki je pred tem prvim vstran obrnjenim sedežem, ne presega 450 mm. Vse meritve je treba opraviti 1 000 mm nad referenčno ravnino prvega vstran obrnjenega sedeža (glej sliko 1).

Slika 1

Zahteve za namestitev vstran obrnjenih sedežev

Image

2.

Del vozila (npr. predelek, stena ali naslon naprej obrnjenega sedeža) pred prvim vstran obrnjenim sedežem izpolnjuje naslednje zahteve, da zaščiti potnika na navedenem prvem vstran obrnjenem sedežu (glej sliko 2):

2.1

višina dela vozila na podlagi referenčne ravnine prvega vstran obrnjenega sedeža ne sme biti manjša od 1 020 mm in

2.2

širina dejanske površine trka dela vozila je 200 mm, višina pa 580 mm. Ta površina mora biti nameščena tako, da navpična središčnica poteka 50 mm za točko H prvega vstran obrnjenega sedeža, in

2.3

ustrezna površina nameščenega dela vozila, projicirana na navpično ravnino, ki poteka skozi to točko H, pokriva vsaj 95 odstotkov dejanske površine trka. Ta del vozila izpolnjuje zahtevo glede absorpcije energije iz Dodatka 6.

2.3.1

Če je na ustrezni površini reža (običajno dva naprej obrnjena sedeža z razmikom med njima), se za vsako režo določi razdalja s pomočjo krogle premera 165 mm. Krogla se postavi v stik z režo v točki na območju reže, ki dopušča največji vdor krogle brez obremenitve. Razdalja med dvema točkama stika s kroglo mora biti manjša od 60 mm.

3.

Na zahtevo proizvajalca se lahko opravi preskus za vstran obrnjene sedeže v skladu z Dodatkom 1 z ustrezno preskusno lutko.

Slika 2

Zahteve za namestitev dela vozila, ki je pred prvim vstran obrnjenim sedežem

Image


PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Image


PRILOGA 2

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image


PRILOGA 3

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

1.   Primer homologacijske oznake za sedež

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na sedež, pomeni, da je bil zadevni tip sedeža glede na trdnost sedeža, pri čemer je bil preskus opravljen v skladu z odstavkom 2 Priloge 4, homologiran na Nizozemskem (E4) pod številko homologacije 032439. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 80, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

2.   Primer homologacijske oznake za tip vozila

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil ta tip vozila glede na trdnost pritrdišč na vozilu homologiran na Nizozemskem (E4) pod številko homologacije 032439. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 80, kot je bil spremenjen s spremembami 03.


PRILOGA 4

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za položaj sedenja v motornih vozilih  (1)

Dodatek 1

Opis tridimenzionalne naprave za točko „H“ (3-D H naprava) (1), (2)

Dodatek 2

Tridimenzionalni referenčni sistem (1)

Dodatek 3

Referenčni podatki v zvezi s položaji sedenja (1)


(1)  Postopek je opisan v Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2). www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html

(2)  Za podrobnosti o konstrukciji naprave 3 DH se obrnite na Society of Automotive Engineers (SAE), 400 Commonwealth Drive, Warrendale, Pennsylvania 15096, Združene države Amerike. Naprava je skladna z napravo, opisano v standardu ISO 6549-1980.


Top