EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42013X0624(01)

Pravilnik št. 49 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig in motorjev na prisilni vžig, ki se uporabljajo v vozilih

OJ L 171, 24.6.2013, p. 1–390 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/49(2)/oj

24.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/1


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 49 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig in motorjev na prisilni vžig, ki se uporabljajo v vozilih

Vključuje vsa veljavna besedila do:

 

spremembe 06 – začetek veljavnosti: 27. januarja 2013

 

Dopolnilo 1 k spremembam 06 – začetek veljavnosti: 15. julija 2013

 

Popravek dopolnila 1 k spremembam 06 – začetek veljavnosti: 15. julija 2013

VSEBINA

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitve pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Homologacija

5.

Zahteve in preskusi

6.

Vgradnja v vozilo

7.

Družina motorjev

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Skladnost vozil/motorjev v prometu

10.

Kazni za neskladnost proizvodnje

11.

Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila

12.

Popolno prenehanje proizvodnje

13.

Prehodne določbe

14.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

DODATKI

1

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje zadovoljivo

2

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje nezadovoljivo ali podatek ni na voljo

3

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje na zahtevo proizvajalca

4

Povzetek postopka homologacije za motorje s pogonom na zemeljski plin, motorje s pogonom na utekočinjeni naftni plin ter motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo zemeljski plin/biometan ali utekočinjeni naftni plin

PRILOGE

1

Vzorci opisnega lista

2A

Sporočilo o homologaciji za določen tip motorja ali družine motorjev kot samostojne tehnične enote glede emisije onesnaževal v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

2B

Sporočilo o homologaciji za tip vozila s homologiranim motorjem glede emisije onesnaževal v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

2C

Sporočilo o homologaciji za tip vozila glede emisije onesnaževal v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

3

Primeri homologacijskih oznak

4

Preskusni postopek

5

Specifikacije referenčnih goriv

6

Podatki o emisijah, zahtevani pri homologaciji zaradi tehničnega pregleda – merjenje emisij ogljikovega monoksida v prostem teku motorja

7

Preverjanje trajnosti sistemov motorja

8

Skladnost motorjev ali vozil v prometu

9A

Sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD)

9B

Tehnične zahteve za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD)

9C

Tehnične zahteve za oceno učinkovitosti vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu (OBD) med uporabo

10

Zahteve za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla (OCE) in emisij vozil med uporabo

11

Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

12

Emisije CO2 in poraba goriva

13

Homologacija za tipe nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja kot samostojnih tehničnih enot

14

Dostop do informacij o OBD za vozilo

15

Tehnične zahteve za motorje in vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo dizel-plin

1.   PODROČJE UPORABE

1.1.   Ta pravilnik se uporablja za motorna vozila kategorij M1, M2, N1 in N2 z referenčno maso, ki presega 2 610 kg, in za vsa motorna vozila kategorij M3 in N3  (1).

Na zahtevo proizvajalca se homologacija dodelanega vozila na podlagi tega pravilnika razširi na nedodelana vozila tega proizvajalca z referenčno maso, manjšo od 2 610 kg. Homologacije se razširijo, če proizvajalec lahko dokaže, da vse kombinacije nadgradnje, predvidene za montažo na nedodelano vozilo, povečajo referenčno maso vozila na več kot 2 610 kg.

Na zahtevo proizvajalca se homologacija dodelanega vozila, dodeljena na podlagi tega pravilnika, razširi na njegove variante in izvedenke z referenčno maso, ki presega 2 380 kg, če izpolnjuje tudi zahteve v zvezi z merjenjem emisij toplogrednih plinov in porabo goriva v skladu z odstavkom 4.2 tega pravilnika.

1.2.   Enakovredne homologacije

V skladu s tem pravilnikom homologacija ni potrebna za: motorje, vgrajene v vozila z referenčno maso do 2 840 kg, za katere je bila podeljena homologacija v skladu s Pravilnikom št. 83 kot razširitev.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.1.

cikel staranja“ pomeni delovanje vozila ali motorja (hitrost, obremenitev, moč) v obdobju kopičenja prevozov;

2.2.

homologacija motorja (družine motorjev)“ pomeni homologacijo določenega tipa motorja (družine motorjev) glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter dima in vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD);

2.3.

homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter dima iz motorja kot tudi vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD) ter vgradnjo motorja v vozilo;

2.4.

pomožna strategija za uravnavanje emisij“ (AES) pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki se aktivira in nadomesti ali spremeni osnovno strategijo za uravnavanje emisij za poseben namen ter kot odziv na poseben sklop okoljskih pogojev in/ali pogojev delovanja, pri čemer se izvaja le, dokler so na voljo ti pogoji;

2.5.

osnovna strategija za uravnavanje emisij“ (BES) pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki je aktivna v celotnem obsegu delovanja vrtilne frekvence in bremena motorja, razen če se aktivira pomožna strategija za uravnavanje emisij.

2.6.

stalna regeneracija“ pomeni regeneracijo sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se izvaja stalno ali vsaj enkrat na preskus po vročem zagonu v skladu s svetovno harmoniziranim prehodnim voznim ciklom (WHTC);

2.7.

okrov ročične gredi“ pomeni prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi;

2.8.

kritični sestavni deli, povezani z emisijami“, pomeni naslednje sestavne dele, ki so predvsem namenjeni uravnavanju emisij: vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ECU, vključno s povezanimi senzorji in stikali, ter sistem za vračanje izpušnih plinov (EGR), vključno z vsemi povezanimi filtri, hladilniki, nadzornimi ventili in cevmi;

2.9.

kritični poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki se izvaja na kritičnih sestavnih delih, povezanih z emisijami;

2.10.

odklopna strategija“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki ne izpolnjuje zahtev glede zmogljivosti za osnovno in/ali pomožno strategijo za uravnavanje emisij, kot je določena v tej prilogi.

2.11.

sistem za NOx “ pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjševanju emisij dušikovih oksidov (NOx) (npr. pasivni in aktivni varčni katalizatorji NOx, adsorberji NOx in sistemi selektivne katalitične redukcije (SCR));

2.12.

diagnostična koda težave“ (DTC) pomeni numerični ali alfanumerični identifikator, ki opredeljuje ali označuje napako.

2.13.

dizelski način“ pomeni normalni način obratovanja motorja, ki uporablja dvojno gorivo, med katerim motor ne uporablja plinastega goriva za noben pogoj delovanja;

2.14.

vozni cikel“ pomeni zaporedje, ki vključuje zagon motorja, obdobje delovanja (vozila), zaustavitev motorja in čas do naslednjega zagona;

2.15.

motor, ki uporablja dvojno gorivo“, pomeni sistem motorja, ki je namenjen za istočasno delovanje na dizelsko in plinasto gorivo, pri čemer se gorivi merita ločeno in se lahko razmerje med porabo enega in drugega goriva spreminja glede na delovanje;

2.16.

način z dvojnim gorivom“ pomeni normalni način obratovanja motorja, ki uporablja dvojno gorivo, med katerim motor pri nekaterih pogojih delovanja istočasno uporablja dizelsko in plinasto gorivo;

2.17.

vozilo, ki uporablja dvojno gorivo“, pomeni vozilo, ki ga poganja motor na dvojno gorivo, pri čemer se gorivi, ki ju uporablja motor, dovajata iz ločenih sistemov za shranjevanje;

2.18.

element konstrukcije“ pomeni v zvezi z vozilom ali motorjem:

(a)

kateri koli element sistema motorja,

(b)

kateri koli krmilni sistem, vključno z: računalniškimi programi, elektronskimi krmilnimi sistemi in računalniško logiko,

(c)

katero koli kalibriranje krmilnega sistema ali

(d)

rezultate medsebojnega delovanja sistemov.

2.19.

sistem za nadzor uravnavanja emisij“ pomeni sistem, ki zagotavlja pravilno delovanje naprav za zmanjševanje NOx v sistemu motorja v skladu z zahtevami iz odstavka 5.5.

Sistem za uravnavanje emisij“ pomeni elemente sestave in strategije za uravnavanje emisij, razvite ali kalibrirane za uravnavanje emisij.

2.20.

poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno vpliva na emisije ali bo verjetno vplival na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila;

2.21.

strategija za uravnavanje emisij“ pomeni element ali garnituro elementov sestave, ki je vključena v skupno sestavo sistema motorja ali vozila in se uporablja pri uravnavanju emisij.

2.22.

družina motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki so skladni z opredelitvijo pojma družine motorjev, vendar so še naprej razvrščeni v skupine motorjev, ki uporabljajo podobne sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

2.23.

družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki imajo po konstrukciji, kot je opredeljena v odstavku 7 tega pravilnika, podobne značilnosti emisij izpušnih plinov;

2.24.

sistem motorja“ pomeni motor, sistem za uravnavanje emisij in komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporočila) med elektronsko krmilno enoto (elektronskimi krmilnimi enotami) sistema motorja (ECU) in katero koli drugo krmilno enoto prenosa moči ali vozila;

2.25.

zagon motorja“ vključuje vžig, zaganjanje in začetek zgorevanja ter je končan, ko vrtilna frekvenca motorja doseže 150 min-1 pod običajno vrtilno frekvenco v prostem teku pri ogretem motorju;

2.26.

tip motorja“ pomeni kategorijo motorjev, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja iz Priloge 1;

2.27.

sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni katalizator (oksidacijski, tristezni ali kateri koli drug), filter za delce, sistem za NOx, kombinirani filter za NOx in delce ali katero koli drugo napravo za zmanjševanje emisij, ki je nameščena za motorjem;

2.28.

plinasta onesnaževala“ pomenijo emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida, NOx, izraženega v ekvivalentu NO2, ogljikovodikov (tj. skupnih ogljikovodikov, nemetanskih ogljikovodikov in metana);

2.29.

splošni imenovalec“ pomeni števec, ki označuje, kolikokrat je vozilo delovalo, pri čemer se upoštevajo splošni pogoji;

2.30.

skupina monitorjev“ pomeni, za namen ocenjevanja učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo, sklop monitorjev OBD, ki se uporabljajo za določanje pravilnega delovanja sistema za uravnavanje emisij;

2.31.

števec ciklov vžiga“ pomeni števec, ki označuje število vžigov motorja;

2.32.

razmerje učinkovitosti med uporabo“ (IUPR) pomeni razmerje med številom, ki označuje, kolikokrat so bili na voljo pogoji, pod katerimi bi moral monitor ali skupina monitorjev zaznati napako, in številom voznih ciklov, pomembnih za delovanje navedenega monitorja ali skupine monitorjev;

2.33.

nizka vrtilna frekvenca (nlo )“ pomeni najnižjo vrtilno frekvenco motorja, pri kateri doseže 50 % največje deklarirane moči;

2.34.

napaka“ pomeni okvaro ali poslabšanje sistema motorja, vključno s sistemom OBD, za katero se lahko razumno pričakuje, da bo povzročila povečanje emisij katerega koli od onesnaževal, urejenih s predpisi, iz sistema motorja ali zmanjšanje učinkovitosti sistema OBD;

2.35.

indikator nepravilnega delovanja“ (MI) pomeni indikator, ki je del sistema za opozarjanje in ki jasno opozori voznika vozila na napako;

2.36.

proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike homologacijskega postopka ali postopka izdaje soglasja in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ni nujno, da je ta fizična ali pravna oseba neposredno vključena v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka;

2.37.

nazivna moč“ pomeni največjo koristno moč, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja;

2.38.

neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na napravi za preskušanje na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustreznem številu vrtljajev ali pri vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo v skladu s Pravilnikom UN št. 85 ter izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih;

2.39.

poseg vzdrževanja, nepovezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno ne vpliva na emisije in nima trajnega učinka na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila, ko je poseg vzdrževanja opravljen;

2.40.

vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu“ (sistem OBD) pomeni sistem v vozilu ali motorju, ki lahko:

(a)

zaznava napake, ki vplivajo na emisijske vrednosti sistema motorja,

(b)

opozarja na njihov pojav s sistemom opozarjanja ter

(c)

ugotavlja verjetno območje napak z informacijami, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, in te informacije sporoča zunanji napravi;

2.41.

družina motorjev OBD“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev sistemov motorjev, ki imajo skupne metode spremljanja in diagnosticiranja napak, povezanih z emisijami;

2.42.

zaporedje delovanja“ pomeni zaporedje, sestavljeno iz zagona motorja, obdobja delovanja (motorja), zaustavitve motorja in časa do naslednjega zagona, kadar specifični monitor OBD deluje do konca in bi bila morebitna napaka zaznana;

2.43.

originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so vključene v homologacijo zadevnega vozila;

2.44.

osnovni motor“ pomeni motor, izbran izmed družine motorjev tako, da bodo njegove emisijske lastnosti reprezentativne za to družino motorjev;

2.45.

naprava za naknadno obdelavo delcev“ pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjševanju emisij trdnih onesnaževal (PT), z mehanskim, aerodinamičnim, difuzijskim ali inercijskim ločevanjem;

2.46.

delci (PM)“ pomenijo vsako snov, ki se nabere na posebnem filtru, ko se izpušni plini razredčijo s čistim filtriranim redčilom na temperaturo med 315 K (42 °C) in 325 K (52 °C); tu gre zlasti za ogljik, kondenzirane ogljikovodike in sulfate s primešano vodo;

2.47.

odstotek obremenitve“ pomeni delež največjega razpoložljivega navora pri določeni vrtilni frekvenci motorja;

2.48.

spremljanje učinkovitosti“ pomeni spremljanje napak, ki vključuje preverjanje funkcionalnosti, in spremljanje parametrov, ki niso neposredno povezani z mejnimi vrednostmi emisij, pri čemer se to izvaja na sestavnih delih ali sistemih, da se preveri, ali delujejo v ustreznem območju;

2.49.

periodična regeneracija“ pomeni postopek regeneracija naprave za nadzor nad emisijami, ki se izvaja periodično v manj kot 100 urah normalnega delovanja motorja.

2.50.

prenosni sistem za merjenje emisij“ (PEMS) pomeni prenosni sistem za merjenje emisij, ki izpolnjuje zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi 8 tega pravilnika;

2.51.

odgon“ pomeni enoto za zagotovitev potrebne moči za pogon pomožne opreme, vgrajene na vozilo, ki jo poganja motor;

2.52.

kvalificiran okvarjen sestavni del ali sistem“ (QDC) pomeni sestavni del ali sistem, ki je bil namenoma okvarjen, na primer s pospešenim staranjem ali kontroliranim prirejanjem, in ki ga je homologacijski organ v skladu z določbami iz odstavka 6.3.2 Priloge 9B in odstavka A.8.2.2. Dodatka 8 k Prilogi 9B k temu pravilniku v sistemu motorja odobril za uporabo pri prikazu učinkovitosti OBD;

2.53.

reagent“ pomeni vsak medij, ki je shranjen v posodi v vozilu in se dovaja sistemu za naknadno obdelavo izpušnih plinov (če se to zahteva) na podlagi zahteve sistema za nadzor emisij;

2.54.

ponovna kalibracija“ pomeni fino nastavitev motorja na zemeljski plin, da se zagotovi enaka zmogljivost (moč, poraba goriva) v različnem območju zemeljskega plina;

2.55.

referenčna masa“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika 75 kg in h kateri se prišteje enotna masa 100 kg;

2.56.

nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so namenjene za nadomestitev originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja in se jih lahko odobri kot samostojno tehnično enoto;

2.57.

diagnostično orodje“ pomeni zunanjo preskusno opremo, ki se uporablja za standardno zunanjo komunikacijo s sistemom OBD v skladu z zahtevami tega pravilnika;

2.58.

razpored kopičenja prevozov“ pomeni cikel staranja in obdobje kopičenja prevozov za določanje faktorjev poslabšanja za družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

2.59.

servisni način“ pomeni posebni način, ki se aktivira za namene popravila ali odstranitve vozila iz prometa, kadar delovanje v načinu z dvojnim gorivom ni mogoče (2);

2.60.

emisije iz izpušne cevi“ pomenijo emisije plinastih in trdnih onesnaževal;

2.61.

nedovoljeni poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo sistema za uravnavanje emisij vozila ali pogonskega sistema, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v teh sistemih, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je povečanje emisij vozila.

2.62.

masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, brez enotne mase voznika 75 kg, potnikov ali tovora, vendar z 90-odstotno napolnjeno posodo za gorivo in običajnim kompletom orodja in nadomestnim kolesom v vozilu, kadar je primerno;

2.63.

življenjska doba“ pomeni ustrezno število prevoženih kilometrov in/ali časa delovanja, v katerem mora biti zagotovljena skladnost z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij plinov in delcev.

2.64.

tip vozila glede na emisije“ pomeni skupino vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja in vozila iz Priloge 1;

2.65.

filter za trdne delce pri dizelskih motorjih s stenskim pretokom“ pomeni filter za trdne delce pri dizelskih motorjih („DPF“), pri katerem morajo vsi izpušni plini prehajati skozi steno, ki prefiltrira trdno snov;

2.66.

Wobbejev indeks (spodnji Wl ali zgornji Wu)“ pomeni razmerje med ustrezno kalorično vrednostjo določenega plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pod enakimi referenčnimi pogoji;

Formula

2.67.

faktor λ-premika (Sλ )“ pomeni izraz, ki opisuje potrebno prožnost sistema upravljanja motorja glede spremembe razmerja presežnega zraka λ, če uporablja motor za gorivo plinasto spojino, ki se razlikuje od čistega metana (za izračun Sλ glej Dodatek 5 k Prilogi 4).

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1.   Vloga za podelitev homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto

3.1.1.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto.

3.1.2.

Vloga iz odstavka 3.1.1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Prilogi 1. Za ta namen se uporablja del 1 Priloge 1.

3.1.3.

Proizvajalec skupaj z vlogo predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je navedeni nadzor posreden ali neposreden, ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu z odstavkoma 4 in 5 Priloge 11. Dokumentacijski paket sestavljajo naslednji deli, vključno z informacijami iz odstavka 5.1.4:

(a)

formalni dokumentacijski paket, ki ga obdrži homologacijski organ. Formalni dokumentacijski paket se lahko na zahtevo predloži zainteresiranim stranem;

(b)

razširjen dokumentacijski paket, ki ostane zaupen. Razširjen dokumentacijski paket lahko hrani homologacijski organ ali ga po presoji homologacijskega organa obdrži proizvajalec, vendar ga je treba dati na voljo homologacijskemu organu za pregled ob homologaciji ali kadar koli v obdobju veljavnosti homologacije. Če dokumentacijski paket obdrži proizvajalec, homologacijski organ sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se dokumentacija po homologaciji ne spreminja.

3.1.4.

Poleg informacij iz odstavka 3.1.3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

(a)

pri motorjih s prisilnim vžigom izjavo proizvajalca o najmanjšem odstotku neuspelih vžigov na skupno število vžigov, ki lahko povzročijo, da emisije presežejo vrednosti iz Priloge 9A, če bi ta odstotek neuspelih vžigov obstajal od začetka preskusa emisij iz Priloge 4, ali lahko povzročijo pregrevanje katalizatorja ali katalizatorjev izpušnih plinov, preden bi nastala nepopravljiva škoda;

(b)

opis določb, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v računalnike za uravnavanje emisij in njihovo spreminjanje, vključno z možnostjo za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali kalibriranjem;

(c)

dokumentacijo sistema OBD v skladu z zahtevami iz odstavka 8 Priloge 9B;

(d)

informacije v zvezi z OBD za dostop do OBD v skladu z zahtevami iz Priloge 14 k temu pravilniku;

(e)

izjavo o skladnosti emisij zunaj preskusnega cikla z zahtevami odstavka 5.1.3 in odstavka 10 Priloge 10;

(f)

izjavo o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo z zahtevami iz Dodatka 2 k Prilogi 9A;

(g)

začetni načrt za preskušanje v prometu v skladu z odstavkom 2.4 Priloge 8;

(h)

po potrebi kopije drugih homologacij z ustreznimi podatki za razširitev homologacij in določitev faktorjev poslabšanja.

3.1.5.

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor ali po potrebi osnovni motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

3.1.6.

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

3.2.   Vloga za podelitev homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije

3.2.1.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije.

3.2.2.

Vloga iz odstavka 3.2.1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v delu 2 Priloge 1. Tej vlogi se priloži kopija certifikata o homologaciji za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto.

3.2.3.

Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni elementi sistema za opozarjanje in prisilo voznika, ki je vgrajen v vozilo in določen v Prilogi 11. Ta sveženj dokumentacije se zagotovi v skladu z odstavkom 3.1.3

3.2.4.

Poleg informacij iz odstavka 3.2.3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

(a)

opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v krmilne enote vozila, ki jih zajema ta pravilnik, in njihovo spreminjanje, vključno z možnostjo za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali kalibriranjem;

(b)

opis sestavnih delov OBD na vozilu v skladu z zahtevami odstavka 8 Priloge 9B;

(c)

informacije v zvezi s sestavnimi deli OBD na vozilu za dostop do OBD;

(d)

po potrebi kopije drugih homologacij z ustreznimi podatki za razširitev homologacij.

3.2.5.

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

3.3.   Vloga za podelitev homologacije za vozilo glede na emisije

3.3.1.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za vozilo glede na emisije.

3.3.2.

Vloga iz odstavka 3.3.1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Prilogi 1. Za ta namen se uporabljata del 1 in del 2 navedene priloge.

3.3.3.

Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je nadzor posreden ali neposreden, ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu s Prilogo 11. Ta dokumentacijski paket se zagotovi v skladu z odstavkom 3.1.3.

3.3.4.

Poleg informacij iz odstavka 3.3.3 proizvajalec predloži informacije iz odstavka 3.1.4. od (a) do (h) in odstavka 3.2.4. od (a) do (d).

3.3.5.

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

3.3.6.

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

3.4.   Vloga za podelitev homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote

3.4.1.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote.

3.4.2.

Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Dodatku 1 k Prilogi 13.

3.4.3

Proizvajalec predloži izjavo o skladnosti z zahtevami v zvezi z dostopom do podatkov OBD.

3.4.4.

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži naslednje:

(a)

sistem(-e) motorja tipa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, ki ima nameščeno novo originalno napravo za uravnavanje onesnaževanja;

(b)

en vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(c)

če gre za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je namenjena namestitvi na vozilo z vgrajenim sistemom OBD, dodaten vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

3.4.5.

Za namene točke (a) odstavka 3.4.4 preskusne motorje izbere vlagatelj po dogovoru s homologacijskim organom.

Preskusni pogoji so skladni z zahtevami iz odstavka 6 Priloge 4.

Preskusni motorji morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

a)

njihov sistem za uravnavanje emisij ne sme imeti napak;

b)

vsak okvarjen ali čezmerno obrabljen originalni del, povezan z uravnavanjem emisij, se mora popraviti ali nadomestiti;

c)

pred preskušanjem emisij morajo biti motorji pravilno naravnani in nastavljeni v skladu s specifikacijami proizvajalca.

3.4.6.

Za namene točk (b) in (c) odstavka 3.4.4 je vzorec jasno in neizbrisno označen z blagovno znamko vlagatelja in njegovo trgovsko oznako.

3.4.7.

Za namene točke (c) odstavka 3.4.4 je vzorec kvalificiran okvarjen sestavni del.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1.   Za pridobitev homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto, homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali homologacije za vozilo glede na emisije proizvajalec v skladu z določbami tega pravilnika dokaže, da se za vozila ali sisteme motorja opravljajo preskusi ter da so skladni z zahtevami iz odstavka 5 ter prilogami 4, 6, 7, 9A, 9B, 9C, 10, 11 in 12. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost s specifikacijami za referenčna goriva iz Priloge 5.

Za pridobitev homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali homologacije za vozilo glede na emisije proizvajalec zagotovi skladnost z zahtevami za vgradnjo iz odstavka 6.

4.2.   Za pridobitev razširitve homologacije glede na emisije za vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, katerega referenčna masa je večja od 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, proizvajalec izpolni zahteve iz Dodatka 1 k Prilogi 12.

4.3.   Za pridobitev homologacije za motor ali družino motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, kot samostojne tehnične enote, homologacije za vozilo, ki uporablja dvojno gorivo, s homologiranim motorjem, ki uporablja dvojno gorivo, glede na emisije ali homologacije za vozilo, ki uporablja dvojno gorivo, glede na emisije proizvajalec poleg zahtev iz odstavka 4.1 dokaže, da se za vozila ali motor, ki uporabljajo dvojno gorivo, opravljajo preskusi ter da so skladni z zahtevami iz Priloge 15.

4.4.   Rezervirano (3)

4.5.   Za pridobitev homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto ali homologacije za vozilo glede na emisije proizvajalec zagotovi skladnost z zahtevami v zvezi z vrsto goriva za homologacijo na podlagi univerzalnega goriva ali, v primeru motorja na prisilni vžig s pogonom na zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, za homologacijo za omejeno vrsto goriva iz odstavka 4.6.

4.5.1.   Preglednice s povzetki zahtev za homologacijo motorjev s pogonom na zemeljski plin, motorjev s pogonom na utekočinjeni naftni plin in motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, so na voljo v Dodatku 4.

4.6.   Zahteve v zvezi s homologacijo za univerzalno vrsto goriva

Homologacija za univerzalno vrsto goriva se podeli na podlagi zahtev iz odstavkov 4.6.1 do 4.6.6.1.

4.6.1   Osnovni motor izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika o ustreznih referenčnih gorivih iz Priloge 5. Posebne zahteve veljajo za motorje, ki uporabljajo zemeljski plin/biometan (vključno z motorji, ki uporabljajo dvojno gorivo), kot je določeno v odstavku 4.6.3.

4.6.2.   Če proizvajalec dovoli, da družina motorjev kot gorivo uporablja vrste tržnega goriva, ki niso vključene med referenčna goriva iz Priloge 5 ali ustrezne standarde za tržno gorivo (na primer standarde EN 228 CEN za neosvinčen bencin in standard EN 590 CEN za dizelsko gorivo), na primer B100, proizvajalec poleg zahtev iz odstavka 4.6.1:

(a)

opredeli vrste goriva, ki jih lahko uporablja družina motorjev, v odstavku 3.2.2.2.1 dela 1 Priloge 1;

(b)

dokaže, da lahko osnovni motor izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika v zvezi z opredeljenimi gorivi;

(c)

izpolni zahteve v zvezi s skladnostjo v prometu iz odstavka 9 o opredeljenih gorivih, vključno s katero koli mešanico opredeljenih goriv in ustreznih tržnih goriv ter ustreznih standardov.

4.6.3.   Pri motorju s pogonom na zemeljski plin/biometan proizvajalec dokaže, da se osnovni motorji lahko prilagodijo kateri koli sestavi goriva, ki bi se pojavila na tržišču.

4.6.3.1.   Pri komprimiranem zemeljskem plinu/biometanu (CNG) sta običajni dve vrsti goriva, visokokalorično gorivo (plin iz območja H) in nizkokalorično gorivo (plin iz območja L), vendar imata zelo širok razpon v obeh območjih; znatno se razlikujeta po svoji energijski vsebnosti, izraženi z Wobbejevim indeksom, in po svojem faktorju λ-premika (Sλ). Zemeljski plin s faktorjem λ-premika med 0,89 in 1,08 (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,08) spada v območje H, zemeljski plin s faktorjem λ-premika med 1,08 in 1,19 (1,08 ≤ Sλ ≤ 1,19) pa v območje L. Sestava referenčnih goriv izraža skrajne variacije vrednosti Sλ.

Osnovni motor izpolnjuje zahteve tega pravilnika o referenčnih gorivih GR (gorivo 1) in G25 (gorivo 2) iz Priloge 5 brez kakršnega koli ročnega prilagajanja sistema za napajanje motorja z gorivom med obema preskusoma (zahtevano je samprilagajanje). Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4.

4.6.3.1.1.

Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi s tretjim gorivom (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. zgornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.6.3.2.   Pri motorjih, ki uporabljajo utekočinjeni zemeljski plin/utekočinjeni biometan (LNG), osnovni motor izpolnjuje zahteve tega pravilnika o referenčnih gorivih GR (gorivo 1) in G20 (gorivo 2) iz Priloge 5 brez kakršnega koli ročnega prilagajanja gorivu motorja med obema preskusoma (zahtevano je samoprilagajanje). Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4.

4.6.4.   Za motor, ki za gorivo uporablja komprimirani zemeljski plin/biometan (CNG) in je samoprilagodljiv za območje visokokaloričnih (H-gases) in nizkokaloričnih (L-gases) plinov in ki z uporabo stikala preklaplja med območjem H in območjem L, se osnovni motor pri vsakem položaju stikala preskusi na ustrezno referenčno gorivo, kot je za vsako območje posebej določeno v Prilogi 5. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za območje visokokaloričnih plinov (H) ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za območje nizkokaloričnih plinov (L). Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve tega pravilnika za oba položaja stikala brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma na posameznem položaju stikala. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4.

4.6.4.1.   Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. gornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.6.5.   Pri motorjih na zemeljski plin se razmerje med rezultati emisij "r" za vsako onesnaževalo določi takole:

Formula ali

Formula ter

Formula

4.6.6.   Pri LPG proizvajalec dokaže, da se osnovni motor lahko prilagodi kateri koli sestavi goriva, ki bi se pojavila na tržišču.

Pri LPG se spreminja sestava C3/C4. Te razlike se kažejo v referenčnih gorivih; Osnovni motor izpolnjuje zahteve glede emisij za referenčni gorivi A in B iz Priloge 5 brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4.

4.6.6.1.   Razmerje med rezultati emisij "r" se za vsako onesnaževalo določi takole:

Formula

4.7.   Zahteve za homologacijo za omejeno vrsto goriva v primeru motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo stisnjeni zemeljski plin/biometan (CNG) ali LPG.

4.7.1.   Homologacija emisij izpušnih plinov iz motorja na zemeljski plin, ki je prirejen za delovanje na območju visokokaloričnih (H) ali nizkokaloričnih (L) plinov.

4.7.1.1.   Osnovni motor se preskusi na ustrezno referenčno gorivo, kot je določeno v Prilogi 5, za ustrezno območje. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za območje visokokaloričnih plinov (H) ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za območje nizkokaloričnih plinov (L). Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve iz tega pravilnika brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med preskusoma. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4.

4.7.1.2.   Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. gornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.7.1.3.   Razmerje med rezultati emisij "r" se za vsako onesnaževalo določi takole:

Formula ali

Formula ter

Formula

4.7.1.4.   Ob dobavi kupcu ima motor oznako v skladu z odstavkom 4.12.8, na kateri je navedeno, za katero območje plinov je motor homologiran.

4.7.2.   Homologacija za emisije izpušnih plinov iz motorja, ki za gorivo uporablja zemeljski plin ali LPG in je predviden za delovanje na eno specifično sestavo goriva.

4.7.2.1.   Pri zemeljskem plinu osnovni motor izpolnjuje zahteve glede emisij za referenčni gorivi GR in G25, pri LPG pa za referenčni gorivi A in B iz Priloge 5. Fina nastavitev sistema za dovajanje goriva med preskusi je dovoljena. Tako fino uravnavanje predstavlja ponovno kalibriranje podatkovne baze dovajanja goriva, ne da bi se pri tem kakor koli spreminjala osnovna strategija krmiljenja ali osnovna zgradba podatkovne baze. Po potrebi se dovoli zamenjava delov, ki so neposredno povezani s količino pretoka goriva, kot so vbrizgalne šobe.

4.7.2.2.   Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi na referenčnih gorivih GR in G23 oziroma na G25 in G23, vendar v tem primeru homologacija velja samo za pline razreda H oziroma razreda L.

4.7.2.3.   Ob dobavi kupcu je motor opremljen z oznako iz odstavka 4.12.8, na kateri je navedeno, za katero sestavo goriva je motor kalibriran.

4.8.   Zahteve za homologacijo, specifično za gorivo, v primeru motorjev s pogonom na utekočinjeni zemeljski plin/utekočinjeni biometan (LNG)

Pri motorjih s pogonom na utekočinjen zemeljski plin/utekočinjeni biometan se lahko homologacija, specifična za gorivo, podeli na podlagi zahtev iz odstavkov 4.8.1 do 4.8.2.

4.8.1.   Pogoji za vlogo za homologacijo, specifično za gorivo, v primeru motorjev s pogonom na utekočinjeni zemeljski plin/utekočinjeni biometan (LNG).

4.8.1.1.   Proizvajalec lahko zaprosi za homologacijo, specifično za gorivo, le za motor, ki je kalibriran za določeno sestavo utekočinjenega zemeljskega plina/utekočinjenega biometana (LNG) (4), katere faktorλ-premika se ne razlikuje za več kot 3 odstotke od faktorja λ-premika goriva G20 iz Priloge 5 in katere vsebnost etana je največ 1,5 odstotka.

4.8.1.2.   V vseh drugih primerih proizvajalec zaprosi za homologacijo za univerzalno gorivo v skladu s specifikacijami iz odstavka 4.6.3.2.

4.8.2.   Posebne zahteve za preskušanje v primeru homologacije, specifične za gorivo (LNG).

4.8.2.1.   Pri družini motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo in so motorji kalibrirani za določeno sestavo utekočinjenega zemeljskega plina/utekočinjenega biometana (LNG)2, katere faktor λ-premika se ne razlikuje za več kot 3 odstotke od faktorja λ-premika goriva G20 iz Priloge 5 in katere vsebnost etana je največ 1,5 odstotka, se osnovni motor preskusi le na referenčno gorivo G20, kakor je določeno v Prilogi 5.

4.9.   Homologacija emisij izpušnih plinov za člana družine motorjev

4.9.1.   Razen v primeru iz odstavka 4.8.2 se homologacija osnovnega motorja brez dodatnega preskušanja razširi na celotno družino za vse sestave goriva v določenem območju, za katerega je osnovni motor homologiran (v primeru motorjev iz odstavka 4.7.2), ali za isto vrsto goriv (v primeru motorjev iz odstavka 4.6 ali 4.7), za katero je osnovni motor homologiran.

4.9.2.   Če tehnična služba ugotovi, da predložena vloga glede na izbrani osnovni motor ne predstavlja celotne družine motorjev iz dela 1 Priloge 1, mora tehnična služba izbrati ter preskusiti nadomesten in po potrebi dodaten referenčni preskusni motor.

4.10.   Zahteve za homologacijo za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu

4.10.1.   Proizvajalci zagotovijo, da so vsi sistemi motorjev in vozila opremljeni s sistemom OBD.

4.10.2.   Sistem OBD je zasnovan, sestavljen in nameščen na vozilo v skladu s Prilogo 9A tako, da lahko prepoznava, beleži in sporoča vrsto poslabšanja ali napake iz navedene priloge med celotno življenjsko dobo vozila.

4.10.3.   Proizvajalec zagotovi, da je sistem OBD skladen z zahtevami iz Priloge 9A, vključno z zahtevami za učinkovitost OBD med uporabo, pri vseh običajnih in razumno predvidljivih voznih razmerah, vključno s pogoji običajne uporabe iz Priloge 9B.

4.10.4.   Pri preskusu s kvalificiranim okvarjenim sestavnim delom se v skladu s Prilogo 9B aktivira indikator nepravilnega delovanja sistema OBD. Indikator nepravilnega delovanja sistema OBD se lahko aktivira tudi, če je raven emisij nižja od mejnih vrednosti OBD iz Priloge 9B.

4.10.5.   Proizvajalec zagotovi, da so izpolnjene določbe o učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo iz Priloge 9A.

4.10.6.   Podatki o učinkovitosti OBD med uporabo se shranijo in so na voljo brez kakršnega koli šifriranja prek standardnega komunikacijskega protokola OBD s sistemom OBD v skladu z določbami Priloge 9A.

4.10.7.   Če se proizvajalec tako odloči, so lahko sistemi OBD do datuma, navedenega v odstavku 13.2.3 za nove homologacije, skladni z nadomestnimi določbami iz Priloge 9A, ki se sklicujejo na ta odstavek.

4.10.8.   Če se proizvajalec tako odloči, lahko do datuma, navedenega v odstavku 13.2.2 za nove homologacije, uporabi nadomestne določbe za spremljanje delcev pri dizelskih motorjih (DPF), kot je določeno v odstavku 2.3.2.2 Priloge 9A.

4.11.   Zahteve za homologacijo za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja

4.11.1.   Proizvajalec zagotovi, da so nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene namestitvi na homologirane sisteme motorjev ali vozila, zajeta v tem pravilniku, homologirane kot samostojne tehnične enote v skladu z zahtevami iz odstavkov od 4.11.2 do 4.11.5.

V tem pravilniku se katalizatorji, naprave za NOx in filtri za delce obravnavajo kot naprave za uravnavanje onesnaževanja.

4.11.2.   Za originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki spadajo pod tip iz odstavka 3.2.12 Dodatka 1 k Prilogi 1 in so namenjene za namestitev na vozilo, na katerega se sklicuje ustrezni homologacijski dokument, se ne zahteva, da so skladne z vsemi določbami Priloge 13, če izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2.1, 2.2 in 2.3 navedene priloge.

4.11.3.   Proizvajalec zagotovi, da originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja nosi identifikacijske oznake.

4.11.4.   Identifikacijske oznake iz odstavka 4.11.3 vključujejo naslednje podatke:

(a)

ime ali blagovno znamko proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

znamko in identifikacijsko številko dela originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami iz odstavka 3.2.12.2 dela 1 Priloge 1.

4.11.5.   Nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja se homologirajo le v skladu s tem pravilnikom, ko se v Prilogi 13 k temu pravilniku (5) uvedejo posebne preskusne zahteve..

4.12.   Homologacijske oznake in označevanje za sisteme motorjev in vozila

4.12.1.   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (trenutno 06, v skladu s serijo sprememb 06) označujeta serijo sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu motorja ali vozila.

4.12.2.   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa motorja ali vozila v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2A, 2B ali 2C k temu pravilniku. Vrednosti, izmerjene med preskusom tipa, se prav tako navedejo.

4.12.3.   Na vsak motor, skladen s tipom motorja, homologiranim po tem pravilniku, ali na vsako vozilo, skladno s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto pritrdi mednarodno homologacijsko oznako, ki jo sestavlja:

4.12.3.1.

krog, ki obkroža črko „E“, in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (6);

4.12.3.2.

številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“ ter pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga, določenega v odstavku 4.12.3.1.

4.12.3.3.

Homologacijska oznaka vsebuje tudi pomišljaj in dodatno črko, postavljeno za številko homologacije, na podlagi katere se razlikuje stopnjo, za katero je bila v skladu z odstavkom 13.2 homologacija podeljena in sporočena v preglednici 1 v Prilogi 3.

4.12.3.3.1.

Pri dizelskih motorjih na kompresijski vžig homologacijska oznaka za nacionalnim simbolom vsebuje črko „D“, na podlagi katere se razlikuje tip motorja, za katerega je bila homologacija podeljena.

4.12.3.3.2.

Pri motorjih na kompresijski vžig s pogonom na etanol (ED95) homologacijska oznaka za nacionalnim simbolom vsebuje črki „ED“, na podlagi katerih se razlikuje tip motorja, za katerega je bila homologacija podeljena.

4.12.3.3.3.

Pri motorjih na prisilni vžig s pogonom na etanol (E85) homologacijska oznaka za nacionalnim simbolom vsebuje oznako „E85“, na podlagi katere se razlikuje tip motorja, za katerega je bila homologacija podeljena.

4.12.3.3.4.

Pri motorjih na prisilni vžig s pogonom na bencin homologacijska oznaka za nacionalnim simbolom vsebuje črko „P“, katere namen je razlikovati tip motorja, za katerega je bila homologacija podeljena.

4.12.3.3.5.

Pri motorjih na prisilni vžig s pogonom na utekočinjeni naftni plin homologacijska oznaka za nacionalnim simbolom vsebuje črko „Q“, na podlagi katere se razlikuje tip motorja, za katerega je bila homologacija podeljena.

4.12.3.3.6.

Pri motorjih s pogonom na zemeljski plin homologacijska oznaka za nacionalnim simbolom vsebuje črko/črke, na podlagi katere(-rih) se ugotovi, za katero vrsto plinov je bila homologacija podeljena. Črka/črke bodo:

(a)

H za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območja H;

(b)

L za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območja L;

(c)

HL za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območij H in L;

(d)

Ht za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja H in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H;

(e)

Lt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja L in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja L;

(f)

HLt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina v območju H ali območju L in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H ali L;

(g)

LNG20 pri motorju, ki je homologiran in kalibriran za določeno sestavo utekočinjenega zemeljskega plina/utekočinjenega biometana (LNG), katere faktor λ-premika se ne razlikuje za več kot 3 odstotke od faktorja λ-premika plina G20 iz Priloge 5 in katere vsebnost etana je največ 1,5 odstotka;

(h)

LNG za motor, ki je homologiran in kalibriran za katero koli drugo sestavo utekočinjenega zemeljskega plina/utekočinjenega biometana.

4.12.3.3.7.

Pri motorjih, ki uporabljajo dvojno gorivo, homologacijska oznaka za nacionalnim simbolom vsebuje niz števk, katerih namen je razlikovati, za kateri tip motorja s pogonom na dvojno gorivo in katero vrsto plinov je bila homologacija podeljena.

Ta niz števk bo sestavljen iz dveh števk za tip dvojnega goriva, ki mu sledi(-jo) črka (črke) iz odstavkov od 4.12.3.3.1 do 4.12.3.3.6, kot je ustrezno.

(a)

1A za motorje tipa 1A, ki uporabljajo dvojno gorivo;

(b)

1B za motorje tipa 1B, ki uporabljajo dvojno gorivo;

(c)

2A za motorje tipa 2A, ki uporabljajo dvojno gorivo;

(d)

2B za motorje tipa 2B, ki uporabljajo dvojno gorivo;

(e)

3B za motorje tipa 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo.

4.12.4.   Če je vozilo skladno s homologiranim tipom po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, simbola, predpisanega v odstavku 4.12.3.1, ni treba ponoviti. V takem primeru se številka pravilnika in homologacije ter dodatni simboli iz vseh pravilnikov, po katerih je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilniku, uvrstijo v navpične stolpce desno od simbola, predpisanega v odstavku 4.12.3.1.

4.12.5.   Homologacijska oznaka se namesti v bližino tablice s podatki, ki jo je namestil proizvajalec homologiranega tipa, ali nanjo.

4.12.6.   Priloga 3 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijskih oznak.

4.12.7.   Na motorju, homologiranem kot samostojna tehnična enota, sta poleg oznake o homologaciji še:

4.12.7.1.

blagovno ime ali znamko proizvajalca motorja,

4.12.7.2.

trgovska oznaka proizvajalca.

4.12.8.   Oznake

Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali LPG in je njihova homologacija omejena na vrsto goriva, se uporabljajo naslednje oznake:

4.12.8.1.   Vsebina

Podani so naslednji podatki:

 

V primeru iz odstavka 4.7.1.4 naj na oznaki piše: „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM IZ OBMOČJA H“. Po potrebi se „H“ zamenja z „L“.

 

V primeru odstavka 4.7.2.3 naj na oznaki piše "„SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM S SPECIFIKACIJO …“ ali „SAMO ZA UPORABO S TEKOČIM NAFTNIM PLINOM S SPECIFIKACIJO …“, kakor v določenem primeru ustreza. Vse informacije v ustreznih preglednicah v Prilogi 5 se navedejo s posamičnimi sestavinami in mejnimi vrednostmi, ki jih določi proizvajalec motorja.

Črke in številke morajo biti visoke najmanj 4 mm.

Opomba: Če zaradi pomanjkanja prostora tako označevanje ni mogoče, se lahko uporabi poenostavljena koda. V takem primeru so vsakomur, ki polni posodo za gorivo ali vzdržuje ali popravlja motor in njegovo dodatno opremo, ter tudi zadevnim pristojnim organom na voljo lahko dostopna pojasnila, ki vključujejo vse navedene informacije. Mesto in vsebina teh pojasnil se določita z dogovorom med proizvajalcem in homologacijskim organom.

4.12.8.2.   Značilnosti

Oznake se morajo ohraniti vso življenjsko dobo motorja. Biti morajo jasno čitljive, njihove črke in številke pa neizbrisne. Razen tega morajo biti oznake pritrjene tako, da pritrditev vzdrži vso življenjsko dobo motorja in oznak ni mogoče odstraniti, ne da bi jih uničili ali poškodovali.

4.12.8.3.   Namestitev

Oznake je treba varno namestiti na del motorja, ki je potreben za normalno delovanje motorja in ga običajno ni treba zamenjati med življenjsko dobo motorja. Poleg tega morajo biti oznake na takem mestu, da so zlahka vidne, potem ko je bil motor dopolnjen z vso dodatno opremo, potrebno za njegovo delovanje.

4.13.   V primeru vloge za podelitev homologacije za tip vozila glede na njegov motor se oznaka iz odstavka 4.12.8 prav tako namesti v bližini odprtine za polnjenje goriva.

4.14.   V primeru vloge za podelitev homologacije za tip vozila s homologiranim motorjem se oznaka iz odstavka 4.12.8 prav tako namesti v bližini odprtine za polnjenje goriva.

5.   ZAHTEVE IN PRESKUSI

5.1.   Splošne opombe

5.1.1.   Proizvajalci morajo opremiti vozila in motorje tako, da so sestavni deli, ki lahko vplivajo na emisije, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da vozilu ali motorju med normalno uporabo omogočijo skladnost s tem pravilnikom.

5.1.2.   Proizvajalec izvede tehnične ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v skladu s tem pravilnikom emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozila in pri običajnih pogojih uporabe.

5.1.2.1.

Ukrepi iz odstavka 5.1.2 vključujejo zagotavljanje varnosti cevi, spojev in priključkov, ki se uporabljajo v sistemih za uravnavanje emisij, tako da so skladni s prvotnim namenom načrtovanja.

5.1.2.2.

Proizvajalec zagotovi, da rezultati preskusov emisij ustrezajo veljavnim mejnim vrednostim v skladu s preskusnimi pogoji, predpisanimi v tem pravilniku.

5.1.2.3.

Kateri koli sistem motorja in kateri koli element sestave, ki lahko vpliva na emisije plinastih in trdnih onesnaževal, se načrtuje, izdela, sestavi in namesti tako, da se omogoči skladnost motorja med normalno uporabo z določbami tega pravilnika. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost z zahtevami zunaj pogojev preskusnega cikla iz odstavka 5.1.3 in Priloge 10.

5.1.2.4.

Uporaba odklopnih strategij, ki zmanjšujejo učinkovitost opreme za uravnavanje emisij, je prepovedana.

5.1.2.5.

Za pridobitev homologacije v primeru vozil s pogonom na bencin ali E85, proizvajalec zagotovi, da so izpolnjene posebne zahteve za dovodne odprtine posod za gorivo vozil s pogonom na bencin ali E85, kot so določene v odstavku 6.3.

5.1.3.   Zahteve za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla

5.1.3.1.

Pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 5.1.2 izvedeni tehnični ukrepi upoštevajo:

(a)

splošne zahteve, vključno z zahtevami za učinkovitost in prepoved odklopnih strategij, kot je navedeno v Prilogi 10;

(b)

zahteve za učinkovito omejitev emisij iz izpušne cevi v različnih okoljskih pogojih, v katerih bo vozilo predvidoma delovalo, in v različnih pogojih delovanja, ki lahko nastopijo;

(c)

zahteve v zvezi z laboratorijskim preskušanjem zunaj pogojev preskusnega cikla pri homologaciji;

(d)

zahteve v zvezi z demonstracijskimi preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji in vse dodatne zahteve v zvezi s preskušanjem vozil med uporabo zunaj pogojev preskusnega cikla iz tega pravilnika;

(e)

zahtevo, da proizvajalec predloži izjavo o skladnosti z zahtevami za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla.

5.1.3.2.

Proizvajalec izpolnjuje posebne zahteve iz Priloge 10, vključno s povezanimi preskusnimi postopki.

5.1.4.   Potrebna dokumentacija

5.1.4.1.

Dokumentacijski paket, ki se zahteva v odstavku 3 ter omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v vozilo in motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, mora biti na voljo v naslednjih delih:

(a)

„uradna dokumentacija“, ki je zainteresiranim stranem na voljo na zahtevo;

(b)

„razširjena dokumentacija“, ki ostane strogo zaupna.

5.1.4.2.

Formalni dokumentacijski paket je lahko kratek, če vključuje dokaze, da so bile opredeljene vse izstopne vrednosti, ki jih dovoljuje matrica, pridobljena iz obsega nadzora vnosov posameznih enot. V dokumentaciji mora biti opisano delovanje sistema za prisilo voznika iz Priloge 11, vključno s parametri, ki so potrebni za pridobivanje informacij, povezanih s tem sistemom. To gradivo shrani homologacijski organ.

5.1.4.3.

Razširjen dokumentacijski paket mora vključevati informacije o delovanju vseh pomožnih in osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z opisom parametrov, ki jih spremeni katera koli pomožna strategija za uravnavanje emisij, in mejnih pogojev, pod katerimi deluje pomožna strategija za uravnavanje emisij, ter navedbo, katere pomožne in osnovne strategije za uravnavanje emisij bodo verjetno aktivne pod pogoji za preskusne postopke iz Priloge 10. Razširjen dokumentacijski paket mora vključevati opis logike sistema za uravnavanje goriva, strategij krmiljenja in stikalnih točk v vseh načinih delovanja. Vključevati mora tudi popoln opis sistema za prisilo voznika, ki ga zahteva Priloga 11, vključno s povezanimi strategijami spremljanja.

5.1.4.4.

Razširjen dokumentacijski paket ostane strogo zaupen. Hrani ga lahko homologacijski organ ali ga, po presoji homologacijskega organa, zadrži proizvajalec. Če dokumentacijski paket zadrži proizvajalec, ga mora homologacijski organ, potem ko ga pregleda in odobri, označiti in opremiti z datumom. Homologacijskemu organu ga je treba dati na voljo za pregled ob homologaciji ali kadar koli med veljavnostjo homologacije.

5.1.5.   Določbe za varnost elektronskega sistema

5.1.5.1.

Splošne zahteve, vključno s posebnimi zahtevami za varnost elektronskega sistema, so določene v odstavku 4 Priloge 9B k temu pravilniku in opisane v odstavku 2 Priloge 9A.

5.2.   Tehnične zahteve, ki se nanašajo na emisije plinastih in trdnih onesnaževal

5.2.1.   Pri opravljanju preskusov iz Priloge 4 emisije plinastih in trdnih onesnaževal ne presegajo količin, prikazanih v preglednici 1.

5.2.2.   Pri motorjih na prisilni vžig, za katere se izvaja preskus iz Priloge 6, je pri normalnem prostem teku motorja najvišja dovoljena vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. Kljub temu pa najvišja vsebnost ogljikovega monoksida ne sme presegati 0,3 vol. %.

Pri visokem prostem teku vsebnost ogljikovega monoksida na prostornino izpušnih plinov ne sme presegati 0,2 %, pri tem pa mora biti hitrost motorja vsaj 2 000 min-1 in vrednost lambda 1 ± 0,03 ali v skladu s tehničnimi podatki proizvajalca.

5.2.3.   V primeru zaprtega ohišja motorja proizvajalci zagotovijo, da za preskuse iz odstavkov 6.10 in 6.11 Priloge 4 prezračevalni sistem motorja ne dovoljuje emisije nobenega plina iz ohišja motorja v ozračje. Če je ohišje motorja odprtega tipa, se emisije izmerijo in prištejejo k emisijam iz izpušne cevi v skladu z določbami iz odstavka 6.10 Priloge 4.

5.3.   Mejne vrednosti emisij

Preglednica 1 prikazuje emisije, ki se uporabljajo za ta pravilnik.

Preglednica 1

Mejne vrednosti emisij

 

Mejne vrednosti

CO

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NMHC

(mg/kWh)

CH4

(mg/kWh)

NOX

(mg/kWh)

NH3

(str/min)

Masa trdnih delcev

(mg/kWh)

številka PM

(#/kWh)

WHSC (CI)

1 500

130

 

 

400

10

10

8,0 × 1011

WHTC (CI)

4 000

160

 

 

460

10

10

6,0 × 1011

WHTC (PI)

4 000

 

160

500

460

10

10

 

Opomba:

PI

=

prisilni vžig

CI

=

komprecijski vžig

5.4.   Trajnost in faktorji poslabšanja

Proizvajalec določi faktorje poslabšanja, ki se bodo uporabljali za dokazovanje, da so med običajno življenjsko dobo, določeno v nadaljevanju, plinaste emisije in emisije delcev iz družine motorjev ali družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov skladne z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij iz odstavka 5.3.

Postopki za dokazovanje skladnosti sistema motorja ali družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov med običajno življenjsko dobo so določeni v Prilogi 7.

V ta namen veljajo za opravljanje preskusov trajnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja za pridobitev homologacije in preskusov skladnosti vozil ali motorjev v uporabi naslednje prevožene razdalje in obdobja:

(a)

160 000 km ali pet let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij M1, N1 in M2;

(b)

300 000 km ali šest let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij N2, N3 z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 16 ton in M3 razreda I, razreda II in razreda A, in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 7,5 ton;

(c)

700 000 km ali sedem let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorije N3 z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 16 ton in kategorije M3 razreda III in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 7,5 ton.

5.5.   Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja nadzornih ukrepov za NOx

5.5.1.   Pri vlogi za homologacijo proizvajalci homologacijskemu organu predložijo informacije, ki dokazujejo, da sistem za NOx ohranja svojo funkcijo uravnavanja emisij pri vseh pogojih, ki so redno prisotni v regiji (npr. Evropski uniji), zlasti pri nizkih temperaturah.

Poleg tega proizvajalci homologacijskemu organu predložijo informacije o strategiji delovanja katerega koli sistema za vračanje izpušnih plinov v valj (EGR), vključno z informacijami o delovanju pri nizkih temperaturah okolja.

Te informacije morajo vključevati tudi opis morebitnih učinkov na emisije pri delovanju sistema pri nizkih temperaturah okolja.

Informacije o preskusih in postopkih za izpolnjevanje teh zahtev so na voljo v Prilogi 11.

6.   VGRADNJA V VOZILO

6.1.   Motor se vgradi v vozilo tako, da so izpolnjene homologacijske zahteve. Upoštevajo se naslednje značilnosti v zvezi s homologacijo motorja:

6.1.1.

podtlak v sesalni cevi ni višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Priloge 1;

6.1.2.

protitlak izpušnih plinov ni višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Priloge 1;

6.1.3.

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, ne sme biti višja od tiste, ki je za homologacijo motorja navedena v delu 1 Priloge 1;

6.1.4.

značilnosti sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov so v skladu s tistimi, ki so za homologacijo motorja navedene v delu 1 Priloge 1.

6.2.   Vgradnja homologiranega motorja v vozilo

Vgradnja motorja, homologiranega kot samostojna tehnična enota, v vozilo poleg tega izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

v zvezi s skladnostjo sistema OBD so v skladu z Dodatkom 1 k Prilogi 9B pri vgradnji izpolnjene zahteve proizvajalca za vgradnjo iz dela 1 Priloge 1;

(b)

v zvezi s skladnostjo sistema, s katerim se zagotavlja pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, so pri vgradnji v skladu z Dodatkom 4 Priloge 11 izpolnjene zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Priloge 1.

6.2.1.

Vgradnja motorja, ki uporablja dvojno gorivo, homologiranega kot samostojna tehnična enota, v vozilo mora poleg tega izpolnjevati zahteve iz odstavka 6.3 Priloge 15 in v skladu z odstavkom 8.2 Priloge 15 zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Priloge 1.

6.3.   Dovodne odprtine posod za gorivo pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo bencin ali E85

6.3.1.

Dovodna odprtina posode za bencin ali E85 je zasnovana tako, da je onemogočeno polnjenje posode iz šobe za točenje goriva z zunanjim premerom 23,6 mm ali več.

6.3.2.

Odstavek 6.3.1 se ne uporablja za vozila, pri katerih sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

vozilo je zasnovano in izdelano tako, da osvinčeni bencin nima škodljivega vpliva na nobeno napravo, ki je namenjena uravnavanju emisij plinastih onesnaževal;

(b)

vozilo je razločno, čitljivo in neizbrisno označeno s simbolom za neosvinčeni bencin iz standarda ISO 2575:2004 na takšnem mestu, da ga lahko oseba, ki polni posodo za gorivo, takoj opazi. Dovoljene so dodatne oznake.

6.3.3.

Zagotoviti je treba ukrepe, s katerimi se preprečijo čezmerne emisije izhlapevanja in razlitje goriva zaradi manjkajočega pokrova na posodi za gorivo. To se lahko doseže z enim od naslednjih ukrepov:

(a)

s pokrovom posode za gorivo, ki se samodejno odpira in zapira ter ni odstranljiv;

(b)

s konstrukcijo, ki preprečuje prevelike emisije izhlapevanja v primeru manjkajočega pokrova posode za gorivo;

(c)

v primeru vozil M1 ali N1 na kakršen koli drug način, ki ima enak učinek. Primeri lahko med drugim vključujejo privezan pokrov posode za gorivo, priklenjen pokrov ali pokrov, ki se odklepa s ključem za vžig vozila. V takšnem primeru mora biti mogoče ključ odstraniti iz pokrova posode za gorivo le, ko je zaklenjen.

7.   DRUŽINA MOTORJEV

7.1.   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev

Družina motorjev, kot jo določi proizvajalec, je skladna z odstavkom 5.2 Priloge 4.

Pri motorju, ki uporablja dvojno gorivo, družina motorjev izpolnjuje tudi dodatne zahteve iz odstavka 3.1.1 Priloge 15.

7.2.   Izbira osnovnega motorja

Osnovni motor družine se izbere v skladu z zahtevami iz odstavka 5.2.4 Priloge 4.

Pri motorju, ki uporablja dvojno gorivo, družina osnovnih motorjev izpolnjuje tudi dodatne zahteve iz odstavka 3.1.2 Priloge 15.

7.3.   Razširitev, ki v družino motorjev vključuje nov sistem motorja

7.3.1.

Na zahtevo proizvajalca in po odobritvi homologacijskega organa se lahko kot član certificirane družine motorjev vključi nov sistem motorja, če izpolnjuje merila iz odstavka 7.1.

7.3.2.

Če so elementi sestave osnovnega sistema motorja reprezentativni za elemente sestave novega sistema motorja v skladu z odstavkom 7.2 ali, pri motorjih, ki uporabljajo dvojno gorivo, v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge 15, osnovni sistem motorja ostane nespremenjen, proizvajalec pa spremeni opisni list iz Priloge 1.

7.3.3.

Če novi sistem motorja vključuje elemente sestave, ki jih osnovni sistem motorja v skladu z odstavkom 7.2 ali, pri motorjih, ki uporabljajo dvojno gorivo, v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge 15 ne predstavlja, sam pa bi predstavljal celotno družino v skladu s tema odstavkoma, potem novi sistem motorja postane novi osnovni motor. V tem primeru je treba dokazati, da novi elementi sestave izpolnjujejo določbe tega pravilnika, opisni dokument iz Priloge 1 pa se spremeni.

7.4.   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev OBD

Družina motorjev OBD se opredeli z osnovnimi parametri konstrukcije, ki so skupni sistemom motorjev v družini, v skladu z odstavkom 6.1 Priloge 9B.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1.   Vsak motor ali vozilo, ki ima v skladu s tem pravilnikom nameščeno homologacijsko oznako, mora biti proizvedeno tako, da je glede na opis iz homologacijskega obrazca in njegovih prilog v skladu s homologiranim tipom. Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje so v skladu s tistimi iz Dodatka 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve iz odstavkov od 8.2 do 8.5.

8.1.1.

Skladnost proizvodnje se preveri na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz prilog 2A, 2B in 2C, kakor je ustrezno.

8.1.2.

Skladnost proizvodnje se ocenjuje na podlagi posebnih pogojev iz tega odstavka in ustreznih statističnih metod iz dodatkov 1, 2 in 3.

8.2.   Splošne zahteve

8.2.1.

Pri uporabi dodatkov 1, 2 ali 3 se izmerjene emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, ki so predmet preverjanja skladnosti proizvodnje, prilagodijo z ustreznimi faktorji poslabšanja za tisti motor, kot je navedeno v dopolnilu k certifikatu o homologaciji, podeljenem v skladu s tem pravilnikom.

8.2.2.

Določbe Dodatka 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2) se uporabljajo, če se homologacijski organi strinjajo s proizvajalčevim postopkom preverjanja.

8.2.3.

Vse motorje, ki se preskušajo, je treba naključno izbrati iz proizvodne serije.

8.3.   Emisije onesnaževal

8.3.1.

Če se merijo emisije onesnaževal in je bila homologacija motorja enkrat ali večkrat razširjena, se preskusi opravijo na motorjih iz opisne dokumentacije za ustrezno razširitev.

8.3.2.

Skladnost motorja, predloženega v preskus emisij onesnaževal:

Ko proizvajalec motor predloži pristojnim organom, na izbranih motorjih ne sme izvesti nobenih prilagoditev več.

8.3.2.1.

Trije motorji se vzamejo iz proizvodne serije zadevnih motorjev. Motorje se preskusi z WHTC in po potrebi z WHSC, da se preveri skladnost proizvodnje. Mejne vrednosti so določene v odstavku 5.3.

8.3.2.2.

Če se homologacijski organ strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2), se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 1.

Če se homologacijski organ ne strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2), se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 2.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvedejo v skladu z Dodatkom 3.

8.3.2.3.

Na podlagi preskusov naključno izbranih motorjev v skladu z odstavkom 8.3.2.2 se šteje, da je proizvodna serija zadevnih motorjev skladna, če je po preskusnih merilih iz ustreznega dodatka sprejeta odločitev, da so emisije vseh onesnaževal ustrezne, in da ni skladna, če je za eno od onesnaževal sprejeta odločitev, da emisije niso ustrezne.

Če se za eno od onesnaževal sprejme odločitev o ustreznosti emisij, te odločitve ni mogoče spremeniti na podlagi rezultata morebitnih dodatnih preskusov, ki bi se izvedli zaradi odločanja o emisijah drugih onesnaževal.

Če ni sprejeta odločitev o ustreznosti za vsa onesnaževala in če za nobeno onesnaževalo ni sprejeta odločitev o zavrnitvi, se preskus opravi na drugem motorju (glej sliko 1).

Če ni bila sprejeta nobena odločitev, se lahko proizvajalec kadar koli odloči, da ustavi preskušanje. V takem primeru se zabeleži odločitev o zavrnitvi.

Slika 1

Shematski prikaz preskušanja skladnosti proizvodnje

Image

8.3.3.

Preskusi se izvajajo na novih motorjih.

8.3.3.1.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvajajo tudi na motorjih, ki so bili utečeni, vendar do največ 125 ur. V tem primeru mora postopek utekanja motorja opraviti proizvajalec, ki se zaveže, da na teh motorjih ne bo izvedel nobenih prilagoditev.

8.3.3.2.

Če želi proizvajalec v skladu z odstavkom 8.3.3.1 izvesti postopek utekanja, ga lahko opravi na enega od naslednjih načinov:

(a)

na vseh preskušanih motorjih

(b)

na prvem preskušenem motorju, pri katerem se koeficient naraščanja emisij določi tako

(i)

emisije onesnaževal se izmerijo na novem motorju in preden poteče največ 125 ur iz odstavka 8.3.3.1 na prvem preskušanem motorju;

(ii)

za vsako onesnaževalo se izračuna koeficient naraščanja emisij med preskusoma:

 

emisije pri drugem preskusu/emisije pri prvem preskusu;

 

vrednost koeficienta naraščanja je lahko manjša od ena.

Naslednji preskusni motorji se ne utekajo, ampak se njihove emisije, ko so motorji novi, popravijo s koeficientom naraščanja emisij.

V tem primeru je treba upoštevati naslednje vrednosti:

(a)

pri prvem motorju vrednosti iz drugega preskusa;

(b)

pri drugih motorjih vrednosti pri novih motorjih, pomnožene s koeficientom naraščanja emisij.

8.3.3.3.

Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo dizelsko gorivo, etanol (ED95), bencin, E85 in LPG, se lahko vsi ti preskusi izvedejo s tržnimi gorivi, ki se uporabljajo. Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabijo tudi referenčna goriva iz Priloge 5. To pomeni, da se preskusi iz odstavka 4 pri vsakem plinskem motorju izvedejo najmanj z dvema referenčnima gorivoma.

8.3.3.4.

Pri motorjih s pogonom na zemeljski plin se lahko za vse te preskuse uporablja tržno gorivo, in sicer tako:

(a)

za motorje, označene s H, tržno gorivo v območju H (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,00);

(b)

za motorje, označene z L, tržno gorivo v območju L (1,00 ≤ Sλ ≤ 1,19);

(c)

za motorje, označene s HL, tržno gorivo v skrajnem območju λ -faktorja premika (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,19).

Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabijo tudi referenčna goriva iz Priloge 5. To pomeni, da je treba opraviti preskuse iz odstavka 4.

8.3.3.5.

V primeru spora zaradi neustreznosti motorjev na plinasto gorivo, kadar uporabljajo tržno gorivo, se preskusi izvedejo z referenčnim gorivom, na katerega je bil preskušen osnovni motor, ali z možnim dodatnim gorivom 3 iz odstavkov 4.6.4.1 in 4.7.1.2, na katero je bil morda preskušen osnovni motor. Nato se rezultat pretvori z izračunom, pri katerem se uporabijo ustrezni faktorji „r“, „ra“ ali „rb“, kot je opisano v odstavkih 4.6.5, 4.6.6.1 in 4.7.1.3. Če so r, ra ali rb manjši od ena, popravek ni potreben. Izmerjeni in izračunani rezultati kažejo, da motor izpolnjuje mejne vrednosti z vsemi ustreznimi gorivi (gorivi 1 in 2 ter, če je primerno, gorivo 3 pri motorjih na zemeljski plin ter gorivi A in B pri motorjih na LPG).

8.3.3.6.

Preskusi skladnosti proizvodnje določenega motorja na plinasto gorivo, ki je predviden za delovanje na gorivo s posebno sestavo, se izvedejo na gorivu, za katero je bil motor kalibriran.

8. 4.   Diagnostika na vozilu (OBD)

8.4.1.

Če homologacijski organ ugotovi, da je kakovost proizvodnje nezadovoljiva, lahko zahteva preverjanje skladnosti proizvodnje za sistem OBD. To preverjanje je treba opraviti v skladu z naslednjim:

Iz proizvodne serije se naključno izbere motor, na katerem se opravijo preskusi iz Priloge 9B. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so se utekali do največ 125 ur.

8.4.2.

Proizvodnja se šteje za skladno, če ta motor izpolnjuje zahteve preskusov iz Priloge 9B.

8.4.3.

Če motor, vzet iz proizvodne serije, ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 8.4.1, se iz proizvodne serije naključno vzame dodaten vzorec štirih motorjev, ki se preskusijo v skladu s Prilogo 9B. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so se utekali do največ 125 ur.

8.4.4.

Proizvodnja se šteje za skladno, če vsaj trije motorji iz naključnega vzorca dodatnih štirih motorjev izpolnjujejo zahteve preskusov iz Priloge 9B.

8.5.   Podatki o elektronski krmilni enoti (ECU), ki se zahtevajo za preskušanje v prometu

8.5.1.

Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se v skladu z zahtevami iz odstavka 9.4.2.2 dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge 9B.

8.5.2.

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno v skladu s Prilogo 9B, motor velja za neskladnega.

8.5.3.

Skladnost signala ECU za navor z zahtevami iz odstavkov 9.4.2.2 in 9.4.2.3 se dokaže z izvajanjem preskusa WHSC v skladu s Prilogo 4.

8.5.4.

Če preskusna oprema ne izpolnjuje zahtev iz Pravilnika št. 85 v zvezi z dodatno opremo, je treba izmerjeni navor popraviti v skladu s popravno metodo iz Priloge 4.

8.5.5.

Skladnost signala ECU za navor velja za zadostno, če izračunani navor ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz odstavka 9.4.2.5.

8.5.6.

Razpoložljivost in preverjanje skladnosti podatkov o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu, proizvajalec redno zagotavlja za vsak proizveden tip motorja v vsaki proizvedeni družini motorjev.

8.5.7.

Rezultati študije proizvajalca so na voljo homologacijskemu organu na njegovo zahtevo.

8.5.8.

Na zahtevo homologacijskega organa proizvajalec dokaže razpoložljivost ali skladnost podatkov o ECU v serijski proizvodnji, tako da izvede ustrezne preskuse iz odstavkov od 8.5.1 do 8.5.4 na vzorcu motorjev istega tipa. Pravila o vzorčenju, vključno z merili za velikost vzorca in statističnimi merili za sprejem ali zavrnitev, so navedena odstavkih od 8.1 do 8.3 o preverjanju skladnosti emisij.

9.   SKLADNOST VOZIL/MOTORJEV V PROMETU

9.1.   Uvod

Ta odstavek določa zahteve za skladnost v prometu za tipe vozil, homologirane v skladu s tem pravilnikom.

9.2.   Skladnost v prometu

9.2.1.   Ukrepi za zagotavljanje skladnosti v prometu za vozila ali sisteme motorja, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ter zahtevami iz Priloge 8 k temu pravilniku sprejmejo v primeru vozil ali sistemov motorja, homologiranih v skladu s tem pravilnikom.

9.2.2.   Tehnični ukrepi, ki jih izvede proizvajalec, morajo zagotoviti, da se emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozil pri običajnih pogojih uporabe. Skladnost z določbami tega pravilnika se preverja med običajno življenjsko dobo sistema motorja, nameščenega v vozilu, pri običajnih pogojih uporabe v skladu s Prilogo 8 k temu pravilniku.

9.2.3.   Proizvajalec sporoči rezultate preskušanja v prometu homologacijskemu organu, ki je podelil prvotno homologacijo v skladu s prvotnim načrtom. Vsako odstopanje od prvotnega načrta se ustrezno utemelji homologacijskemu organu.

9.2.4.   Če se homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, ne strinja s proizvajalčevim poročanjem v skladu z odstavkom 10 Priloge 8 ali če predložena dokumentacija dokazuje nezadovoljivo skladnost v prometu, lahko homologacijski organ od proizvajalca zahteva, da izvede preskus za potrditev. Homologacijski organ prouči poročilo o potrdilnem preskusu, ki ga predloži proizvajalec.

9.2.5.   Če homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, ni zadovoljen z rezultati preskusov v prometu ali potrdilnih preskusov v skladu z merili iz Priloge 8 ali na podlagi preskušanja v prometu, ki ga izvede pogodbenica, od proizvajalca zahteva, da predloži načrt popravnih ukrepov, s katerimi bo odpravil neskladnost iz odstavka 9.3 tega pravilnika in odstavka 9 Priloge 8.

9.2.6.   Vsaka pogodbenica lahko sama izvede nadzorno preskušanje na podlagi postopka za preskušanje skladnosti v prometu iz Priloge 8 in o njem poroča. Beležijo se podatki o nabavi, vzdrževanju in sodelovanju proizvajalca pri dejavnostih. Na zahtevo homologacijskega organa homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, zagotovi potrebne informacije o homologaciji, da zagotovi preskušanje v skladu s postopkom iz Priloge 8.

9.2.7.   Če pogodbenica ugotovi, da tip motorja ali vozila ni skladen z veljavnimi zahtevami tega odstavka (tj. odstavek 9.2) in Priloge 8, o tem prek svojega homologacijskega organa takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo. Po prejemu takšne zahteve zadevna država članica potrebno preverjanje opravi takoj oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve.

Po tem obvestilu homologacijski organ pogodbenice, ki je podelila prvotno homologacijo, takoj sporoči proizvajalcu, da tip motorja ali vozila ne izpolnjuje zahtev teh določb.

9.2.8.   Po obvestilu iz odstavka 9.2.7 in če se s predhodnim preskušanjem skladnosti v prometu dokaže skladnost, lahko homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, od proizvajalca zahteva, da opravi dodatne potrdilne preskuse po posvetovanju s strokovnjaki pogodbenice, ki je predložila sporočilo o neskladnem vozilu.

Če takšni podatki o preskusu niso na voljo, proizvajalec v 60 delovnih dneh po prejetju obvestila iz odstavka 9.2.7 navedenemu organu, ki je podelil prvotno homologacijo, bodisi predloži načrt popravnih ukrepov v skladu s členom 9.3 bodisi opravi dodatno preskušanje skladnosti v prometu z enakovrednim vozilom, da preveri, ali tip motorja ali vozila izpolnjuje zahteve. Če lahko proizvajalec ustrezno utemelji homologacijskemu organu, da potrebuje več časa za izvedbo dodatnega preskušanja, se mu lahko podaljšanje odobri.

9.2.9.   Strokovnjaki pogodbenice, ki je predložila sporočilo o neskladnem tipu motorja ali vozila v skladu z odstavkom 9.2.7, so povabljeni, da si ogledajo izvajanje dodatnih preskusov skladnosti v prometu iz odstavka 9.2.8. Poleg tega se rezultati preskusov sporočijo navedeni državi članici in homologacijskim organom.

Če se s temi preskusi skladnosti v prometu ali potrdilnimi preskusi potrdi neskladnost tipa motorja ali vozila, homologacijski organ od proizvajalca zahteva, da predloži načrt popravnih ukrepov za odpravo neskladnosti. Načrt popravnih ukrepov je skladen z določbami odstavka 9.3 tega pravilnika in odstavkom 9 Priloge 8.

Če se s preskusi skladnosti v prometu ali potrdilnimi preskusi dokaže skladnost, proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil prvotno homologacijo, predloži poročilo. Homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, poročilo pošlje državi članici, ki je predložila sporočilo o neskladnem tipu vozila, in homologacijskim organom. Poročilo vključuje rezultate preskusov v skladu z odstavkom 10 Priloge 8.

9.2.10.   Homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, državo članico, ki je ugotovila, da tip motorja ali vozila ni skladen z veljavnimi zahtevami, obvešča o napredku in rezultatih razprav s proizvajalcem, preveritvenih preskusih ter popravnih ukrepih.

9.3.   Popravni ukrepi

9.3.1.   Na zahtevo homologacijskega organa in po preskušanju v prometu v skladu s členom 9.2 proizvajalec homologacijskemu organu predloži načrt popravnih ukrepov najpozneje v 60 delovnih dneh po prejetju obvestila homologacijskega organa. Če lahko proizvajalec homologacijskemu organu ustrezno utemelji, da potrebuje več časa za preiskavo vzroka neskladnosti, da bi lahko predložil načrt popravnih ukrepov, se lahko odobri podaljšanje.

9.3.2.   Popravni ukrepi se uporabljajo za vse motorje v prometu, ki spadajo v iste družine motorjev ali družine motorjev OBD, in se razširijo tudi na družine motorjev ali družine motorjev OBD, ki bi lahko imele enake napake. Proizvajalec oceni potrebo po spremembi homologacijskih dokumentov in rezultat sporoči homologacijskemu organu.

9.3.3.   Homologacijski organ se posvetuje s proizvajalcem ter se z njim dogovori glede načrta popravnih ukrepov in izvrševanja načrta. Če homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, ugotovi, da dogovora ni mogoče doseči, sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s preklicem homologacije, če je to potrebno, da zagotovi, da se proizvodnja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, kakor je ustrezno, uskladi s homologiranim tipom. Homologacijski organ obvesti homologacijske organe drugih pogodbenic o sprejetih ukrepih. Če se homologacija prekliče, homologacijski organ v 20 delovnih dneh obvesti homologacijske organe drugih pogodbenic o preklicu in razlogih za preklic.

9.3.4.   Homologacijski organ v 30 delovnih dneh od datuma, ko je od proizvajalca prejel načrt popravnih ukrepov, ta načrt potrdi ali zavrne. Homologacijski organ v istem času tudi obvesti proizvajalca in vse pogodbenice o svoji odločitvi glede potrditve ali zavrnitve načrta popravnih ukrepov.

9.3.5.   Proizvajalec je odgovoren za izvedbo odobrenega načrta popravnih ukrepov.

9.3.6.   Proizvajalec vodi evidenco o vsakem sistemu motorja ali vozilu, vrnjenem v popravilo in popravljenem ali spremenjenem, ter o delavnici, ki je popravilo izvedla. Homologacijski organ ima na zahtevo dostop do te evidence med izvajanjem načrta in v obdobju 5 let po koncu izvajanja načrta.

9.3.7.   Kakršno koli popravilo ali sprememba iz odstavka 9.3.6 se zabeleži v certifikatu, ki ga proizvajalec predloži lastniku motorja ali vozila.

9.4.   Zahteve in preskusi za preskušanje v prometu

9.4.1.   Uvod

Ta odstavek (odstavek 9.4) določa specifikacije in preskuse podatkov ECU pri homologaciji za namen preskušanja v prometu.

9.4.2.   Splošne zahteve

9.4.2.1.

Za namen preskušanja v prometu mora sistem OBD v realnem času in s frekvenco najmanj 1 Hz kot obvezne informacije o pretoku podatkov dati na voljo izračunano vrednost obremenitve (navor motorja kot odstotek največjega navora in največjega razpoložljivega navora pri trenutni vrtilni frekvenci motorja), vrtilno frekvenco motorja, temperaturo hladilne tekočine motorja, trenutno porabo goriva ter referenčni največji navor motorja kot funkcijo vrtilne frekvence motorja.

9.4.2.2.

ECU lahko oceni izhodni navor z vgrajenimi algoritmi za izračun proizvedenega notranjega navora in navora trenja.

9.4.2.3.

Navor motorja v Nm, ki izhaja iz navedenih informacij o pretoku podatkov, omogoča neposredno primerjavo z vrednostmi, izmerjenimi pri določanju moči motorja v skladu s Pravilnikom št. 85. V navedene informacije o pretoku podatkov je treba vključiti zlasti vse morebitne popravke v zvezi z dodatno opremo.

9.4.2.4.

Dostop do informacij, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se zagotovi v skladu z zahtevami iz Priloge 9A in standardi iz Dodatka 6 k Prilogi 9B.

9.4.2.5.

Povprečna obremenitev pri posameznem pogoju delovanja v Nm, izračunana na podlagi informacij, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se ne razlikuje od povprečne izmerjene obremenitve pri tem pogoju delovanja za več kot:

(a)

7 odstotkov pri določanju moči motorja v skladu s Pravilnikom št. 85;

(b)

10 odstotkov pri izvajanju preskusa WHSC v skladu z odstavkom 7.7 Priloge 4.

Pravilnik št. 85 dovoljuje, da se dejanska največja obremenitev motorja razlikuje od referenčne največje obremenitve za 5 odstotkov, da se upošteva spremenljivost postopka izdelave. To dovoljeno odstopanje se upošteva pri navedenih vrednostih.

9.4.2.6.

Zunanji dostop do informacij, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, ne vpliva na emisije ali učinkovitost vozila.

9.4.3.   Preverjanje razpoložljivosti in skladnosti podatkov o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu

9.4.3.1.

Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se v skladu z zahtevami iz odstavka 9.4.2.2 dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge 9B.

9.4.3.2.

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način z diagnostičnim orodjem, ki deluje pravilno, motor velja za neskladnega.

9.4.3.3.

Skladnost signala ECU za navor z zahtevami iz odstavkov 9.4.2.2 in 9.4.2.3 se dokaže z osnovnim motorjem družine motorjev pri določanju moči motorja v skladu s Pravilnikom št. 85 ter izvajanju preskusa WHSC v skladu z odstavkom 7.7 Priloge 4 in laboratorijskega preskušanja zunaj pogojev preskusnega cikla pri homologaciji v skladu z odstavkom 7 Priloge 10.

9.4.3.3.1.

Skladnost signala ECU za navor z zahtevami iz odstavkov 9.4.2.2 in 9.4.2.3 se dokaže za vsakega člana družine motorjev pri določanju moči motorja v skladu s Pravilnikom št. 85. Za ta namen se izvedejo dodatne meritve pri več delnih obremenitvah in obratovalnih točkah vrtilne frekvence motorja (na primer pri načinih WHSC in nekaterih dodatnih naključnih točkah).

9.4.3.4.

Če motor, ki se preskuša, ne izpolnjuje zahtev iz Pravilnika št. 85 v zvezi z dodatno opremo, se izmerjeni navor popravi v skladu s popravno metodo za moč iz odstavka 6.5.3 Priloge 4.

9.4.3.5.

Skladnost signala ECU za navor velja za zadostno, če signal za navor ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz odstavka 9.4.2.5.

10.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1.

Homologacija, podeljena za določen tip motorja ali vozila skladno s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.1. ali če motor(-ji) ali vozilo(-a) ne prestane(-jo) uspešno preskusov iz odstavka 8.3.

10.2.

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki sporočila o homologaciji, ki je skladno z vzorcem iz Priloge 2A, 2B ali 2C k temu pravilniku.

11.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

11.1.

O vseh spremembah homologiranega tipa se uradno obvesti homologacijski organ, ki je tip homologiral. Organ lahko potem:

11.1.1.

meni, da ni verjetno, da bi spremembe imele znaten škodljiv učinek in da spremenjeni tip v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahtevo, ali

11.1.2.

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva poročilo o nadaljnjih preskusih.

11.2.

O potrditvi ali zavrnitvi homologacije, z opredelitvijo sprememb, se po postopku iz odstavka 4.12.2. obvesti pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

11.3.

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki sporočila, ki je skladno z vzorcem iz prilog 2A, 2B ali 2C k temu pravilniku.

12.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki sporočila, ki je skladno z vzorcem iz Priloge 2A, 2B ali 2C k temu pravilniku.

13.   PREHODNE DOLOČBE

13.1.   Splošne določbe

13.1.1.   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 06 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

13.1.2.   Od uradnega datuma začetka veljavnosti serije sprememb 06 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacijo ECE podelijo le, če motor izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s serijo sprememb 06.

13.2.   Nove homologacije

13.2.1.   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, od datuma veljavnosti sprememb 06 tega pravilnika podelijo homologacijo ECE za sistem motorja ali vozilo le, če izpolnjuje:

(a)

zahteve iz odstavka 4.1 tega pravilnika;

(b)

zahteve za spremljanje učinkovitosti iz odstavka 2.3.2.2 Priloge 9A;

(c)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti OBD za NOx, kot so določene v vrstici „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A;

(d)

zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1.1 in 8.4.1.1 Priloge 11.

13.2.1.1.

V skladu z zahtevami iz odstavka 6.4.4 Priloge 9A proizvajalcem ni treba predložiti izjave o skladnosti delovanja OBD med uporabo.

13.2.2.   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, od 1. septembra 2014 podelijo homologacijo ECE za sistem motorja ali vozilo le, če izpolnjuje:

(a)

zahteve iz odstavka 4.1 tega pravilnika;

(b)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti mase trdnih delcev za OBD, kot so določene v vrstici „obdobje uvajanja“ v preglednici 1 Priloge 9A;

(c)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti OBD za NOx, kot so določene v vrstici „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A;

(d)

zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1.1 in 8.4.1.1 Priloge 11.

13.2.2.1.

V skladu z zahtevami iz odstavka 6.4.4 Priloge 9A proizvajalcem ni treba predložiti izjave o skladnosti delovanja OBD med uporabo.

13.2.3.   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, od 31. decembra 2015 podelijo homologacijo ECE za sistem motorja ali vozilo le, če izpolnjuje:

(a)

zahteve iz odstavka 4.1 tega pravilnika;

(b)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti mase trdnih delcev za OBD, kot so določene v vrstici „splošne zahteve“ v preglednici 1 Priloge 9A;

(c)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti OBD za NOx, kot so določene v vrstici „splošne zahteve“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A;

(d)

„splošne“ zahteve v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1 in 8.4.1 Priloge 11;

(e)

zahteve v zvezi z načrtom in izvajanjem tehnik spremljanja v skladu z odstavkoma 2.3.1.2 in 2.3.1.2.1 Priloge 9A;

(f)

zahteve iz odstavka 6.4.1 Priloge 9A glede navedbe izjave o skladnosti delovanja OBD med uporabo.

13.3.   Omejitev veljavnosti homologacij

13.3.1.   S 1. januarjem 2014 homologacije, ki so podeljene v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 05, prenehajo veljati.

13.3.2.   S 1. septembrom 2015 homologacije, ki so podeljene v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06, in ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 13.2.1, prenehajo veljati.

13.3.3.   S 31. decembrom 2016 homologacije, ki so podeljene v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06, in ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 13.2.2, prenehajo veljati.

13.4.   Posebne določbe

13.4.1.   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko nadaljujejo s podeljevanjem homologacij tistim sistemom motorjev ali vozilom, ki so skladni s katerimi koli prejšnjimi spremembami ali katero koli ravnjo tega pravilnika, če so namenjena za prodajo ali izvoz v države, ki v svoji nacionalni zakonodaji uporabljajo ustrezne zahteve.

13.4.2.   Nadomestni motorji za vozila v uporabi

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko nadaljujejo s podeljevanjem homologacij tistim motorjem, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s katerimi koli prejšnjimi spremembami ali kateri koli ravnjo tega pravilnika, če je motor namenjen zamenjavi za vozilo v uporabi in je zanj na dan začetka uporabe tega vozila veljal prejšnji standard.

13.4.3.   Pri uporabi posebnih določb iz odstavka 13.4.1 ali odstavka 13.4.2 sporočilo o homologaciji iz odstavka 1.6 Dodatka k prilogama 2A in 2C vključuje informacije v zvezi s temi določbami.

13.4.3.1.

V primeru homologacij na podlagi posebnih določb iz odstavka 13.4.1 sporočilo o homologaciji na sprednji strani vključuje naslednje besedilo z ustrezno številko sprememb, ki nadomesti „xx“, naveden v primeru v nadaljevanju:

„Motor je skladen s spremembami xx Pravilnika št. 49“.

13.4.3.2.

V primeru homologacij na podlagi posebnih določb iz odstavka 13.4.2 sporočilo o homologaciji na sprednji strani vključuje naslednje besedilo z ustrezno številko sprememb, ki nadomesti „xx“, naveden v primeru v nadaljevanju:

„Nadomestni motor je skladen s spremembami xx Pravilnika št. 49“.

14.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov pošljejo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podelijo homologacijo in se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.


(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), document ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odstavek.2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Na primer, če je posoda za plin prazna

(3)  Ta odstavek je rezerviran za nadomestne določbe v zvezi z nadomestnimi zahtevami za OBD za lahka tovorna vozila in uravnavanje emisij NOx.

(4)  To običajno velja za utekočinjeni biometan.

(5)  Preden se lahko sestavijo homologacije, mora biti zaključen postopek staranja v Prilogi 13.

(6)  Razločevalne številke pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so prikazane v Prilogi 3 h KonsolidiranI resoluciji o izdelavi vozil), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2/Amend.1 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.


Dodatek 1

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje zadovoljivo

A.1.1.

Ta dodatek opisuje postopek preverjanja skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, če je standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca zadovoljivo.

A.1.2.

Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev je postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 40 % motorjev neustrezne kakovosti, 0,95 (tveganje proizvajalca = 5 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 65 % motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

A.1.3.

Za vsako onesnaževalo iz odstavka 5.3 tega pravilnika se uporablja naslednji postopek (glej sliko 1 v odstavku 8.3 tega pravilnika):

Naj bo:

L

=

naravni logaritem mejne vrednosti onesnaževala;

xi

=

naravni logaritem meritve (po uporabi ustreznih DF-jev) za i-ti motor iz vzorca;

s

=

ocena standardnega odklona pri proizvodnji (ko se določi naravni logaritem meritve);

n

=

tekoča številka vzorca.

A.1.4.

Za vsak vzorec se izračuna vsota standardnih odstopanj od dovoljene meje po naslednji formuli:

Formula

A.1.5.

Potem velja:

(a)

če je statistični rezultat preskusa večji od vrednosti za odločitev o sprejemu za dano velikost vzorca iz preglednice 2, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o sprejemu,

(b)

če je statistični rezultat preskusa manjši od vrednosti za odločitev o zavrnitvi za dano velikost vzorca iz preglednice 2, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o zavrnitvi,

(c)

sicer se v skladu z odstavkom 8.3.2 preskusi dodaten motor, postopek izračuna pa se uporabi za vzorec, povečan za še eno enoto.

Preglednica 2

Vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja iz Dodatka 1

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odločitev o sprejemu An

Vrednost za odločitev o zavrnitvi Bn

3

3,327

-4,724

4

3,261

-4,790

5

3,195

-4,856

6

3,129

-4,922

7

3,063

-4,988

8

2,997

-5,054

9

2,931

-5,120

10

2,865

-5,185

11

2,799

-5,251

12

2,733

-5,317

13

2,667

-5,383

14

2,601

-5,449

15

2,535

-5,515

16

2,469

-5,581

17

2,403

-5,647

18

2,337

-5,713

19

2,271

-5,779

20

2,205

-5,845

21

2,139

-5,911

22

2,073

-5,977

23

2,007

-6,043

24

1,941

-6,109

25

1,875

-6,175

26

1,809

-6,241

27

1,743

-6,307

28

1,677

-6,373

29

1,611

-6,439

30

1,545

-6,505

31

1,479

-6,571

32

-2,112

-2,112


Dodatek 2

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje nezadovoljivo ali podatek ni na voljo

A.2.1.

Ta dodatek opisuje postopek za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, če standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca ni zadovoljivo ali pa podatek ni na voljo.

A.2.2.

Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev je postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 40 % motorjev neustrezne kakovosti, 0,95 (tveganje proizvajalca = 5 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 65 % motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

A.2.3.

Šteje se, da imajo vrednosti onesnaževal iz odstavka 5.3 tega pravilnika, po uporabi ustreznih DF-jev, normalno logaritemsko porazdelitev in bi jih bilo treba pretvoriti tako, da se jim določijo naravni logaritmi. Vzemimo, da m0 in m označujeta najmanjšo in največjo velikost vzorca (m0 = 3 in m = 32) in da n označuje tekočo številko vzorca.

A.2.4.

Če so naravni logaritmi merjenih vrednosti (po uporabi ustreznih DF-jev) v seriji x1, x2,... xi in je L naravni logaritem mejne vrednosti za onesnaževala, potem se uporablja:

Formula

Formula

Formula

A.2.5.

Preglednica 3 prikazuje vrednosti, ko glede na trenutno velikost vzorca vozilo ustreza (An) in ko ne ustreza (Bn). Statistični rezultat preskusa je razmerje med

Formula

, in se uporablja pri odločanju, ali se serija sprejme ali zavrne:

za m0 ≤ n ≤ m:

(a)

serija je sprejeta, če je

Formula

,

(b)

serija ni sprejeta, če je

Formula

,

(c)

če je

Formula

, je potrebna dodatna meritev..

A.2.6.

Opombe

Za izračun zaporednih vrednosti statistike preskusov se uporabijo naslednje rekurzivne formule:

Formula

Formula

(n = 2, 3,…; Formula; v1 = 0)

Preglednica 3

Vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja iz Dodatka 2

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odločitev o sprejemu An

Vrednost za odločitev o zavrnitvi Bn

3

–0,80381

16,64743

4

–0,76339

7,68627

5

–0,72982

4,67136

6

–0,69962

3,25573

7

–0,67129

2,45431

8

–0,64406

1,94369

9

–0,61750

1,59105

10

–0,59135

1,33295

11

–0,56542

1,13566

12

–0,53960

0,97970

13

–0,51379

0,85307

14

–0,48791

0,74801

15

–0,46191

0,65928

16

–0,43573

0,58321

17

–0,40933

0,51718

18

–0,38266

0,45922

19

–0,35570

0,40788

20

–0,32840

0,36203

21

–0,30072

0,32078

22

–0,27263

0,28343

23

–0,24410

0,24943

24

–0,21509

0,21831

25

–0,18557

0,18970

26

–0,15550

0,16328

27

–0,12483

0,13880

28

–0,09354

0,11603

29

–0,06159

0,09480

30

–0,02892

0,07493

31

–0,00449

0,05629

32

0,03876

0,03876


Dodatek 3

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje na zahtevo proizvajalca

A.3.1.

Ta dodatek opisuje postopek za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal na zahtevo proizvajalca.

A.3.2.

Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev je postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 30 % motorjev neustrezne kakovosti, 0,90 (tveganje proizvajalca = 10 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 65 % motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

A.3.3

Za vsako onesnaževalo iz odstavka 5.3 tega pravilnika se uporablja naslednji postopek (glej sliko 1 v odstavku 8.3 tega pravilnika):

Naj bo:

n

=

tekoča številka vzorca.

A.3.4

Za vzorec določite statistični rezultat preskusa, s katerim se določi skupno število neskladnih preskusov pri n-tem preskusu.

A.3.5.

Potem velja:

(a)

če je statistični rezultat preskusa manjši ali enak vrednosti za odločitev o sprejemu za dano velikost vzorca iz preglednice 4, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o sprejemu,

(b)

če je statistični rezultat preskusa večji ali enak vrednosti za odločitev o zavrnitvi za dano velikost vzorca iz preglednice 4, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o zavrnitvi,

(c)

sicer se v skladu z odstavkom 8.3.2. tega pravilnika preskusi dodaten motor, postopek izračuna pa se uporabi za vzorec, povečan za še eno enoto.

V preglednici 4 so vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi izračunane po mednarodnem standardu ISO 8422/1991.

Preglednica 4

Vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja iz Dodatka 3

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odločitev o sprejemu

Vrednost za odločitev o zavrnitvi

3

3

4

0

4

5

0

4

6

1

5

7

1

5

8

2

6

9

2

6

10

3

7

11

3

7

12

4

8

13

4

8

14

5

9

15

5

9

16

6

10

17

6

10

18

7

11

19

8

9


Dodatek 4

Povzetek postopka homologacije za motorje s pogonom na zemeljski plin, motorje s pogonom na utekočinjeni naftni plin in motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, s pogonom na zemeljski plin/biometan ali utekočinjeni naftni plin

Homologacija motorjev na utekočinjeni naftni plin (LPG)

 

Odstavek 4.6: Zahteve v zvezi s homologacijo za univerzalno vrsto goriva

Število preskusov

Izračun „r“

Odstavek 4.7: Zahteve za homologacijo za omejeno vrsto goriva v primeru motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali LPG

Število preskusov

Izračun „r“

Glej odstavek 4.6.6.

Motor na LPG, prilagodljiv na vsako sestavo goriva

gorivo A in gorivo B

2

Formula

 

 

 

Glej odstavek 4.7.2.

Motor na LPG, prirejen za delovanje na eno določeno sestavo goriva

 

 

 

gorivo A in gorivo B,

fino uravnavanje med preskusi je dovoljeno

2

 


Homologacija motorjev na zemeljski plin

 

Odstavek 4.6: Zahteve v zvezi s homologacijo za univerzalno vrsto goriva

Število preskusov

Izračun „r“

Odstavek 4.7: Zahteve za homologacijo za omejeno vrsto goriva v primeru motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali LPG

Število preskusov

Izračun „r“

Glej odstavek 4.6.3.

Motor na NG, prilagodljiv na vsako sestavo goriva

GR (1) in G25 (2),

na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskuša na dodatnem tržnem gorivu (3), če je Formula

2

(največ 3).

Formula

in, če je preskušeno z dodatnim gorivom,

Formula

ter

Formula

 

 

 

Glej odstavek 4.6.4.

Motor na zemeljski plin, ki je samoprilagodljiv s stikalom

GR (1) in G23 (3) za H ter G25 (2) in G23 (3) za L,

na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi na dodatno tržno gorivo (3) namesto na G23, če je Formula

2 za območje H in

2 za območje L;

v ustreznem položaju stikala 4

Formula

ter

Formula

 

 

 

Glej odstavek 4.7.1.

Motor na zemeljski plin, ki je predviden za delovanje na plinskem območju H ali L

 

 

 

GR (1) in G23 (3) za H ali

G25 (2) in G23 (3) za L,

na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi na dodatno tržno gorivo (3) namesto na G23, če je Formula

2 za območje H

ali

2 za območje L

2

Formula

za območje H

ali

Formula

za območje L

Glej odstavek 4.7.2.

Motor na NG, prirejen za delovanje na eno določeno sestavo goriva

 

 

 

GR (1) in G25 (2),

fino uravnavanje med preskusi je dovoljeno;

na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi na:

 

GR (1) in G23 (3) za H ali

 

G25 (2) in G23 (3) za L

2

ali

2 za območje H

ali

2 za območje L

2

 


Homologacija za motorje s pogonom na zemeljski plin/biometan ali tekoči naftni plin, ki uporabljajo dvojno gorivo

Tip na dvojno gorivo (1)

Dizelski način

Način z dvojnim gorivom

CNG

LNG

LNG20

LPG

1A

 

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

univerzalni

(2 preskusa)

specifični za gorivo

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

1B

univerzalni

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

univerzalni

(2 preskusa)

specifični za gorivo

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

2A

 

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

univerzalni

(2 preskusa)

specifični za gorivo

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

2B

univerzalni

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

univerzalni

(2 preskusa)

specifični za gorivo

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

3B

univerzalni

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)

univerzalni

(2 preskusa)

specifični za gorivo

(1 preskus)

univerzalni ali omejeni

(2 preskusa)


(1)  V skladu z opredelitvami pojmov iz Priloge 15.


PRILOGA 1

VZORCI OPISNEGA LISTA

Ta opisni list se nanaša na homologacijo v skladu s Pravilnikom št. 49. Nanaša se na ukrepe, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz sistemov motorjev in vozil. Povezan je z:

 

homologacijo za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto,

 

homologacijo za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije,

 

homologacijo za vozila glede na emisije.

Naslednje informacije, če je potrebno, se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz te priloge upravljani elektronsko, je treba dodati informacije o njihovem delovanju.

Opombe s pojasnili so v Dodatku 1 k tej prilogi.

Informacije, ki jih je treba predložiti

Opisni list vedno vsebuje:

Splošne informacije

Poleg tega bi bilo treba navesti tudi naslednje informacije, če je to ustrezno:

Del 1

:

bistvene značilnosti (osnovnega) motorja in tipov motorja v družini motorjev

Del 2

:

bistvene značilnosti sestavnih delov in sistemov vozila glede na emisije izpušnih plinov

Dodatek k opisnemu listu: Podatki o preskusnih pogojih

Fotografije in/ali risbe osnovnega motorja, tipa motorja in, če je primerno, motornega prostora.

Seznam morebitnih drugih prilog.

Datum, spis

Opombe v zvezi z izpolnjevanjem preglednic

Črke A, B, C, D, E, ki ustrezajo članom družine motorjev, se nadomestijo z dejanskimi imeni članov družine motorjev.

Če se v zvezi s posamezno značilnostjo motorja uporablja enaka vrednost/opis za vse člane družine motorjev, se celice, ki ustrezajo črkam A–E, združijo.

Če je družina sestavljena iz več kot petih članov, se lahko dodajo novi stolpci.

V primeru vloge za podelitev homologacije za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto se izpolnita splošni del in del 1.

V primeru vloge za podelitev homologacije za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije se izpolnita splošni del in del 2.

V primeru vloge za podelitev homologacije za vozilo glede na emisije se izpolnita splošni del ter dela 1 in 2.

 

 

Osnovni motor ali tip motorja

Člani družine motorjev

A

B

C

D

E

0.

Splošne opombe

0.l.

Znamka (blagovno ime proizvajalca):

 

0.2.

Tip

 

 

0.2.0.3.

Tip motorja kot samostojna tehnična enota / družina motorjev kot samostojna tehnična enota / vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije / vozilo glede na emisije (1)

 

0.2.1.

Trgovska imena (če obstajajo):

 

 

 

 

 

 

0.3.

Oznake za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (2):

 

 

 

 

 

 

0.3.1.

Mesto navedene oznake:

 

 

 

 

 

 

 

0.5.

Ime in naslov proizvajalca:

 

 

0.7.

Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način namestitve homologacijske oznake:.

 

 

 

 

 

 

0.8.

Imena in naslovi proizvodnih obratov:

 

 

 

 

 

 

0.9.

ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

 


DEL 1

Bistvene značilnosti (osnovnega) motorja in tipov motorja v družini motorjev

 

 

Osnovni motor ali tip motorja

Člani družine motorjev

A

B

C

D

E

3.2.

Motor z notranjim izgorevanjem

 

 

 

 

 

 

3.2.1.

Podatki o motorju

 

 

 

 

 

 

3.2.1.1.

Način delovanja: prisilni vžig/ kompresijski vžig (1)

Cikel: dvotaktni/štiritaktni/rotacijski (1)

 

3.2.1.1.1.

Tip motorja, ki uporablja dvojno gorivo:

tip 1A/tip 1B/tip 2A/tip 2B/tip 3B (1) (df)

Razmerje energije iz plina med vročim delom preskusnega cikla WHTC (df): …%

 

3.2.1.2.

Število in razporeditev valjev

 

 

 

 

 

 

3.2.1.2.1.

Premer valja (3) mm

 

 

 

 

 

 

3.2.1.2.2.

Gib (3) mm

 

 

 

 

 

 

3.2.1.2.3.

Zaporedje vžigov:

 

 

 

 

 

 

3.2.1.3.

Delovna prostornina motorja (4) cm3

 

 

 

 

 

 

3.2.1.4.

Kompresijsko razmerje (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.5.

Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih na prisilni vžig, risbe batnih obročkov: …

 

 

 

 

 

 

3.2.1.6.

Normalna vrtilna frekvenca prostega teka (5) min–1

 

 

 

 

 

 

3.2.1.6.1.

Visoka vrtilna frekvenca prostega teka (5) min–1

 

 

 

 

 

 

3.2.1.6.2.

Prosti tek na dizelsko gorivo: da/ne (1) (df)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.7.

Prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpuhu pri prostem teku motorja (5): % po podatkih proizvajalca (samo motorji na prisilni vžig)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.8.

Največja nazivna moč (6):… kW pri… min–1 (po navedbi proizvajalca)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.9.

Največje dovoljeno število vrtljajev, po podatkih proizvajalca:… (min–1)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.10.

Največji nazivni navor (6) (Nm) pri (min–1) (po navedbi proizvajalca)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.11.

Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v odstavkih 3.1, 3.2 in 3.3 tega pravilnika ter omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

 

 

 

 

 

3.2.2.

Gorivo

 

 

 

 

 

 

3.2.2.2.

Težka tovorna vozila dizelsko gorivo/bencin//LPG/NG-H/NG-L/NG-HL/etanol (ED95)/etanol (E85)/dvojno gorivo (1) (dh)

 

 

 

 

 

 

3.2.2.2.1.

Goriva, združljiva z uporabo v motorju, ki jih navede proizvajalec v skladu z odstavkom 4.6.2 tega pravilnika (po potrebi)

 

 

 

 

 

 

 

3.2.4.

Napajanje z gorivom

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na kompresijski vžig ali dvojno gorivo): da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.1.

Opis sistema:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.2.

Način delovanja: direktni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.

Tlačilka za vbrizgavanje goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.1.

Znamka(-e):

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.2.

Tip(-i):

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.3.

Največja količina vbrizga (1), (5),… mm3 /gib ali takt pri vrtilni frekvenci motorja … min–1 ali, alternativno, diagram karakteristik vbrizga

(če ima motor samodejno krmiljenje vbrizgane količine goriva v odvisnosti od tlaka, navedite značilno količino vbrizga in tlak glede na vrtilno frekvenco motorja)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.4.

Statično krmiljenje vbrizga (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.5.

Krivulja predvbrizga (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.6.

Postopek kalibracije: preskusna naprava/motor (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.

Regulator

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.1.

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2.

Vrtilna frekvenca, pri kateri regulator zapre dovod goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2.1.

Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi začne zapiranje dovoda goriva …. (min –1):

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2.2

Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve (min–1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2.3.

Vrtilna frekvenca v prostem teku (min–1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5.

Visokotlačne cevi

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5.1.

Dolžina (mm)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5.2.

Notranji premer (mm)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5.3.

Skupni vod, izdelava in tip:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6.

Šoba(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6.3.

Tlak odpiranja (5): kPa ali diagram odpiranja (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7.

Sistem za zagon hladnega motorja

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7.3.

Opis blaga

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8.

Pomožna naprava za pomoč pri zagonu

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8.3.

Opis sistema

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.

Elektronsko nadzorovano vbrizgavanje: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.

Opis sistema (pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.1.

Znamka in tip krmilne enote (ECU)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.2.

Znamka in tip regulatorja goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.3.

Znamka in tip senzorja pretoka zraka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.4.

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.5.

Znamka in tip ohišja lopute za zrak

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.6.

Znamka in tip senzorja temperature vode

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.7.

Znamka in tip senzorja temperature zraka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.8.

Znamka in tip senzorja zračnega tlaka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.9.

Številka (številke) kalibracije programske opreme

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na prisilni vžig): da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.1.

Način delovanja: vbrizgavanje v sesalno cev (eno-/večtočkovno /direktno vbrizgavanje (1)/drugo (točen opis))

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.2.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.3.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.

Opis sistema: (pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.1.

Znamka in tip krmilne enote (ECU)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.2.

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.3.

Znamka in tip senzorja pretoka zraka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.4.

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.5.

Znamka in tip krmilnika tlaka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.6.

Znamka in tip mikrostikala

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.7.

Znamka in tip regulirnega vijaka za prosti tek

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.8.

Znamka in tip ohišja lopute za zrak

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.9.

Znamka in tip senzorja temperature vode

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.10.

Znamka in tip senzorja temperature zraka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.11.

Znamka in tip senzorja zračnega tlaka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.12.

Številka (številke) kalibracije programske opreme

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.5.

Vbrizgalne šobe: tlak odpiranja (5) (kPa) ali diagram poteka odpiranja (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.5.1.

Znamka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.5.2.

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.6.

Krmiljenje začetka vbrizgavanja

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.7.

Sistem za zagon hladnega motorja

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.7.1.

Način(-i) delovanja

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.7.2.

Delovno območje/nastavitve (1), (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.4.

Črpalka za gorivo

 

 

 

 

 

 

3.2.4.4.1.

Tlak (5) (kPa) ali diagram (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.5.

Električni sistem

 

 

 

 

 

 

3.2.5.1.

Nazivna napetost (V), priključek mase pozitivni/negativni (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.5.2.

Alternator

 

 

 

 

 

 

3.2.5.2.1.

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.5.2.2.

Nazivna moč (VA)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.

Sistem vžiga (samo motorji na prisilni vžig)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.3.

Način delovanja:

 

 

 

 

 

 

3.2.6.4.

Krivulja ali diagram predvžiga (5)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.5.

Statični predvžig (5) (stopinj pred zgornjo mrtvo lego)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6.

Vžigalne svečke

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6.1.

Znamka

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6.2.

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6.3.

Nastavitev razdalje med elektrodama (mm)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.7.

Vžigalna(-e) tuljava(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.7.1.

Znamka

 

 

 

 

 

 

3.2.6.7.2.

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.7.

Hladilni sistem: tekočina/zrak (1)

 

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.

Tekočina

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.1.

Lastnosti tekočine

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.2.

Vodne črpalke: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.3.

Značilnosti

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.3.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.3.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.4.

Prestavna razmerja:

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.

Letalo

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.1.

Ventilator: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.2.

Značilnosti

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.2.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.2.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.3.

Prestavna razmerja

 

 

 

 

 

 

3.2.8.

Sesalni sistem

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1.

Nadtlačni polnilnik: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1.3.

Opis sistema (npr. največji polnilni tlak: … kPa, omejilni ventil, če obstaja)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.2.

Hladilnik polnilnega zraka: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.2.1.

Tip: Zrak–zrak/zrak–voda (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.3.

Podtlak v sesalni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci in polni obremenitvi (samo pri motorjih s kompresijskim vžigom)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.3.1.

Najmanjši dovoljen (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.3.2.

Največji dovoljen (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.

Opis in risbe sesalnih cevi in njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itn.)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.1.

Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami)

 

 

 

 

 

 

3.2.9.

Izpušni sistem

 

 

 

 

 

 

3.2.9.1.

Opis in/ali risba izpušnega kolektorja

 

 

 

 

 

 

3.2.9.2.

Opis in/ali risba izpušnega sistema

 

 

 

 

 

 

3.2.9.2.1.

Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki so del sistema motorja

 

 

 

 

 

 

3.2.9.3.

Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivnih vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (samo motorji na kompresijski vžigu (kPa) (7)

 

 

 

 

 

 

 

3.2.9.7.

Prostornina izpušnega sistema (dm3)

 

 

 

 

 

 

3.2.9.7.1.

Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema: (dm3)

 

 

 

 

 

 

3.2.10.

Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin

 

 

 

 

 

 

3.2.11.

Časi odpiranja ventilov ali drugi ustrezni podatki

3.2.11.1.

Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja in zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja Za spremenljive sisteme določanja časa, najnižji in najvišji čas

 

 

 

 

 

 

3.2.11.2.

Referenčno območje in/ali območje nastavitve (7)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.

Ukrepi proti onesnaževanju zraka

 

3.2.12.1.1.

Naprava za recikliranje plinov iz ohišja motorja: da/ne (1)

Če da, opis in risbe

Če ne, se zahteva skladnost z odstavkom 6.10 Priloge 4 k temu pravilniku

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.

Dodatne naprave proti onesnaževanju (če obstajajo in če niso opisane drugod)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.

Katalizator izpušnih plinov: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.1.

Število katalizatorjev in elementov (zagotoviti spodnje podatke za posamezno enoto)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.2.

Dimenzije, oblika in prostornina katalizatorja(-ev):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.3.

Tip katalitičnega delovanja

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.4.

Skupna količina plemenitih kovin

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.5.

Relativna koncentracija

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.6.

Nosilno telo (struktura in material)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.7.

Gostota celic

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.8.

Tip okrova katalizatorja(-ev)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.9.

Mesto vgradnje katalizatorja(-ev) (mesto in referenčna razdalja v izpušnem sistemu)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.10.

Ščitnik proti toploti: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.

Sistemi regeneracije/metoda naknadne obdelave izpušnih plinov, opis

 

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.5.

Običajen obseg obratovalne temperature (K)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.6.

Gorljivi reagenti: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.7.

Tip in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitične reakcije

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.8.

Običajen obseg obratovalne temperature reagenta K

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.9.

Mednarodni standard

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.10.

Pogostost ponovnega polnjenja reagenta: Neprekinjeno/vzdrževanje (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.12.

Znamka katalizatorja

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.13.

Identifikacija številke dela

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.

Senzor za kisik: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.1.

Znamka

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.2.

Lokacija

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.3.

Območje delovanja

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.4.

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.5.

Identifikacija številke dela

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.3.

Vbrizgavanje zraka: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.3.1.

Vrsta (pulziranje zraka, zračna črpalka itd.)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.4.

Vračanje izpušnih plinov v valj (EGR): da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.4.1.

Lastnosti (znamka, tip, pretok itd.)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.

Lovilnik za delce (PT): da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.1.

Mere, oblika in prostornina lovilnika za delce

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.2.

Oblika lovilnika za delce

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.3.

Mesto vgradnje (referenčna razdalja na izpušni liniji)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.4.

Način ali sistem regeneracije, opis in/ali risba

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.5.

Znamka lovilnika za delce

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.6.

Identifikacija številke dela

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.7.

Običajen obseg obratovalne temperature (K) in tlaka (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.8.

V primeru periodične regeneracije

 

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.8.1.1.

Število preskusnih ciklov WHTC brez regeneracije (n)

 

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.8.2.1.

Število preskusnih ciklov WHTC z regeneracijo (nR)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.9.

Drugi sistemi: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.9.1.

Opis in delovanje

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.

Vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.0.1.

Število družin motorjev OBD v družini motorjev

 

3.2.12.2.7.0.2.

Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

Družina motorjev OBD 1 …

Družina motorjev OBD 2: …

itd …

3.2.12.2.7.0.3.

Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.0.4.

Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo OBD, ki se zahteva v odstavku 3.1.4 (c) in odstavku 3.3.4 tega pravilnika ter je določena v Prilogi 9A k temu pravilniku za namene homologacije sistema OBD

 

 

 

 

 

 

3.2.12.7.0.5

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

 

 

 

 

 

 

3.2.12.7.0.6.

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo motorja, ki uporablja dvojno gorivo, v vozilo

 

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.2.

Seznam in vloga vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3

Pisni opis (splošna načela delovanja) naslednjih elementov

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.1.

Motorji na prisilni vžig (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.1.1.

Nadzor katalizatorja (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.1.2.

Odkrivanje neuspelih vžigov (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.1.3.

Nadzor senzorja za kisik (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.1.4.

Druge komponente, ki jih nadzira sistem OBD

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.2.

Motorji na kompresijski vžig (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.2.1.

Nadzor katalizatorja (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.2.2.

Nadzor filtra za delce (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.2.3.

Nadzor elektronskega sistema za dovod goriva (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.2.4.

Nadzor sistema za DeNOx  (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.2.5.

Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.4.

Merila za aktiviranje MI (določeno število voznih ciklov ali statistična metoda) (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.5.

Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili) (8)

 

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.6.5.

Standard komunikacijskega protokola OBD (8)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.7.

Sklicevanje proizvajalca na informacije, povezane z OBD, ki se zahtevajo v odstavkih 3.1.4 (d) in 3.3.4 tega pravilnika, da bi se zagotovila skladnost z določbami o dostopu do OBD vozila, ali

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.7.1.

Namesto sklicevanja proizvajalca iz odstavka 3.2.12.2.7.7 sklicevanje iz dodatka k tej prilogi, ki vsebuje naslednjo preglednico, izpolnjeno v skladu z zadevnim primerom:

Sestavni del – Koda napake – Strategija spremljanja – Merila za zaznavanje napak – Merila za aktiviranje MI – Sekundarni parametri – Predkondicioniranje – Demonstracijski preskus

Katalizator SCR – P20EE – signali senzorjev NOx 1 in 2 – Razlika med signali senzorja 1 in senzorja 2 – Drugi cikel – Vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja, temperatura katalizatorja, aktivnost reagenta, masni pretok izpušnih plinov – En preskusni cikel OBD (WHTC, vroči del) – Preskusni cikel OBD (WHTC, vroči del)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.

Drugi sistemi (opis in delovanje)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.1.

Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.2.

Motor s stalnim deaktiviranjem prisile voznika, ki ga uporabljajo reševalne službe ali se uporablja v vozilih, zasnovanih in izdelanih za uporabo v oboroženih silah, civilni zaščiti, gasilskih službah in službah, ki so odgovorne za vzdrževanje javnega reda.: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.3.

Število družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavani pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

3.2.12.2.8.4.

Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

Družina motorjev OBD 1 …

Družina motorjev OBD 2: …

itd …

3.2.12.2.8.5.

Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.6.

Najnižja koncentracija aktivne sestavine, prisotne v reagentu, ki ne aktivira opozorilnega sistema (CDmin) (% vol)

 

3.2.12.2.8.7.

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistemov za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx v vozilo

 

 

 

 

 

 

 

3.2.17.

Specifični podatki za motorje na plinasto gorivo in motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, za težka tovorna vozila (za drugačne sisteme navedite enakovredne informacije)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.1.

Gorivo: LPG/NG-H/NG-L/NG-HL (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.

Krmilnik(i) tlaka oziroma uparjalnik(i)/krmilnik(i) tlaka (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.3.

Število stopenj zmanjševanja tlaka

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.4.

Tlak na končni stopnji najmanj (kPa) – največ (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.5.

Število glavnih nastavitvenih točk

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.6.

Število nastavitvenih točk pri prostem teku

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.7.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3.

Sistem za dovajanje goriva: mešalna enota/vbrizgavanje plina/vbrizgavanje tekočine/neposredno vbrizgavanje (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3.1.

Uravnavanje moči zmesi

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3.2.

Opis sistema in/ali shema in risbe

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3.3.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.

Mešalna enota

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.1.

Število

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.2.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.3.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.4.

Lokacija

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.5.

Možnosti nastavitve

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.6.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.

Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.1.

Vbrizgavanje: enotočkovno/večtočkovno (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.2.

Vbrizgavanje: neprekinjeno/simultano/zaporedno (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.

Oprema za vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.3.

Možnosti nastavitve

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.4.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4.

Napajalna črpalka (če je ustrezno)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4.3.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5.

Šoba(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5.3.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.

Neposredno vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.

Tlačilka za vbrizgavanje/krmilnik tlaka (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.3.

Krmiljenje začetka vbrizgavanja

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.4.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.

Šoba(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.3.

Tlak odpiranja ali diagram odpiranja (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.4.

Številka homologacije

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.

Elektronska krmilna enota (ECU)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.3.

Možnosti nastavitve

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.4.

Številka (številke) kalibracije programske opreme

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.

Oprema, značilna za motorje na zemeljski plin (NG)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1.

Varianta 1 (samo pri homologaciji motorjev za več specifičnih sestav goriva)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1.0.1.

Funkcija za samodejno prilagajanje? da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1.0.2.

Kalibracija za specifično sestavo plina NG-H/NG-L/NG-HL (1)

Pretvorba za specifično sestavo plina NG-Ht/NG-Lt/NG-HLt  (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1.1.

metan (CH4); … osnova

(% mola)

min (% mola)

maks. (% mola)

etan (C2H6): … osnova

(% mola)

min (% mola)

maks. (% mola)

propan (C3H8): … osnova

(% mola)

min (% mola)

maks. (% mola)

butan (C4H10): … osnova

(% mola)

min (% mola)

maks. (% mola)

C5/C5+: … osnova

(% mola)

min (% mola)

maks. (% mola)

kisik (O2): … osnova

(% mola)

min (% mola)

maks. (% mola)

inertni plin (N2, He itd.): … osnova

(% mola)

min (% mola)

maks. (% mola)

 

3.5.4.

Emisije CO2 za motorje za težka tovorna vozila

 

 

 

 

 

 

3.5.4.1.

Preskus WHSC (dg) masnih emisij CO2 … (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

3.5.4.1.1.

Preskus WHSC masnih emisij CO2 za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo v dizelskem načinu (d): … g/kWh

Preskus WHSC masnih emisij CO2 za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, v načinu z dvojnim gorivom (d), če je primerno: … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.5.4.2.

Preskus WHTC masnih emisij CO2 (dg): … (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

3.5.4.2.1.

Preskus WHTC masnih emisij CO2 za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, v dizelskem načinu (d): … g/kWh

Preskus WHTC masnih emisij CO2 za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, v načinu z dvojnim gorivom (d): … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.5.5.

Poraba goriva za motorje za težka tovorna vozila

 

 

 

 

 

 

3.5.5.1.

Preskus WHSC (dg)porabe goriva … (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

3.5.5.1.1.

Preskus WHSC porabe goriva za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, v dizelskem načinu (d): … g/kWh

Preskus WHSC porabe goriva za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, v načinu z dvojnim gorivom (d): … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.5.5.2.

Preskus WHTC porabe goriva (5) (dg) … (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

3.5.5.2.1.

Preskus WHTC porabe goriva za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, v dizelskem načinu (d): … g/kWh

Preskus WHTC porabe goriva za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, v načinu z dvojnim gorivom (d): … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.6.

Temperature, ki jih dovoljuje proizvajalec

 

 

 

 

 

 

3.6.1.

Hladilni sistem

 

 

 

 

 

 

3.6.1.1.

Tekočinsko hlajenje najvišja temperatura pri izhodu (K)

 

 

 

 

 

 

3.6.1.2.

Zračno hlajenje

 

 

 

 

 

 

3.6.1.2.1.

Referenčna točka:

 

 

 

 

 

 

3.6.1.2.2.

Najvišja temperatura v referenčni točki (K)

 

 

 

 

 

 

3.6.2.

Najvišja izhodna temperatura polnilnega zraka na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka (K)

 

 

 

 

 

 

3.6.3.

Najvišja temperatura izpušnih plinov v točki izpušne/izpušnih cevi, ki je najbližja/so najbližje zunanji prirobnici/zunanjim prirobnicam izpušnega kolektorja/izpušnih kolektorjev ali turbopuhala/turbopuhal: … K

 

 

 

 

 

 

3.6.4.

Temperatura goriva najnižja (K) – najvišja (K)

Za dizelske motorje na vstopu v tlačilko za vbrizgavanje goriva, za motorje na plinasto gorivo na končni stopnji krmilnika tlaka

 

 

 

 

 

 

3.6.5.

Temperatura maziva

Najnižja (K) – najvišja (K)

 

 

 

 

 

 

 

3.8.

Mazalni sistem

 

 

 

 

 

 

3.8.1.

Opis sistema

 

 

 

 

 

 

3.8.1.1.

Lega posode za mazivo

 

 

 

 

 

 

3.8.1.2.

Sistem dovoda maziva (s črpalko/z vbrizgavanjem v sesalni del/mešanje z gorivom itd.) (1)

 

 

 

 

 

 

3.8.2.

Črpalka za mazivo

 

 

 

 

 

 

3.8.2.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.8.2.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.8.3.

Mešanica z gorivom

 

 

 

 

 

 

3.8.3.1.

Odstotek

 

 

 

 

 

 

3.8.4.

Oljni hladilnik: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.8.4.1.

Risba(-e)

 

 

 

 

 

 

3.8.4.1.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.8.4.1.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 


DEL 2

Bistvene značilnosti sestavnih delov in sistemov vozila glede na emisije izpušnih plinov

 

 

Osnovni motor ali tip motorja

Člani družine motorjev

A

B

C

D

E

3.1.

Proizvajalec motorja

 

3.1.1.

Proizvajalčeva oznaka motorja (označba na motorju ali drug način identifikacije)

 

 

 

 

 

 

3.1.2.

Številka homologacije (kadar je potrebno), vključno z oznako goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.2.

Gorivo

 

 

 

 

 

 

 

3.2.2.3.

Nalivno grlo posode za gorivo: zožen premer/označba

 

 

 

 

 

 

3.2.3.

Posoda(-e) za gorivo

 

 

 

 

 

 

3.2.3.1.

Posoda(-e) za pogonsko gorivo

 

 

 

 

 

 

3.2.3.1.1.

Število in prostornina vsake posode

 

 

 

 

 

 

3.2.3.2.

Posoda(-e) za rezervno gorivo

 

 

 

 

 

 

3.2.3.2.1.

Število in prostornina vsake posode

 

 

 

 

 

 

 

3.2.8.

Sesalni sistem

 

 

 

 

 

 

 

3.2.8.3.3.

Dejanski podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.2.

Zračni filter, risbe

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.2.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.2.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.3.

Dušilec zvoka, risb;

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.3.1.

Znamka(-e)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.3.2.

Tip(-i)

 

 

 

 

 

 

3.2.9.

Izpušni sistem

 

 

 

 

 

 

3.2.9.2.

Opis in/ali risba izpušnega sistema

 

 

 

 

 

 

 

3.2.9.2.2.

Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki niso del sistema motorja

 

 

 

 

 

 

 

3.2.9.3.1.

Dejanski protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (samo pri motorjih s kompresijskim vžigom) (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

3.2.9.7.

Prostornina izpušnega sistema (dm3)

 

 

 

 

 

 

3.2.9.7.1.

Dejanska prostornina celotnega izpušnega sistema (vozila in sistema motorja) (dm3)

 

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.

Vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.0.

Uporabljena druga možnost odobritve, kot je opredeljena v odstavku 2.4 Priloge 9A k temu pravilniku: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.1.

Sestavni deli OBD na vozilu

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.2.

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema OBD homologiranega motorja v vozilo

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.3.

Pisni opis in/ali risba MI (10)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.4.

Pisni opis in/ali risba zunanjega komunikacijskega vmesnika OBD (10)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.

Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.0.

Uporabljena druga možnost odobritve, kot je opredeljena v odstavku 2.1 Priloge 11 (11) k temu pravilniku: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.1.

Sestavni deli sistemov na vozilu, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.2.

Aktiviranje načina počasne vožnje:

„onemogoči po ponovnem zagonu“/„onemogoči po dovajanju goriva“/„onemogoči po parkiranju“ (12)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.3.

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema v vozilo, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx homologiranega motorja

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.4.

Pisni opis in/ali risba opozorilnega signala (10)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.5.

Ogrevana/neogrevana posoda za reagent in sistem za doziranje (glej odstavek 2.4 Priloge 11 k temu pravilniku)

 

 

 

 

 

 


(1)  Neustrezno črtati (v nekaterih primerih ni treba ničesar črtati, ker pride v poštev več kot ena navedba).

(2)  Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, nebistvene za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so zajeti v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC?123??).

(3)  Vrednost se zaokroži na najbližjo desetinko milimetra.

(4)  Vrednost se izračuna in zaokroži na najbližji polni cm3.

(5)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(6)  Določeno v skladu z zahtevami Pravilnika št. 85.

(7)  Please fill in here the upper and lower values for each variant.

(8)  Zabeleži se v primeru ene družine motorjev OBD in če še ni zabeleženo v dokumentacijskih paketih iz vrstice 3.2.12.2.7.0.4. dela 1 Priloge 1.

(9)  Poraba goriva za kombinirani WHTC, vključno z vročim in hladnim delom v skladu s Prilogo 8.

(10)  Zabeleži se, če ni zabeleženo v dokumentaciji iz vrstice 3.2.12.2.7.2 dela 2 Priloge 1.

(11)  Odstavek 2.1. Priloge 11 je rezerviran za prihodnje alternativne homologacije.

(12)  Neustrzno črtati.

Dodatek k opisnemu listu:

Podatki o preskusnih pogojih

1.   Vžigalne svečke

1.1.   Znamka

1.2.   Tip

1.3.   Nastavitev razmaka med elektrodami vžigalnih svečk

2.   Vžigalna tuljava

2.1.   Znamka

2.2.   Tip

3.   Uporabljeno mazivo:

3.1.   Znamka

3.2.   Tip (navedite odstotek olja v mešanici, če se mazivo in gorivo mešata)

4.   Oprema, ki jo poganja motor

4.1.   Moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, je treba določiti le:

(a)

če zahtevana dodatna oprema/oprema ni nameščena na motor in/ali

(b)

če je na motor nameščena dodatna oprema/oprema, ki se ne zahteva.

Opomba: zahteve za opremo, ki jo poganja motor, so različne pri preskusu emisij in preskusu moči.

4.2.   Naštevanje in identifikacijske podrobnosti

4.3.   Absorbirana moč pri vrtilnih frekvencah motorja, specifičnih za preskus emisij

Preglednica 1

Absorbirana moč pri vrtilnih frekvencah motorja, specifičnih za preskus emisij

Oprema

Prosti tek

Nizka vrtilna frekvenca

Visoka vrtilna frekvenca

Želena vrtilna frekvenca2/

n95h

Pa

dodatna oprema/oprema, zahtevana v skladu z Dodatkom 6 k Prilogi 4

 

 

 

 

 

Pb

dodatna oprema/oprema, ki ni zahtevana v skladu z Dodatkom 6 k Prilogi 4

 

 

 

 

 

5.   Zmogljivost motorja (po navedbah proizvajalca) (1)

5.1.   Preskusne vrtilne frekvence motorja za preskus emisij v skladu s Prilogo 4 (9) ali preskusne vrtilne frekvence motorja za preskus emisij v načinu z dvojnim gorivom v skladu s Prilogo 4 (9)(df)

Nizka vrtilna frekvenca (nlo): … vrt/min

Visoka vrtilna frekvenca (nhi): … vrt/min

Število vrtljajev v prostem teku … vrt/min

Želena vrtilna frekvenca … vrt/min

n95h … vrt/min

5.1.1.   Preskusne vrtilne frekvence motorja za preskus emisij v dizelskem načinu v skladu s Prilogo 4 (9)(df)(di)

Nizka vrtilna frekvenca (nlo): … vrt/min

Visoka vrtilna frekvenca (nhi): … vrt/min

Število vrtljajev v prostem teku … vrt/min

Želena vrtilna frekvenca … vrt/min

n95h … vrt/min

5.2   Navedene vrednosti za preskus moči v skladu s Pravilnikom št. 85 ali navedene vrednosti za preskus moči v načinu z dvojnim gorivom v skladu s Pravilnikom št. 85 (df)

5.2.1.   Število vrtljajev v prostem teku … vrt/min

5.2.2.   Vrtilna frekvenca pri največji moči … vrt/min

5.2.3.   Največja moč: … kW

5.2.4.   Vrtilna frekvenca pri največjem navoru … vrt/min

5.2.5.   Največji navor … Nm

5.2.6.   Navedene vrednosti za preskus moči v dizelskem načinu v skladu s Pravilnikom št. 85(df)(di)

5.2.6.1.   Število vrtljajev v prostem teku … vrt/min

5.2.6.2.   Vrtilna frekvenca pri največji moči … vrt/min

5.2.6.3.   Največja moč … kW

5.2.6.4.   Vrtilna frekvenca pri največjem navoru … vrt/min

5.2.6.5.   Največji navor … Nm

6.   Informacije o nastavljeni obremenitvi dinamometra (po potrebi)

6.1.   Rezervirano za tip karoserije vozila (se ne uporablja)

6.2.   Rezervirano za tip menjalnika (se ne uporablja)

6.3.   Informacije o nastavitvi dinamometra s stalno krivuljo obremenitve (če se uporablja)

6.3.1.   Uporabljena druga metoda nastavitve obremenitve dinamometra (da/ne (2))

6.3.2.   Vztrajnostna masa (kg)

6.3.3.   Dejanska absorbirana moč pri 80km/h, vključno z izgubami pri teku vozila na dinamometru (kW)

6.3.4.   Dejanska absorbirana moč pri 50km/h, vključno z izgubami pri teku vozila na dinamometru (kW)

6.4.   Informacije o nastavitvi dinamometra s prilagodljivo krivuljo obremenitve (če se uporablja)

6.4.1.   Informacije o pojemanju hitrosti vozila s preskusne steze

6.4.2.   Znamka in tip pnevmatik

6.4.3.   Mere pnevmatik (spredaj/zadaj)

6.4.4.   Tlak v pnevmatikah (spredaj/zadaj) (kPa)

6.4.5.   Preskusna masa vozila skupaj z voznikom (kg)

6.4.6.   Podatki o pojemanju hitrosti vozila na cesti (če se uporabljajo)

Preglednica 2

Podatki o pojemanju hitrosti vozila na cesti

V (km/h)

V2 (km/h)

V1 (km/h)

Srednji popravljeni čas pojemanja hitrosti

120

 

 

 

100

 

 

 

80

 

 

 

60

 

 

 

40

 

 

 

20

 

 

 

6.4.7.   Povprečna korigirana moč, potrebna za pogon vozila na cesti (če se uporablja)

Preglednica 3

Povprečna korigirana moč, potrebna za pogon vozila na cesti

V (km/h)

Korigirana CP (kW)

120

 

100

 

80

 

60

 

40

 

20

 

7.   Preskusni pogoji za preskušanje OBD

7.1.   Preskusni cikel, ki se uporablja za preverjanje sistema OBD

7.2.   Število ciklov predkondicioniranja, uporabljenih pred preveritvenimi preskusi OBD


(1)  Informacije v zvezi z zmogljivostjo motorja se navedejo le za osnovni motor.

(2)  Neustrezno črtati.

Dodatek 1

Pojasnila za priloge 1, 2A, 2B IN 2C

(1)

Neustrezno črtati (v nekaterih primerih ni treba črtati ničesar, če se uporablja več kot en vnos).

(2)

Navesti dovoljeno odstopanje.

(3)

Vpišite največje in najmanjše vrednosti za vsako varianto.

(4)

Zabeleži se v primeru ene družine motorjev OBD in če še ni zabeleženo v dokumentacijskih paketih iz vrstice 3.2.12.2.7.0.4 dela 1 Priloge 1.

(5)

Poraba goriva za kombinirani WHTC, vključno z vročim in hladnim delom v skladu s Prilogo 12.

(6)

Zabeleži se, če še ni zabeleženo v dokumentaciji iz vrstice 3.2.12.2.7.2 dela 2 Priloge 1.

(7)

Neustrezno črtati.

(8)

Informacije v zvezi z zmogljivostjo motorja se navedejo le za osnovni motor.

(9)

Navesti dovoljeno odstopanje; biti mora znotraj ± 3 % navedene vrednosti proizvajalca.

(a)

Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz tega opisnega lista, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC?123??).

(b)

Razvrščeno v skladu z opredelitvami iz Konsolidirane resolucije o konstrukciji vozil (R.E.3)) – ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2.

(c)

Vrednost mora biti zaokrožena na najbližjo desetinko milimetra.

(d)

Kadar to zahteva ta pravilnik.

(df)

Pri motorju ali vozilu, ki uporablja dvojno gorivo (tipi, kot so opredeljeni v Prilogi 15).

(df)

Razen za motorje ali vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo (tipi, kot so opredeljeni v Prilogi 15).

(df)

Pri motorju ali vozilu, ki uporablja dvojno gorivo, se ne sme izpustiti vrsta plinastega goriva, ki se uporablja v načinu z dvojnim gorivom.

(di)

V primeru motorjev tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo (tipi, kot so opredeljeni v Prilogi 15).

(m)

Vrednost se izračuna in zaokroži na najbližji polni cm3.

(n)

Določeno v skladu z zahtevami Pravilnika št. 85.

(p)

Odstavek 2.1 Priloge 11 je rezerviran za prihodnje druge možnosti odobritve.


PRILOGA 2A

Sporočilo o homologaciji za tip motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto glede na emisije onesnaževal v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Dodatek

k sporočilu o homologaciji št. ... v zvezi s homologacijo za tip motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto glede na emisije izpušnih plinov v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

1.   Dodatne informacije

1.1.   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo vozila z vgrajenim motorjem

1.1.1.   Znamka motorja (ime podjetja)

1.1.2.   Tip in komercialni opis (za vse variante)

1.1.3.   Proizvajalčeva koda, kot je označena na motorju

1.1.4.   Rezervirano

1.1.5.   Kategorija motorja: dizelsko gorivo/bencin/LPG/NG-H/NG-L/NG-HL/etanol (ED95)/etanol (E85)/dvojno gorivo (1)

1.1.5.1

Tip motorja, ki uporablja dvojno gorivo: tip 1A/tip 1B/tip 2A/tip 2B/tip 3B (1) (df)

1.1.6.   Ime in naslov proizvajalca

1.1.7.   Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja)

1.2.   Motor iz odstavka 1.1, homologiran kot samostojna tehnična enota

1.2.1.   Homologacijska številka motorja/družine motorjev 1:

1.2.2.   Številka kalibracije programske opreme krmilne enote motorja (ECU)

1.3.   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo motorja/družine motorjev (1) kot samostojne tehnične enote (pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji motorja v vozilo)

1.3.1.   Največji in/ali najmanjši podtlak v sesalni cevi

1.3.2.   Največji dopustni protitlak

1.3.3.   Prostornina izpušnega sistema

1.3.4.   Omejitve uporabe (če obstajajo)

1.4.   Raven emisije motorja/osnovnega motorja (1)

Faktor poslabšanja (FP): izračunan/fiksen (1)

Vrednosti za FP in emisije na preskusih WHSC (po potrebi) in WHTC je treba navesti v preglednici spodaj.

Če se motorji preskušajo z uporabo različnih referenčnih goriv, se preglednice izpolni za vsako preskušeno referenčno gorivo.

Pri motorjih tipa 1B in tipa 2B, ki uporabljajo dvojno gorivo, se preglednici izpolni za vsak preskušeni način (način z dvojnim gorivom in dizelski način).

1.4.1.   Preskus WHSC

Preglednica 4

Preskus WHSC

Preskus WHSC (če je primerno)

DF

Multiplikativni/aditivni (1)

CO

THC

NMHC (d)

NOx

Masa PM

NH3

Številka PM

 

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NMHC (d)

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

Masa PM

(mg/kWh)

NH3

ppm

Številka PM

(#/kWh)

Rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

 

Izračunane z DF:

 

 

 

 

 

 

 

Masna emisija emisij CO2 (d): … g/kWh

Poraba goriva (d): … g/kWh

1.4.2.   Preskus WHTC

Preglednica 5

Preskus WHTC

Preskus WHTC

DF

Multiplikativni/aditivni (1)

CO

THC (d)

NMHC (d)

CH4 (d)

NOx

Masa PM

NH3

Številka PM

 

 

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC (d)

(mg/kWh)

NMHC (d)

(mg/kWh)

CH4 (d)

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

Masa PM

(mg/kWh)

NH3

ppm

Številka PM

(#/kWh)

Zagon hladnega motorja

 

 

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon brez regeneracije

 

 

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon z regeneracijo (d)

 

 

 

 

 

 

 

 

kr,u (multiplikativni/aditivni) (1)

kr,d (multiplikativni/aditivni) (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

Ponderirani rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

 

 

Končni rezultat preskusa z DF

 

 

 

 

 

 

 

 

Masna emisija emisij CO2 (d): … g/kWh

Poraba goriva (d): … g/kWh

1.4.3.   Preskus v prostem teku

Preglednica 6

Preskus v prostem teku

Preskus

Vrednost CO

(% vol)

Lambda (1)

Vrtilna frekvenca motorja

(min– 1)

Temperatura olja v motorju (°C)

Preskus pri prostem teku z majhnim številom vrtljajev

 

Se ne uporablja.

 

 

Preskus pri prostem teku z velikim številom vrtljajev

 

 

 

 

1.4.4.   Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Preglednica 6a

Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Tip vozila (npr. M3, N3 in uporaba npr. tovornjak s togo ali zgibno konstrukcijo, mestni avtobus)

 

Opis vozila (npr. model vozila, prototip)

 

Rezultati za sprejem ali zavrnitev (7)

CO

THC

NMHC

CH4

Dušikovi oksidi

Masa trdnih delcev

Faktor skladnosti delovnega okna

 

 

 

 

 

 

Faktor skladnosti masnega okna CO2

 

 

 

 

 

 

Informacije o vožnji

Mestna

Izvenmestna

Avtocestna

Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilna mestna, izvenmestna ali avtocestna vožnja, kot je opisano v odstavku 4.5 Priloge 8.

 

 

 

Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilno pospeševanje, upočasnjevanje, vožnja s stalno hitrostjo in mirovanje, kot je opisano v odstavku 4.5.5 Priloge 8.

 

 

 

 

najmanj

največ

Povprečna moč delovnega okna (%)

 

 

Trajanje masnega okna CO2 (s)

 

 

Delovno okno: odstotek veljavnih oken

 

Masno okno CO2: odstotek veljavnih oken

 

Konsistenčna vrednost porabe goriva

 

1.5.   Merjenje moči

1.5.1.   Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Preglednica 7

Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Izmerjena vrtilna frekvenca motorja (vrt./min)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjen pretok goriva (g/h)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjeni navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjena moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Atmosferski tlak (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Tlak vodne pare (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Temperatura vstopnega zraka (K)

 

 

 

 

 

 

 

Korekcijski faktor za moč

 

 

 

 

 

 

 

Korigirana moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Pomožna moč (kW) (1)

 

 

 

 

 

 

 

Nazivna moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Nazivni navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Popravljena specifična poraba goriva (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

 

1.5.2.   Dodatni podatki

1.6.   Posebne določbe

1.6.1.   Podeljevanje homologacij za vozila, namenjena izvozu (glej odstavek 13.4.1 tega pravilnika)

1.6.1.1.

Homologacije, podeljene za vozila, namenjena izvozu, v skladu z odstavkom 1.6.1: da/ne (2)

1.6.1.2.

Navedite opis homologacij, podeljenih v odstavku 1.6.1.1, vključno s spremembo tega pravilnika in zahtevami glede ravni emisij, za katere velja ta homologacija

1.6.2.   Nadomestni motorji za vozila v uporabi (glej odstavek 13.4.2 tega pravilnika)

1.6.2.1.

Homologacije, podeljene za nadomestne motorje za vozila v uporabi v skladu z odstavkom 1.6.2: da/ne (2)

1.6.2.2.

Navedite opis homologacij za nadomestne motorje za vozila v uporabi, podeljenih v odstavku 1.6.2.1, vključno s spremembo tega pravilnika in zahtevami glede ravni emisij, za katere velja ta homologacija

1.7.   Druge možnosti odobritve (glej odstavek 2.4 Priloge 9A)

1.7.1.   Druge možnosti odobritve, podeljene v skladu z odstavkom 1.7: da/ne(2)

1.7.2.   Navedite opis drugih možnosti odobritve v skladu z odstavkom 1.7.1.


PRILOGA 2B

Sporočilo o homologaciji za tip vozila s homologiranim motorjem glede na emisije onesnaževal v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

Image


PRILOGA 2C

Sporočilo o homologaciji za tip vozila glede na emisije onesnaževal v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Dodatek

k sporočilu o homologaciji št. … v zvezi s homologacijo za tip vozila glede na emisije onesnaževal v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

1.   Dodatne informacije

1.1.   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo vozila z vgrajenim motorjem

1.1.1.   Znamka motorja (ime podjetja)

1.1.2.   Tip in komercialni opis (za vse variante)

1.1.3.   Proizvajalčeva koda, kot je označena na motorju

1.1.4.   Kategorija vozila

1.1.5.   Kategorija motorja: dizelsko gorivo/bencin/ LPG/NG-H/NG-L/NG-HL /etanol (ED95)/etanol (E85)/dvojno gorivo: (1)

1.1.5.1   Tip motorja, ki uporablja dvojno gorivo: tip 1A/tip 1B/tip 2A/tip 2B/tip 3B (1) (df)

1.1.6.   Ime in naslov proizvajalca

1.1.7.   Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja)

1.2.   Vozilo

1.2.1.   Homologacijska številka motorja/družine motorjev (1)

1.2.2.   Številka kalibracije programske opreme krmilne enote motorja (ECU)

1.3.   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo motorja/družine motorjev (1) (pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji motorja v vozilo)

1.3.1.   Največji in/ali najmanjši podtlak v sesalni cevi

1.3.2.   Največji dopustni protitlak

1.3.3.   Prostornina izpušnega sistema

1.3.4.   Omejitve uporabe (če obstajajo)

1.4.   Raven emisije motorja/osnovnega motorja (1)

Faktor poslabšanja (FP): izračunan/fiksen (1)

Vrednosti za FP in emisije na preskusih WHSC (po potrebi) in WHTC je treba navesti v preglednici spodaj.

Če se motorji preskušajo z uporabo različnih referenčnih goriv, se preglednice izpolnijo za vsako preskušeno referenčno gorivo.

Pri motorjih tipa 1B in tipa 2B, ki uporabljajo dvojno gorivo, se preglednici izpolnita za vsak preskušeni način (način z dvojnim gorivom in dizelski način)

1.4.1.   Preskus WHSC

Preglednica 4

Preskus WHSC

Preskus WHSC (če je primerno)

DF

Multiplikativni/aditivni (1)

CO

THC

NMHC (d)

NOx

Masa PM

NH3

Številka PM

 

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NMHC (d)

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

Masa PM

(mg/kWh)

NH3

ppm

Številka PM

(#/kWh)

Rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

 

Izračunane z DF

 

 

 

 

 

 

 

Masna emisija emisij CO2 (d): … g/kWh

Poraba goriva (d): … g/kWh

1.4.2.   Preskus WHTC

Preglednica 5

Preskus WHTC

Preskus WHTC

DF

Multiplikativni/aditivni (1)

CO

THC (d)

NMHC (d)

CH4 (d)

NOx

Masa PM

NH3

Številka PM

 

 

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC (d)

(mg/kWh)

NMHC (d)

(mg/kWh)

CH4 (d)

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

Masa PM

(mg/kWh)

NH3

ppm

Številka PM

(#/kWh)

Zagon hladnega motorja

 

 

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon brez regeneracije

 

 

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon z regeneracijo (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

kr,u

(multiplikativni/aditivni) (1)

kr,d

(multiplikativni/aditivni) (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

Ponderirani rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

 

 

Končni rezultat preskusa z DF

 

 

 

 

 

 

 

 

Masna emisija emisij CO 2 (d): … g/kWh

Poraba goriva (d): … g/kWh

1.4.3.   Preskus v prostem teku

Preglednica 6

Preskus v prostem teku

Preskus

Vrednost CO

(% vol)

Lambda (1)

Vrtilna frekvenca motorja

(min-1)

Temperatura olja v motorju

(°C)

Preskus pri prostem teku z majhnim številom vrtljajev

 

Se ne uporablja.

 

 

Preskus pri prostem teku z velikim številom vrtljajev

 

 

 

 

1.4.4.   Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Preglednica 6a

Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Tip vozila (npr. M3, N3 in uporaba npr. tovornjak s togo ali zgibno konstrukcijo, mestni avtobus)

 

Opis vozila (npr. model vozila, prototip)

 

Rezultati za sprejem ali zavrnitev (7)

CO

THC

NMHC

CH4

NOX

Masa trdnih delcev

Faktor skladnosti delovnega okna

 

 

 

 

 

 

Faktor skladnosti masnega okna CO2

 

 

 

 

 

 

Informacije o vožnji

Mestna

Izvenmestna

Avtocestna

Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilna mestna, izvenmestna ali avtocestna vožnja, kot je opisano v odstavku 4.5 Priloge 8.

 

 

 

Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilno pospeševanje, upočasnjevanje, vožnja s stalno hitrostjo in mirovanje, kot je opisano v odstavku 4.5.5 Priloge 8.

 

 

 

 

najmanj

največ

Povprečna moč delovnega okna (%)

 

 

Trajanje masnega okna CO2 (s)

 

 

Delovno okno: odstotek veljavnih oken

 

Masno okno CO2: odstotek veljavnih oken

 

Konsistenčna vrednost porabe goriva

 

1.5.   Merjenje moči

1.5.1.   Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Preglednica 7

Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Izmerjena vrtilna frekvenca motorja (vrt./min)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjen pretok goriva (g/h)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjeni navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjena moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Atmosferski tlak (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Tlak vodne pare (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Temperatura vstopnega zraka (K)

 

 

 

 

 

 

 

Korekcijski faktor za moč

 

 

 

 

 

 

 

Korigirana moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Pomožna moč (kW) (1)

 

 

 

 

 

 

 

Nazivna moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Nazivni navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Popravljena specifična poraba goriva (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

 

1.5.2.   Dodatni podatki

1.6.   Posebne določbe

1.6.1.   Podeljevanje homologacij za vozila, namenjena izvozu (glej odstavek 13.4.1 tega pravilnika)

1.6.1.1.   Homologacije, podeljene za vozila, namenjena izvozu, v skladu z odstavkom 1.6.1: da/ne (2)

1.6.1.2.   Navedite opis homologacij, podeljenih v odstavku 1.6.1.1, vključno s spremembo tega pravilnika in zahtevami glede ravni emisij, za katere velja ta homologacija

1.7.   Druge možnosti homologacije (glej odstavek 2.4 Priloge 9A)

1.7.1.   Druge možnosti homologacije, podeljene v skladu z odstavkom 1.7: da/ne (2)

1.7.2.   Navedite opis drugih možnosti homologacije v skladu z odstavkom 1.7.1.


PRILOGA 3

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Pri homologacijski oznaki, izdani in pritrjeni na sistem motorja ali vozilo v skladu z odstavkom 4 tega pravilnika, je ob številki homologacije navedena črka, dodeljena v skladu s preglednico 1 iz te priloge, ki označuje stopnjo zahtev, na katere je homologacija omejena. Poleg tega bi morala oznaka homologacije vsebovati tudi črko(-ke), ki označuje(-jo) tip motorja, dodeljeno(-ne) v skladu s preglednico 2 iz te priloge.

V tej prilogi je opisan videz te oznake in navedeni primeri njene sestave.

V naslednjem diagramu so predstavljene splošna oblika, dimenzije in vsebina oznake. Opredeljeni so pomeni številk in črk ter navedeni viri za določanje ustrezne alternative za vsako homologacijo.

Image

Primer 1

Motor na kompresijski vžig s pogonom na dizelsko gorivo (B7)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na motor ali vozilo v skladu z odstavkom 4 tega pravilnika, pomeni, da je bil zadevni tip motorja ali vozila homologiran na Švedskem (E5) v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembami 06, pod št. homologacije 2439. Črka za homologacijsko oznako označuje stopnjo zahtev, ki so podrobno prikazane v preglednici 1 (v tem primeru stopnja A). Poleg tega ločena pripona za nacionalnim simbolom (in nad številko pravilnika) navaja tip motorja, dodeljen v preglednici 2 (v tem primeru „D“ – za dizelsko gorivo).

Primer 2

Motor na kompresijski vžig s pogonom na etanol (ED95)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na motor ali vozilo v skladu z odstavkom 4 tega pravilnika, pomeni, da je bil zadevni tip motorja ali vozila homologiran na Švedskem (E5) v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembami 06, pod št. homologacije 2439. Črka za homologacijsko oznako označuje stopnjo zahtev, ki so podrobno prikazane v preglednici 1 (v tem primeru stopnja B). Poleg tega ločena pripona za nacionalnim simbolom (in nad številko pravilnika) navaja tip motorja, dodeljen v preglednici 2 (v tem primeru „ED“ – za etanol (ED95)).

Primer 3

Motor na prisilni vžig s pogonom na zemeljski plin

Image

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na motor ali vozilo v skladu z odstavkom 4 tega pravilnika, pomeni, da je bil zadevni tip motorja ali vozila homologiran na Švedskem (E5) v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembami 06, pod št. homologacije 2439. Črka za homologacijsko oznako označuje stopnjo zahtev, ki so podrobno prikazane v preglednici 1 (v tem primeru stopnja C). Poleg tega ločena pripona za nacionalnim simbolom (in nad številko pravilnika) navaja vrsto goriva, opredeljeno v odstavku 4.12.3.3.6 tega pravilnika (v tem primeru HLt).

Primer 4

Motor na prisilni vžig s pogonom na utekočinjeni naftni plin

Image

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na motor ali vozilo v skladu z odstavkom 4 tega pravilnika, pomeni, da je bil zadevni tip motorja ali vozila homologiran na Švedskem (E5) v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembami 06, pod št. homologacije 2439. Črka za homologacijsko oznako označuje stopnjo zahtev, ki so podrobno prikazane v preglednici 1 (v tem primeru stopnja C). Poleg tega ločena pripona za nacionalnim simbolom (in nad številko pravilnika) navaja tip motorja, dodeljen v preglednici 2 (v tem primeru „Q“ – za utekočinjeni naftni plin).

Primer 5

Image

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na motor/vozilo na zemeljski plin tipa HL, pomeni, da je bil zadevni tip motorja/vozila homologiran na Švedskem (E5) v skladu s Pravilnikom št. 49 (v tem primeru stopnja C) in Pravilnikom št. 85 (1). Prvi dve števki številke homologacijske pomenita, da je na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 49 vključeval spremembe 06, Pravilnik št. 85 pa je ohranil prvotno obliko.

Preglednica 1

Črke v zvezi z zahtevami sistemov OBD in SCR

Črka

NOx OTL (2)

PM OTL (3)

Kakovost in poraba reagenta

Dodatni monitorji OBD (4)

Datumi začetka izvajanja: novi tipi

Datum prenehanja veljavnosti homologacije

A (5)

Vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A

Učinkovitost. Spremljanje (6)

Uvajanje (7)

Se ne uporablja.

Začetek veljavnosti sprememb 06 Pravilnika 49

1 september 2014

B (5)

Vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A

Vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednici 1 Priloge 9A

Uvajanje (7)

Se ne uporablja.

1. september 2014

31. december 2016

C

Vrstica „splošne zahteve“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A

Vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1 Priloge 9A

Splošno (8)

Da

31. december 2015

 


Preglednica 2

Oznake tipa motorja za homologacijske oznake

Tip motorja

Oznaka

Motor s CI na dizelsko gorivo

D

Motor s CI na etanol (ED95)

ED

Motor s PI na etanol (E85)

E85

Motor s PI na bencinski pogon

P

Motor s PI na utekočinjen naftni plin

Q

Motor s PI na zemeljski plin

Glejodstavek 4.12.3.3.6 tega pravilnika

Motorji, ki uporabljajo dvojno gorivo

Glejodstavek 4.12.3.3.7 tega pravilnika


(1)  Številka pravilnika 85 je navedena le kot primer.

(2)  Zahteve za spremljanje „mejnih vrednosti OBD za NOx“ iz preglednic 1 in 2 v Prilogi 9A.

(3)  Zahteve za spremljanje „mejnih vrednosti OBD za trdne delce“ iz preglednice 1 v Prilogi 9A.

(4)  Zahteve v zvezi z načrtom in izvajanjem tehnik spremljanja v skladu z odstavkoma 2.3.1.2 in 2.3.1.2.1 Priloge 9A.

(5)  V obdobju uvajanja iz odstavka 4.10.7 tega pravilnika proizvajalcu ni treba predložiti izjave, ki se zahteva v odstavku 6.4.1 Priloge.

(6)  Zahteve za „spremljanje učinkovitosti“ iz odstavka 2.3.2.2 Priloge 9A.

(7)  Zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1.1 in 8.4.1.1 Priloge 11.

(8)  „Splošne“ zahteve v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1 in 8.4.1 Priloge 11.


PRILOGA 4

PRESKUSNI POSTOPEK

1.   UVOD

Ta priloga temelji na svetovno harmoniziranem globalnem tehničnem predpisu za certificiranje težkih motorjev (WHDC) (gtp) št. 4).

2   REZERVIRANO (1)

3.   OPREDELITVE, SIMBOLI IN OKRAJŠAVE

3.1.   Opredelitve pojmov

V tem pravilniku se uporabljajo naslednje opredelitve:

3.1.1.

največja deklarirana moč (Pmax)“ pomeni največjo moč v ES kW (neto moč), ki jo proizvajalec navede v vlogi za podelitev homologacije;

3.1.2.

časovni zamik“ pomeni časovno razliko med spremembo sestavnega dela, ki se meri v referenčni točki, in odzivom sistema na 10 odstotkih končnega odčitka (t10), pri čemer je sonda za vzorčenje opredeljena kot referenčna točka. Za plinaste komponente je to čas prenosa merjene komponente od sonde za vzorčenje do detektorja.

3.1.3.

premik“ pomeni razliko med odzivom ničelnega plina ali kalibrirnega plina merilnega instrumenta po preskusu emisij in pred njim;

3.1.4.

metoda redčenja s celotnim tokom“ pomeni postopek mešanja skupnega pretoka izpušnih plinov z zrakom za redčenje pred ločitvijo dela toka razredčenih izpušnih plinov za analizo;

3.1.5.

visoka vrtilna frekvenca (nhi)“ pomeni najvišjo vrtilno frekvenco motorja, pri kateri doseže 70 odstotkov največje deklarirane moči;

3.1.6.

nizka vrtilna frekvenca (nlo)“ pomeni najnižjo vrtilno frekvenco motorja, pri kateri doseže 55 % največje deklarirane moči;

3.1.7.

največja moč (Pmax)“ pomeni največjo moč v kW po navedbi proizvajalca;

3.1.8.

število vrtljajev pri največjem navoru“ pomeni vrtilno frekvenco motorja, pri kateri je iz motorja dobljen največji navor, kot določa proizvajalec;

3.1.9.

normiran navor“ pomeni navor motorja v odstotkih, normaliziran na največji razpoložljivi navor pri ustrezni vrtilni frekvenci;

3.1.10.

zahteva upravljavca“ pomeni vnos upravljavca motorja za nadzor moči motorja. Upravljavec je lahko oseba

(tj. ročno) ali regulator (tj. samodejno), ki mehansko ali elektronsko signalizira vnos, ki zahteva izhodni signal motorja. Vnos je lahko s pedala ali signala za plin, ročice ali signala za krmiljenje lopute za zrak, ročice ali signala za gorivo, ročice ali signala za hitrost ali nastavitvene točke oziroma signala regulatorja;

3.1.11.

metoda redčenja z delnim tokom“ pomeni postopek, v katerem se loči del od skupnega pretoka izpušnih plinov in nato pred filtrom za vzorčenje delcev zmeša z ustrezno količino zraka za redčenje;

3.1.12.

preskusni cikel v ustaljenem stanju z rampami“ pomeni preskusni cikel z zaporedjem načinov preskušanja motorja v ustaljenem stanju z določenimi merili vrtilne frekvence in navora v vsakem načinu ter določenimi rampami med temi načini (WHSC);

3.1.13.

nazivna vrtilna frekvenca“ pomeni največjo vrtilno frekvenco pri polni obremenitvi, ki ga omogoča regulator, kot določa proizvajalec v svoji prodajni in servisni literaturi, ali, če regulator ne obstaja, vrtilno frekvenco, pri kateri je iz motorja dobljena največja moč, kot določa proizvajalec v svoji prodajni in servisni literaturi;

3.1.14.

odzivni čas“ pomeni časovno razliko med spremembo sestavnega dela, ki se meri v referenčni točki, in odzivom sistema na 90 odstotkih končnega odčitka (t90), pri čemer je sonda za vzorčenje opredeljena kot referenčna točka, kjer je sprememba merjenega sestavnega dela najmanj 60 odstotkov obsega skale in se zgodi v manj kot 0,1 sekunde; Odzivni čas sistema sestavljata časovni zamik do sistema in čas vzpona sistema;

3.1.15.

čas vzpona“ pomeni časovno razliko med 10- in 90-odstotnim odzivom končnega odčitka (t90 – t10);

3.1.16.

kalibrirni odziv“ pomeni srednji odziv na kalibrirni plin v 30-sekundnem časovnem intervalu;

3.1.17.

specifične emisije“ pomenijo masne emisije, izražene v g/kWh;

3.1.18.

preskusni cikel“ pomeni zaporedje preskusnih točk, od katerih ima vsaka določeno vrtilno frekvenco in navor ter jim mora motor slediti v ustaljenem stanju (preskus WHSC) ali v prehodnih pogojih delovanja (WHTC);

3.1.19.

transformacijski čas“ pomeni časovno razliko med spremembo sestavnega dela, ki se meri v referenčni točki, in odzivom sistema na 50 odstotkih končnega odčitka (t50), pri čemer je sonda za vzorčenje opredeljena kot referenčna točka. Transformacijski čas se uporablja za razvrstitev signalov različnih merilnih instrumentov;

3.1.20.

preskusni cikel prehodnega stanja“ pomeni preskusni cikel z zaporedjem normiranih vrednosti vrtilne frekvence in navora, ki se relativno hitro spreminjajo s časom (WHTC);

3.1.21

ničelni odziv“ pomeni srednji odziv na ničelni plin v 30-sekundnem časovnem intervalu.

Slika 1

Definicije odziva sistema

Image

3.2.   Splošni simboli

Opis

Enota

Pojem

a 1

naklon regresije

a 0

odsek regresije na osi y

A/F st

stehiometrično razmerje zrak-gorivo

c

ppm/vol %

Koncentracija

c d

ppm/vol %

koncentracija na suhi osnovi

c w

ppm/vol %

koncentracija na vlažni osnovi

cb

ppm/vol %

koncentracija ozadja

C d

koeficient pretoka SSV

c gas

ppm/vol %

koncentracija plinastih sestavin

Formula

delci na kubični centimeter

povprečna koncentracija delcev iz razredčenega izpušnega plina, popravljena za standardne pogoje (273,2 K in 101,33 kPa), v delcih na kubični centimeter

cs,i

delci na kubični centimeter

ločeno merjenje koncentracije delcev v razredčenih izpušnih plinih iz števca delcev, popravljeno za naključnost in standardne pogoje (273,2 K in 101,33 kPa)

d

m

premer

di

 

premer električne mobilnosti delcev (30, 50 ali 100 nm)

d V

m

premer grla venturijeve šobe

D 0

m3/s

odsek na osi za kalibracijsko funkcijo črpalke PDP

D

faktor redčenja

Δt

s

časovni interval

e

 

število delcev, izpuščenih na kWh

e gas

g/kWh

specifična emisija plinastih sestavin

e PM

g/kWh

specifična emisija delcev

e r

g/kWh

specifična emisija med regeneracijo

e w

g/kWh

ponderirana specifična emisija

E CO2

odstotek

moteča občutljivost analizatorja NOx na CO2

E E

odstotek

učinkovitost etana

E H2O

odstotek

moteča občutljivost NOx na vodno paro

E M

odstotek

učinkovitost metana

E NOx

odstotek

učinkovitost pretvornika NOx

f

Hz

frekvenca vzorčenja podatkov

f a

laboratorijski atmosferski faktor

F s

stehiometrični faktor

Formula

redukcijski koeficient povprečne koncentracije delcev izločevalca hlapnih delcev, ki je specifičen za nastavitve redčenja, uporabljene pri preskusu.

H a

(g/kg)

absolutna vlažnost polnilnega zraka

H d

(g/kg)

absolutna vlažnost redčila

i

spodnji indeks, ki označuje trenutno meritev (npr. 1 Hz)

k

kalibracijski koeficient za popravek meritev števca števila delcev na raven referenčnega instrumenta, kadar ta ni že upoštevan v števcu števila delcev. Če je kalibracijski koeficient že upoštevan v števcu števila delcev, se za k v zgornji enačbi uporabi vrednost 1

k c

specifični faktor ogljika

k f,d

m3/kg goriva

dodatna gorljiva prostornina suhih izpušnih plinov

k f,w

m3/kg goriva

dodatna gorljiva prostornina mokrih izpušnih plinov

k h,D

korekcijski faktor zaradi vlažnosti NOx za motorje na kompresijski vžig

k h,G

korekcijski faktor zaradi vlažnosti NOx za motorje na prisilni vžig

kr

 

prilagoditev regeneracije v skladu z odstavkom 6.6.2, pri motorjih brez naknadne obdelave s periodično regeneracijo je kr = 1

k r,d

faktor za prilagoditev regeneracije navzdol

k r,u

faktor za prilagoditev regeneracije navzgor

k w,a

korekcijski faktor polnilnega zraka za preračun iz suhega v vlažno stanje

k w,d

korekcijski faktor za redčilo za preračun iz suhega v vlažno stanje

k w,e

korekcijski faktor razredčenih izpušnih plinov za preračun iz suhega v vlažno stanje

k w,r

korekcijski faktor nerazredčenih izpušnih plinov za preračun iz suhega v vlažno stanje

K V

kalibracijska funkcija CFV

λ

razmerje presežnega zraka

mb

mg

masa vzorca zbranih delcev redčila

m d

kg

masa vzorca redčila, ki gre skozi filtre za vzorčenje delcev

m ed

kg

skupna masa razredčenih izpušnih plinov skozi ves cikel

m edf

kg

masa ekvivalenta razredčenih izpušnih plinov skozi ves cikel

m ew

kg

skupna masa izpušnih plinov skozi ves cikel

mex

kg

skupna masa razredčenih izpušnih plinov, odvzetih iz tunela za redčenje za vzorčenje števila delcev

m f

mg

masa filtra za vzorčenje delcev

m gas

g

masa plinastih emisij skozi ves preskusni cikel

mp

mg

masa vzorca zbranih delcev

m PM

g

masa emisij delcev skozi ves preskusni cikel

mPM,corr

g/preskus

masa delcev, prilagojena glede na število delcev v odvzetem pretoku vzorca

m se

kg

masa vzorca izpušnih plinov skozi ves preskusni cikel

m sed

kg

masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi tunel za redčenje

m sep

kg

masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev

m ssd

kg

masa sekundarnega redčila

M

Nm

navor

M a

g/mol.

molska masa polnilnega zraka

M d

g/mol.

molska masa redčila

M e

g/mol.

molska masa izpušnih plinov

M f

Nm

navor, ki ga absorbira dodatna oprema/oprema, ki se namesti

M gas

g/mol.

molska masa plinastih sestavin

M r

Nm

navor, ki ga absorbira dodatna oprema/oprema, ki se odstrani

N

število delcev, izpuščenih med preskusnim ciklom

n

število meritev

nr

število meritev z regeneracijo

n

min–1

hitrost vrtenja motorja

n hi

min–1

visoka vrtilna frekvenca motorja

n lo

min–1

nizka vrtilna frekvenca motorja

n pref

min–1

preferenčna vrtilna frekvenca motorja

n p

r/s

število vrtljajev črpalke PDP

Ncold

skupno število delcev, izpuščenih med hladnim preskusnim ciklom WHTC

Nhot

skupno število delcev, izpuščenih med vročim preskusnim ciklom WHTC

Nin

 

koncentracija delcev v zgornjem toku

Nout

 

koncentracija delcev v spodnjem toku

p a

: … kPa

tlak nasičene pare polnilnega zraka motorja

p b

: … kPa

skupni atmosferski tlak

p d

: … kPa

tlak nasičene pare redčila

p p

: … kPa

absolutni tlak

p r

: … kPa

tlak vodne pare po hladilni kopeli

p s

: … kPa

suh atmosferski tlak

P

kW

moč

P f

kW

moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, ki se namesti

P r

kW

moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, ki se odstrani

qex

kg/s

stopnja masnega pretoka števila delcev

q mad

kg/s

masni pretok polnilnega zraka na suhi osnovi

q maw

kg/s

masni pretok polnilnega zraka na vlažni osnovi

q mCe

kg/s

masni pretok ogljika v nerazredčenih izpušnih plinih

q mCf

kg/s

masni dotok ogljika v motor

q mCp

kg/s

masni pretok ogljika v sistemu redčenja z delnim tokom

q mdew

kg/s

masni pretok razredčenih izpušnih plinov na vlažni osnovi

q mdw

kg/s

masni pretok redčila na vlažni osnovi

q medf

kg/s

masni pretok ekvivalenta razredčenih izpušnih plinov na vlažni osnovi

q mew

kg/s

masni pretok izpušnih plinov na vlažni osnovi

q mex

kg/s

masni pretok vzorca, pridobljenega iz tunela za redčenje

q mf

kg/s

masni pretok goriva

q mp

kg/s

pretok vzorca izpušnih plinov v sistem redčenja z delnim tokom

qsw

kg/s

stopnja masnega pretoka, ki se vrne v tunel za redčenje, da nadomesti odvzem števila delcev v vzorcu

q vCVS

m3/s

prostorninski tok v sistemu CVS

q vs

dm3/min

pretok sistema analizatorja izpušnih plinov

q vt

cm3/min

pretok sledilnega plina

r2

determinacijski koeficient

r d

razmerje redčenja

r D

razmerje premerov v sistemu SSV

r h

faktor odzivnosti ogljikovodikov pri detektorju FID

r m

faktor odzivnosti metanola pri detektorju FID

r p

razmerje tlakov v sistemu SSV

r s

povprečno razmerje vzorcev

s

 

standardni odmik

ρ

kg/mł

gostota

ρe

kg/mł

gostota izpušnih plinov

σ

standardni odmik

T

K

absolutna temperatura

T a

K

absolutna temperatura polnilnega zraka

t

s

čas

t 10

s

čas med stopničastim vhodom in 10 % končnega odčitka

t 50

s

čas med stopničastim vhodom in 50 % končnega odčitka

t 90

s

čas med stopničastim vhodom in 90 % končnega odčitka

u

razmerje med gostotami (ali molskimi masami) sestavin plinov in izpušnim plinom, deljeno s 1 000

V 0

m3/r

prostornina plina, načrpanega v PDP na en vrtljaj

V s

dm3

prostornina sistema analizatorja izpušnih plinov

W act

kWh

dejansko delo preskusnega cikla

Wact, hot

kWh

dejansko delo cikla med hladnim preskusnim ciklom WHTC v skladu z odstavkom 7.8.6

Wact, hot

kWh

dejansko delo cikla med vročim preskusnim ciklom WHTC v skladu z odstavkom 7.8.6

W ref

kWh

referenčno delo preskusnega cikla

X 0

m3/r

kalibracijska funkcija PDP

3.3.   Simboli in okrajšave za sestavo goriva

w ALF

vsebnost vodika v gorivu, v % mase

w BET

vsebnost ogljika v gorivu, v % mase

w GAM

vsebnost žvepla v gorivu, v % mase

w DEL

vsebnost dušika v gorivu, v % mase

w EPS

vsebnost kisika v gorivu, v % mase α

α

molarno razmerje vodika (H/C)

γ

molarno razmerje žvepla (S/C)

δ

molarno razmerje dušika (N/C)

ε

molarno razmerje kisika (O/C)

v zvezi z gorivom CHαO ε N δ S γ

3.4.   Simboli in okrajšave kemičnih sestavin

C1

ogljikovodik, ekvivalenten ogljiku 1

CH4

metan

C2H6

etan

C3H8

propan

CO

ogljikov monoksid

CO2

ogljikov dioksid

DOP

dioktilftalat

HC

ogljikovodiki

H2O

voda

NMHC

ne-metanski ogljikovodiki

NOx

dušikovi oksidi

NO

dušikov oksid

NO2

dušikov dioksid

PM

delci

3.5.   Kratice

CFV

Venturijeva cev s kritičnim pretokom

CLD

kemiluminescenčni detektor

CVS

vzorčenje s konstantno prostornino

deNOx

sistem za naknadno obdelavo NOx

EGR

vračanje izpušnih plinov v valj

ET

cev za izhlapevanje

FID

plamensko-ionizacijski detektor

FTIR

Fourierjev transformacijski infrardeči analizator

GC

plinski kromatograf

HCLD

ogrevani kemiluminescenčni detektor

HFID

ogrevani plamensko-ionizacijski detektor

LDS

spektrometer z laserskimi diodami

LPG

utekočinjen naftni plin.

NDIR

nedisperzni infrardeči (analizator)

NG

zemeljski plin

NMC

izločevalnik nemetanov

OT

izhodna cev

PDP

črpalka s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev

Odstotek FS

odstotek obsega skale

PCF

predklasifikator delcev

PFS

sistem z delnim tokom

PNC

števec števila delcev

PND

redčilo števila delcev

PTS

sistem za prenos delcev

PTT

cev za prenos delcev

SSV

Venturijeva cev s podzvočnim pretokom

VGT

turbina s spremenljivo geometrijo

VPR

odstranjevalec hlapnih delcev

WHSC

svetovno harmonizirani vozni cikel ustaljenega stanja

WHTC

svetovno harmonizirani prehodni vozni cikel

4.   SPLOŠNE ZAHTEVE

Sistem motorja se načrtuje, izdela, sestavi in namesti tako, da se omogoči skladnost motorja med normalno uporabo z določbami iz te priloge v življenjski dobi, kot je opredeljeno v tem pravilniku, vključno s časom, ko je vgrajen v vozilo.

5.   ZAHTEVE GLEDE DELOVANJA

5.1.   Emisije plinastih in trdnih onesnaževal

Emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz motorja se določijo v preskusnih ciklih WHTC in WHSC, kot je opisano v odstavku 7. Sistemi merjenja izpolnjujejo zahteve za linearnost iz odstavka 9.2 in specifikacije iz odstavka 9.3 (merjenje plinastih emisij), odstavka 9.4 (merjenje delcev) in Dodatka 2 tej prilogi.

Homologacijski organ lahko homologira tudi druge sisteme ali analizatorje, če ugotovi, da dajejo enakovredne rezultate v skladu z odstavkom 5.1.1.

5.1.1.   Enakovrednost

Ugotavljanje enakovrednosti sistemov temelji na študiji korelacije med parom 7 (ali več) vzorcev obravnavanega sistema in enim od sistemov te priloge.

„Rezultati“ se nanašajo na vrednost uteženih emisij posameznega cikla. Korelacijsko preskušanje se mora izvesti v istem laboratoriju in preskusnem prostoru ter na istem motorju, in zaželeno je, da poteka sočasno. Enakovrednost povprečij parov vzorcev se določi s pomočjo statističnih podatkov F-testa in t-testa, kot so opisani v odstavku A.3.3 Dodatka 3, dobljenih v zgoraj opisanih pogojih laboratorijskega preskusnega prostora in motorja. Odstopanja se določijo v skladu z ISO 5725 in se ne vključijo v podatkovno bazo. Sisteme, ki se bodo uporabili za korelacijsko preskušanje, odobrihomologacijski organ.

5.2.   Družina motorjev

5.2.1.   Splošne opombe

Družino motorjev označujejo konstrukcijski parametri. Ti so skupni vsem motorjem znotraj družine. Proizvajalec motorja lahko določi, kateri motorji pripadajo družini motorjev, pod pogojem, da so upoštevana merila za članstvo iz odstavka 5.2.3. Družino motorjev potrdi homologacijski organ. Proizvajalec homologacijskemu organu zagotovi ustrezne podatke v zvezi z ravnmi emisij članov družine motorjev.

5.2.2.   Posebni primeri

V nekaterih primerih je mogoče medsebojno učinkovanje parametrov. To je treba upoštevati, da se tako zagotovi, da bodo v isto družino motorjev vključeni le motorji s podobnimi značilnostmi emisije izpušnih plinov. Te primere proizvajalec opredeliin o njih uradno obvesti homologacijski organ. To se nato upošteva kot merilo za oblikovanje nove družine motorjev.

V primeru naprav ali lastnosti, ki niso naštete v odstavku 5.2.3 in ki močno vplivajo na raven emisij, proizvajalec to opremo identificira na podlagi dobre inženirske prakse in o njej uradno obvesti homologacijski organ. To se nato upošteva kot merilo za oblikovanje nove družine motorjev.

Poleg parametrov iz odstavka 5.2.3 lahko proizvajalec uvede dodatna merila, ki omogočajo opredelitev družin bolj omejene velikosti. Ti parametri niso nujno parametri, ki vplivajo na raven emisij.

5.2.3.   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev

5.2.3.1.   Zgorevalni cikel

(a)

dvotaktni način;

(b)

štiritaktni način;

(c)

rotacijski motor;

(d)

drugo.

5.2.3.2.   Konfiguracija valjev

5.2.3.2.1.   Lega valjev v bloku motorja

(a)

V;

(b)

v vrsti;

(c)

radialna;

(d)

drugo (F, W itn.).

5.2.3.2.2.   Relativna lega valjev

Motorji z enakim blokom lahko spadajo v isto družino, če so njihove mere od sredine do sredine premera valja enake.

5.2.3.3.   Glavno hladilno sredstvo

(a)

zrak;

(b)

voda;

(c)

olje.

5.2.3.4.   Gibna prostornina posameznega valja

5.2.3.4.1   Motor z gibno prostornino enotnega valja ≥ 0,75 dm3

Šteje se, da motorji z gibno prostornino enotnega valja ≥ 0,75 dm3 pripadajo isti družini motorjev, če razpon gibnih prostornin njihovih posameznih valjev ne presega 15 % gibne prostornine največjega posameznega valja v družini.

5.2.3.4.2.   Motor z gibno prostornino enotnega valja < 0,75 dm3

Šteje se, da motorji z gibno prostornino enotnega valja < 0,75 dm3 pripadajo isti družini motorjev, če razpon gibnih prostornin njihovih posameznih valjev ne presega 30 % gibne prostornine največjega posameznega valja v družini.

5.2.3.4.3.   Motor z drugimi mejami gibne prostornine enotnega valja

Šteje se, da motorji z gibno prostornino posameznega valja, ki presega meje iz odstavkov 5.2.3.4.1 in 5.2.3.4.2, lahko pripadajo isti družini, če to odobri homologacijski organ. Odobritev mora temeljiti na tehničnih elementih (izračunih, simulacijah, eksperimentalnih rezultatih itd.), ki dokazujejo, da prekoračitev meja nima večjega vpliva na emisije izpušnih plinov.

5.2.3.5.   Način polnjenja z zrakom

(a)

naravno polnjenje;

(b)

tlačno polnjenje;

(c)

tlačno polnjenje s hladilnikom polnilnega (stisnjenega) zraka.

5.2.3.6.   Vrsta goriva

(a)

dizelsko gorivo;

(b)

zemeljski plin (NG);

(c)

utekočinjen naftni plin (LPG);

(d)

etanol.

5.2.3.7.   Tip zgorevalne komore

(a)

odprta komora;

(b)

ločena komora;

(c)

druge vrste.

5.2.3.8.   Vrsta vžiga

(a)

prisilni vžig;

(b)

kompresijski vžig.

5.2.3.9.   Ventili in odprtine

(a)

konfiguracija;

(b)

število ventilov na valj.

5.2.3.10.   Vrsta napajanja z gorivom

(a)

napajanje s tekočim gorivom

(i)

tlačilka in (visokotlačni) vod ter vbrizgalna šoba;

(ii)

vrstna ali razdelilna tlačilka;

(iii)

enotna tlačilka ali enotna šoba;

(iv)

skupni vod;

(v)

uplinjači;

(vi)

drugo.

(b)

napajanje s plinskim gorivom

(i)

plinastim;

(ii)

tekočim;

(iii)

mešalne enote;

(iv)

drugo.

(c)

druge vrste

5.2.3.11.   Razno

(a)

vračanje izpušnih plinov v valj (EGR);

(b)

vbrizgavanje vode;

(c)

vbrizgavanje zraka;

(d)

drugo.

5.2.3.12.   Strategija elektronskega krmiljenja

Prisotnost ali odsotnost elektronske krmilne enote (ECU) v motorju je osnovni parameter družine.

Pri elektronsko krmiljenih motorjih mora proizvajalec predložiti tehnične elemente, ki pojasnjujejo razvrstitev teh motorjev v isto družino, tj. razloge, zaradi katerih se lahko pričakuje, da bodo ti motorji izpolnjevali enake zahteve glede emisij.

Ti elementi so lahko izračuni, simulacije, ocene, opis parametrov vbrizgavanja, rezultati preskusov itd.

Primeri krmiljenih funkcij so:

(a)

časovno usklajevanje vžiga;

(b)

tlak vbrizgavanja;

(c)

večkratni vbrizg;

(d)

tlak polnilnega zraka;

(e)

VGT;

(f)

EGR.

5.2.3.13.   Sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov

Funkcija in kombinacija naslednjih naprav se štejeta kot merili za članstvo v družini motorjev:

(a)

oksidacijski katalizator;

(b)

tristezni katalizator;

(c)

sistem za NOx s selektivno redukcijo NOx (dodatek reducenta);

(d)

drugi sistemi za NOx;

(e)

lovilnik delcev s pasivno regeneracijo;

(f)

lovilnik delcev z aktivno regeneracijo;

(g)

drugi lovilniki delcev;

(h)

druge naprave.

Kadar je motor certificiran brez sistema za naknadno obdelavo kot osnovni motor ali kot član družine, je ta motor, če je opremljen z oksidacijskim katalizatorjem, mogoče vključiti v isto družino motorjev, če ne zahteva drugačnih lastnosti goriva.

Če zahtevajo specifične lastnosti goriva (npr. lovilniki delcev zahtevajo posebne aditive v gorivu, da se zagotovi postopek regeneracije), mora odločitev o vključitvi motorja v isto družino temeljiti na tehničnih elementih, kot jih je predvidel proizvajalec. Ti elementi morajo pokazati, da je predvidena raven emisij opremljenega motorja skladna z enako mejno vrednostjo kot neopremljeni motor.

Kadar je motor certificiran s sistemom za naknadno obdelavo kot osnovni motor ali kot član družine, katere osnovni motor je opremljen z enakim sistemom za naknadno obdelavo, ta motor, če je opremljen s sistemom za naknadno obdelavo, ne sme biti vključen v isto družino motorjev.

5.2.4.   Izbira osnovnega motorja

5.2.4.1.   Motorji na kompresijski vžig

Ko homologacijski organ potrdi družino motorjev, je treba izbrati osnovni motor družine, pri čemer je primarno merilo za to izbiro največja dobava goriva na gib pri vrtilni frekvenci pri največjem deklariranem navoru. Če to primarno merilo izpolnjujeta dva ali več motorjev, se osnovni motor izbere z uporabo sekundarnega merila, tj. največja dobava goriva na gib pri nazivni vrtilni frekvenci.

5.2.4.2.   Motorji na prisilni vžig

Ko homologacijski organ potrdi družino motorjev, je treba izbrati osnovni motor družine, pri čemer je primarno merilo za izbiro največja gibna prostornina. Če to primarno merilo izpolnjujeta dva ali več motorjev, se osnovni motor izbere z uporabo sekundarnega merila, in sicer v naslednjem vrstnem redu:

(a)

največja dobava goriva na gib pri vrtilni frekvenci pri deklarirani nazivni moči;

(b)

največji predvžig;

(c)

najnižji delež EGR.

5.2.4.3.   Opombe glede izbire osnovnega motorja

Homologacijski organ lahko ugotovi, da je mogoče raven najslabše emisije najbolje določiti s preskušanjem dodatnih motorjev. V tem primeru mora proizvajalec motorja predložiti ustrezne podatke za določitev motorjev znotraj družine, za katere je verjetno, da imajo najvišjo raven emisij.

Če imajo motorji znotraj družine še druge lastnosti, za katere bi lahko šteli, da vplivajo na emisije izpušnih plinov, je treba pri izbiri osnovnega motorja tudi te lastnosti opredeliti in upoštevati.

Če motorji znotraj družine izpolnjujejo enake emisijske vrednosti v različnih obdobjih življenjske dobe, je treba to upoštevati pri izboru osnovnega motorja.

6.   PRESKUSNI POGOJI

6.1.   Laboratorijski preskusni pogoji

V skladu z naslednjimi določbami se izmerita absolutna temperatura (Ta) polnilnega zraka pri vstopu v motor, izražena v kelvinih, in suh atmosferski tlak (ps ), izražen v kPa, ter določi parameter fa . Pri večvaljnih motorjih, ki imajo ločene skupine polnilnih zbiralnikov, kot npr. pri konfiguraciji "V" motorjev, se upošteva povprečna temperatura v posameznih skupinah. Parameter f a se sporoči skupaj z rezultati preskusa. Za boljšo ponovljivost in obnovljivost rezultatov preskusa se priporoča, da je parameter f a tak, da je: 0,93 ≤ f a ≤ 1,07.

(a)

Motorji na kompresijski vžig:

sesalni in mehansko tlačno polnjeni motorji:

Formula

(1)

tlačno polnjeni motorji s turbopuhalom na izpušne pline, s hlajenjem polnilnega zraka ali brez njega:

Formula

(2)

(b)

Motorji na prisilni vžig:

Formula

(3)

6.2.   Motorji s hlajenjem polnilnega (stisnjenega) zraka

Temperatura polnilnega (stisnjenega) zraka se zabeleži in mora biti pri nazivni vrtilni frekvenci ter polni obremenitvi v območju ± 5 K od najvišje temperature polnilnega (stisnjenega) zraka po navedbi proizvajalca. Temperatura hladilnega sredstva mora biti najmanj 293 K (20 °C).

Če se uporabi sistem preskusnega laboratorija ali zunanje puhalo, mora biti pretok hladilnega sredstva nastavljen tako, da doseže temperaturo polnilnega (stisnjenega) zraka pri nazivni vrtilni frekvenci in polni obremenitvi v območju ±5 K od najvišje temperature polnilnega (stisnjenega) zraka po navedbi proizvajalca. Temperatura hladilnega sredstva in pretok hladilnega sredstva hladilnika polnilnega (stisnjenega) zraka na zgoraj nastavljeni točki morata biti enaka med celotnim preskusnim ciklom, če to ne povzroči nereprezentativne prekomerne ohladitve polnilnega (stisnjenega) zraka. Prostornina hladilnika polnilnega (stisnjenega) zraka mora temeljiti na dobri inženirski praksi in biti reprezentativna za vgradnjo proizvodnega motorja v uporabi. Sistem laboratorija mora biti zasnovan tako, da se čim bolj zmanjša zbiranje kondenzata. Zbran kondenzat je treba izčrpati, pri čemer je treba vse odvodne kanale v celoti zapreti pred preskusom emisij.

Če proizvajalec motorja navede mejne vrednosti padca tlaka v sistemu hlajenja polnilnega (stisnjenega) zraka, je treba zagotoviti, da je padec tlaka v sistemu hlajenja polnilnega (stisnjenega) zraka pri pogojih motorja, ki jih določi proizvajalec, znotraj omejitev proizvajalca. Padec tlaka se izmeri na mestih, ki jih je določil proizvajalec.

6.3.   Moč motorja

Osnova za merjenje specifičnih emisij je moč motorja in delo cikla, kot sta določena v skladu z odstavki 6.3.1 do 6.3.5.

6.3.1.   Splošna vgradnja motorja

Motor se preskusi z dodatno opremo/opremo iz Dodatka 6.

Če dodatna oprema/oprema ni nameščena v skladu z zahtevami, se njena moč upošteva v skladu z odstavki 6.3.2 do 6.3.5.

6.3.2.   Dodatna oprema/oprema, ki se namesti za preskus emisij

Če dodatne opreme/opreme, zahtevane v skladu z Dodatkom 6 k tej prilogi ni primerno namestiti na preskusno napravo, se moč, ki jo absorbira ta oprema, ugotovi in odšteje od izmerjene moči motorja (referenčne in dejanske) v celotnem območju vrtilne frekvence motorja WHTC in preskusnih vrtilnih frekvencah WHSC.

6.3.3.   Dodatna oprema/oprema, ki se odstrani za preskus

Kadar dodatne opreme, ki v skladu z Dodatkom 6 k tej prilogi ni zahtevana, ni mogoče odstraniti, se moč, ki jo ta oprema absorbira, ugotovi in prišteje izmerjeni moči motorja (referenčni in dejanski) v celotnem območju vrtilne frekvence motorja WHTC in preskusnih vrtilnih frekvencah WHSC. Če je ta vrednost večja od 3 % največje moči pri preskusni vrtilni frekvenci, se predloži homologacijskemu organu.

6.3.4.   Določanje moči dodatne opreme

Moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, se določi le, če:

(a)

dodatna oprema/oprema, zahtevana v skladu z Dodatkom 6 k tej prilogi ni nameščena na motor

in/ali

(b)

je na motor nameščena dodatna oprema/oprema, ki ni zahtevana v skladu z Dodatkom 6 k tej prilogi.

Vrednosti moči dodatne opreme in metodo merjenja/računanja za določanje moči dodatne opreme predloži proizvajalec motorja za celotno območje delovanja preskusnih ciklov, pri čemer jih odobri homologacijski organ.

6.3.5.   Delo cikla motorja

Izračun referenčnega in dejanskega dela cikla (glej odstavka 7.4.8 in 7.8.6) temelji na moči motorja v skladu z odstavkom 6.3.1. V tem primeru sta P f in P r iz enačbe 4 nič, P pa je enako P m.

Če je dodatna oprema/oprema nameščena v skladu z odstavkoma 6.3.2 in/ali 6.3.3, se moč, ki jo ta oprema absorbira, uporabi za korekcijo vsake trenutne vrednosti moči v ciklu P m,i na naslednji način:

Formula

(4)

Kjer je:

P m,i

izmerjena moč motorja v kW;

P f,i

moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, ki se namesti, v kW;

P r,i

moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, ki se odstrani, v kW.

6.4.   Sistem za dovajanje zraka v motor

Uporabi se tak sistem za dovajanje zraka v motor ali tak sistem preskusnega laboratorija, katerega sesalni upor je v območju ± 300 Pa največje vrednosti, kot jo določa proizvajalec za zračni filter pri nazivni vrtilni frekvenci in polni obremenitvi. Statični diferenčni tlak omejitve se izmeri na mestu, ki ga določi proizvajalec.

6.5.   Izpušni sistem motorja

Uporabi se izpušni sistem motorja ali sistem preskusnega laboratorija, katerega protitlak v izpušnem sistemu je med 80 in 100 odstotki največje vrednosti pri nazivni vrtilni frekvenci in polni obremenitvi, kot določa proizvajalec. Če je največja omejitev 5 kPa ali manj, nastavljena točka ne sme biti manjša od 1,0 kPa od največje omejitve. Izpušni sistem je v skladu z zahtevami za vzorčenje izpušnih plinov, določenimi v odstavkih 9.3.10 in 9.3.11.

6.6.   Motor s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov

Če je motor opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, mora imeti izpušna cev enak premer, kot se dejansko uporablja na motorju ali kot ga je določil proizvajalec, za najmanj štiri premere cevi v smeri proti toku razširjenega dela, ki vsebuje napravo za naknadno obdelavo. Razdalja od prirobnice izpušnega kolektorja ali izstopa turbopuhala do naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov je enaka kot pri konfiguraciji vozila ali v okviru proizvajalčevih specifikacij glede razdalje. Pri protitlaku v izpušnem sistemu ali njegovi omejitvi je treba upoštevati ista merila kot zgoraj, pri čemer se ta protitlak lahko nastavi z ventilom. Pri napravah za naknadno obdelavo s spremenljivo omejitvijo je največja omejitev izpušnih plinov navedena pri pogoju naknadne obdelave (raven razbarvanja/staranja in regeneracije/obremenitve), kot določa proizvajalec. Če je največja omejitev 5 kPa ali manj, nastavljena točka ne sme biti manjša od 1,0 kPa od največje omejitve. Posoda za naknadno obdelavo se lahko med navideznimi preskusi in med določanjem karakterističnega diagrama motorja odstrani in zamenja z enakovredno posodo, ki ima katalitično neaktivno podlago.

Emisije, izmerjene v preskusnem ciklu, so reprezentativne za emisije v uporabi. V primeru, da je motor opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki zahteva porabo reagenta, mora reagent, ki se uporablja pri vseh preskusih, določiti proizvajalec.

Motorji, opremljeni s sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov s stalno regeneracijo, ne zahtevajo posebnega preskusnega postopka, vendar je treba postopek regeneracije prikazati v skladu z odstavkom 6.6.1.

Pri motorjih, opremljenih s sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki so periodično regenerirani, kot je opisano v odstavku 6.6.2, se rezultati emisij prilagodijo tako, da upoštevajo regeneracije. V tem primeru je povprečna emisija odvisna od pogostnosti regeneracije z vidika deleža preskusov, v katerem pride do regeneracije.

6.6.1.   Stalna regeneracija

Emisije se izmerijo na sistemu za naknadno obdelavo, ki je bil stabiliziran, tako da je obnašanje emisij ponovljivo. Postopek regeneracije je treba opraviti vsaj enkrat v preskusu WHTC po vročem zagonu, pri čemer mora proizvajalec deklarirati normalne pogoje, v katerih pride do regeneracije (obremenitev s sajami, temperatura, protitlak v izpušnem sistemu itd.).

Da se dokaže stalnost postopka regeneracije, se izvedejo najmanj trije preskusi WHTC po vročem zagonu. V tem prikazu se motor ogreje v skladu z odstavkom 7.4.1, zaustavi se v skladu z odstavkom 7.6.3 in zažene se prvi preskus WHTC po vročem zagonu. Naslednji preskusi po vročem zagonu se začnejo po zaustavitvi v skladu z odstavkom 7.6.3. Med preskusi se beležijo temperature in tlaki izpušnih plinov (temperatura pred in za sistemom za naknadno obdelavo, protitlak v izpušnem sistemu itd.).

Če med preskusom pride do pogojev, ki jih deklarira proizvajalec, in rezultati treh (ali več) preskusov WHTC po vročem zagonu ne odstopajo za več kot ±25 odstotkov ali 0,005 g/kWh, kar koli od tega je večje, se sistem za naknadno obdelavo obravnava kot tip s stalno regeneracijo, pri čemer se uporabljajo splošne določbe o preskusih iz odstavka 7.6 (WHTC) in odstavka 7.7 (WHSC).

Če ima sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov varnostni način, ki se preklopi v način periodične regeneracije, ga je treba preveriti v skladu z odstavkom 6.6.2. V tem specifičnem primeru se ustrezne mejne vrednosti emisij lahko presežejo in se jih ne ovrednoti (uteži).

6.6.2.   Periodična regeneracija

Pri naknadni obdelavi izpušnih plinov, ki temelji na postopku periodične regeneracije, se emisije merijo v vsaj treh preskusih WHTC po vročem zagonu, enem z regeneracijo na stabiliziranem sistemu za naknadno obdelavo in dveh brez regeneracije, rezultati pa se ovrednotijo v skladu z enačbo 5.

Postopek regeneracije se v preskusu WHTC po vročem zagonu izvede vsaj enkrat. Motor je mogoče opremiti s stikalom, s katerim se lahko onemogoči ali omogoči postopek regeneracije, če ta ne vpliva na prvotno kalibriranje motorja.

Proizvajalec deklarira normalne pogoje parametrov, v okviru katerih pride do postopka regeneracije (obremenitev saj, temperatura, protitlak izpušnih plinov itd.), in njegovo trajanje. Proizvajalec zagotovi tudi pogostnost regeneracije z vidika števila preskusov, med katerimi pride do regeneracije, v primerjavi s številom preskusov brez regeneracije. Natančen postopek za določitev te pogostnosti temelji na podatkih med uporabo na podlagi dobre inženirske presoje, pri čemer ga potrdi homologacijski ali certifikacijski organ.

Proizvajalec zagotovi sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki je obremenjen, da pride do regeneracije med preskusom WHTC. V tem preskusu se motor ogreje v skladu z odstavkom 7.4.1, zaustavi se v skladu z odstavkom 7.6.3 in zažene se preskus WHTC po vročem zagonu. Do regeneracije ne sme priti med ogrevanjem motorja.

Povprečne specifične emisije med fazami regeneracije se določijo iz aritmetične sredine rezultatov več časovno približno enakomerno razporejenih preskusov WHTC po vročem zagonu (g/kWh). Vsaj en preskus WHTC po vročem zagonu se izvede čim bližje začetku preskusa regeneracije, en pa takoj po tem preskusu. Namesto tega lahko proizvajalec zagotovi podatke, ki kažejo, da emisije med fazami regeneracije ostanejo konstantne (±25 % ali 0,005 g/kWh, kar je večje). V tem primeru se lahko uporabijo emisije samo enega preskusa WHTC po vročem zagonu.

Med preskusom regeneracije se zabeležijo vsi podatki, ki so potrebni za odkrivanje regeneracije (emisije CO ali NOx, temperatura pred in za sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, protitlak izpušnih plinov itd.).

Med preskusom regeneracije se ustrezne mejne vrednosti emisij lahko presežejo.

Preskusni postopek je shematsko prikazan na sliki 2.

Slika 2

Shema periodične regeneracije

Image

Emisije ob vročem zagonu WHTC se utežijo (ovrednotijo) na naslednji način:

Formula

(5)

Kjer je:

n

število preskusov WHTC po vročem zagonu brez regeneracije;

nr

število preskusov WHTC po vročem zagonu z regeneracijo (najmanj en preskus);

Formula

povprečna specifična emisija brez regeneracije, v g/kWh;

Formula

povprečna specifična emisija z regeneracijo, v g/kWh.

Za določitevFormula se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

če je za regeneracijo potreben več kot en vroč zagon WHTC, se zaporedoma izvedejo celotni preskusi vročega zagona WHTC in neprekinjeno merijo emisije brez zaustavitve in brez izklopa motorja, dokler regeneracija ni dokončana, nato pa se izračuna povprečje preskusov vročega zagona WHTC;

(b)

če se regeneracija zaključi med katerim koli vročim zagonom WHTC, se preskus nadaljuje do konca..

V dogovoru s homologacijskim organom se faktorji za prilagoditev regeneracije lahko uporabljajo multiplikativno (c) ali aditivno (d) na podlagi dobre inženirske analize.

(c)

Multiplikativni faktorji za prilagoditev se izračunajo na naslednji način:

Formula

(v smeri navzgor)

(6)

Formula

(v smeri navzdol)

(6a)

(d)

Aditivni faktorji za prilagoditev se izračunajo na naslednji način:

Formula

(v smeri navzgor)

(7)

Formula

(v smeri navzdol)

(8)

V zvezi z izračuni specifičnih emisij v odstavku 8.6.3 se faktorji za prilagoditev regeneracije uporabijo na naslednji način:

(e)

pri preskusu brez regeneracije se kr,u pomnoži s specifično emisijo e v enačbah 69 ali 70 ali se ji doda;

(f)

pri preskusu z regeneracijo se kr,d pomnoži s specifično emisijo e v enačbah 69 ali 70 ali se ji doda.

Na zahtevo proizvajalca se faktorji za prilagoditev regeneracije

(g)

lahko razširijo na druge člane iste družine motorjev,

(h)

lahko razširijo na druge družine motorjev, ki uporabljajo enak sistem za naknadno obdelavo, ob predhodni odobritvi homologacijskega organa na podlagi tehničnih dokazov, ki jih mora predložiti proizvajalec o podobnosti emisij.

6.7.   Hladilni sistem

Uporabi se hladilni sistem z zadostno zmogljivostjo, da ohranja motor na normalni delovni temperaturi, ki jo predpiše proizvajalec.

6.8.   Mazalno olje

Mazalno olje določi proizvajalec in je reprezentativno za mazalno olje, ki je na voljo na trgu; specifikacije mazalnega olja, uporabljenega za preskus, se zabeležijo in predložijo skupaj z rezultati preskusa.

6.9.   Specifikacija referenčnega goriva

Referenčna goriva so navedena v Prilogi 5.

Temperatura goriva je skladna s priporočili proizvajalca.

6.10.   Emisije plinov iz bloka motorja

Emisije iz bloka motorja se ne smejo izločati neposredno v okolje, pri čemer velja naslednja izjema: motorji, opremljeni s turbopuhali, črpalkami, puhali ali nadtlačnim polnjenjem za uvajanje zraka, lahko izločajo emisije iz ohišja motorja v okolje, če se emisije dodajo emisijam izpušnih plinov (fizično ali matematično) med preskušanjem vseh emisij. Proizvajalci, ki uveljavljajo to izjemo, morajo motorje namestiti tako, da se lahko vse emisije plinov iz ohišja motorja preusmerijo v sistem vzorčenja emisij.

V tem odstavku se emisije plinov iz ohišja motorja, ki so preusmerjene v izpuh v smeri proti toku od naknadne obdelave izpušnih plinov med celotnim delovanjem, ne štejejo za izpuščene neposredno v okolje.

Odprte emisije plinov iz ohišja motorja se preusmerijo v sistem izpušnih plinov za merjenje emisij, in sicer na naslednji način:

(a)

materiali za cevi morajo imeti gladke stene in biti električno prevodni, pri čemer ne smejo reagirati z emisijami plinov iz ohišja motorjev. Dolžine cevi morajo biti čim krajše;

(b)

število krivin v laboratorijskih ceveh okrova ročične gredi mora biti čim manjše, polmer krivin, ki se jim ni mogoče izogniti, pa mora biti čim večji;

(c)

laboratorijske cevi za izpušne pline iz bloka motorja morajo biti ogrevane, s tankimi stenami ali izolirane ter ustrezati specifikacijam za protitlak okrova ročične gredi proizvajalca motorja;

(d)

cevi za izpušne pline iz ohišja motorja so povezane z nerazredčenimi izpušnimi plini v smeri toka od katerega koli sistema za naknadno obdelavo, v smeri toka od katere koli nameščene omejitve izpuha in dovolj proti smeri toka od katere koli sonde za vzorčenje, da se zagotovi popolno mešanje z izpuhom motorja pred vzorčenjem. Cev za izpušne pline iz ohišja motorja se razteza v prosti tok izpušnih plinov, da se odpravijo vplivi mejne plasti in spodbudi mešanje. Izhod cevi za izpušne pline iz ohišja motorja je lahko usmerjen v katero koli smer glede na tok nerazredčenih izpušnih vplivov.

6.11.   Odstavka 6.11.1 in 6.11.2 se uporabljata za motorje na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin ali E85.

6.11.1.   Tlak v bloku motorja se mora izmeriti med preskusnimi cikli emisij na ustreznem mestu. Tlak v polnilnem zbiralniku se mora izmeriti na ± 1 kPa natančno.

6.11.2.   Skladnost z odstavkom 6.10 velja za zadovoljivo, če tlak, izmerjen v ohišju motorja, v času merjenja pri nobenem od merilnih pogojev iz odstavka 6.11.1 ne presega atmosferskega tlaka.

7.   PRESKUSNI POSTOPKI

7.1.   Načela merjenja emisij

Pri merjenju specifičnih emisij mora motor obratovati med preskusnima cikloma iz odstavkov 7.2.1 in 7.2.2. Za merjenje specifičnih emisij sta potrebna opredelitev mase sestavin v izpušnih plinih in ustrezno delo cikla motorja. Sestavine določajo metode vzorčenja iz odstavkov 7.1.1 in 7.1.2.

7.1.1.   Neprekinjeno vzorčenje

Pri neprekinjenem vzorčenju se koncentracija sestavine meri neprekinjeno iz nerazredčenih ali razredčenih izpušnih plinov. Ta koncentracija se pomnoži s stopnjo neprekinjenega pretoka (nerazredčenih ali razredčenih) izpušnih plinov na mestu vzorčenja emisij, da se določi masni pretok sestavine. Emisija sestavine se med preskusnim ciklom neprekinjeno sešteva. Ta vsota je skupna masa oddane sestavine.

7.1.2.   Vzorčenje serije

Pri vzorčenju serije se neprekinjeno odvzema vzorec nerazredčenih ali razredčenih izpušnih plinov, ki se shrani za poznejše meritve. Odvzet vzorec mora biti sorazmeren s stopnjo pretoka nerazredčenih ali razredčenih izpušnih plinov. Primera vzorčenja serije sta zbiranje razredčenih plinastih sestavin v vrečo in delcev na filtru. Vzorčene koncentracije serij se pomnožijo s skupno maso izpušnih plinov ali skupnim masnim pretokom izpušnih plinov (nerazredčenih ali razredčenih), iz katerega je bil pridobljen med preskusnim ciklom. Ta proizvod je skupna masa ali skupni masni pretok oddane sestavine. Za izračun koncentracije delcev se delci, odloženi na filter iz sorazmerno odvzetih izpušnih plinov, delijo s količino filtriranih izpušnih plinov.

7.1.3.   Postopki merjenja

V tej prilogi se uporabljata dva postopka merjenja, ki sta funkcionalno enakovredna. Oba postopka je mogoče uporabiti za preskusni cikel WHTC in za preskusni cikel WHSC:

(a)

plinaste sestavine se vzorčijo neprekinjeno v nerazredčenih izpušnih plinih, delci pa se določijo s sistemom redčenja z delnim tokom;

(b)

plinaste sestavine in delci se določijo s sistemom redčenja s celotnim tokom (sistem CVS).

Dovoljena je kakršna koli kombinacija teh dveh postopkov (npr. merjenje nerazredčenih plinov in merjenje delcev s celotnim tokom).

7.2.   Preskusni cikli

7.2.1.   Preskusni cikel prehodnega stanja WHTC

Preskusni cikel prehodnega stanja WHTC je v Dodatku 1 naveden kot sekundno zaporedje normiranih vrednosti vrtilne frekvence in navora. Za namen izvedbe preskusa na preskusnem prostoru za motor se normirane vrednosti pretvorijo v dejanske vrednosti za posamezni preskušani motor na podlagi krivulje karakterističnega diagrama motorja. Ta pretvorba se imenuje denormalizacija, tako oblikovan preskusni cikel pa referenčni cikel motorja za preskus. S temi referenčnimi vrednostmi vrtilne frekvence in navora se v preskusnem prostoru izvede cikel ter se zabeležijo dejanske vrednosti vrtilne frekvence, navora in moči. Za validacijo poteka preskusa se po zaključku preskusa izvede regresijska analiza med referenčnimi in dejanskimi vrednostmi vrtilne frekvence, navora in moči.

Za izračun emisij, specifičnih za zavoro, se z integriranjem dejanske moči motorja skozi ves cikel izračuna dejansko delo cikla. Za validacijo cikla mora biti dejansko delo cikla v predpisanih mejah referenčnega dela cikla.

Za plinasta onesnaževala se lahko uporabi neprekinjeno vzorčenje (nerazredčenih ali razredčenih izpušnih plinov) ali vzorčenje serije (razredčenih izpušnih plinov). Vzorec delcev se razredči s kondicioniranim redčilom (kot je okoliški zrak) in zbere na enem samem ustreznem filtru. WHTC je shematsko prikazan na sliki 3.

Slika 3

Preskusni cikel WHTC

Image

7.2.2.   Preskusni cikel WHSC v ustaljenem stanju z rampami

Preskusni cikel WHSC v ustaljenem stanju z rampami obsega več normiranih načinov vrtilne frekvence in obremenitve, ki se pretvorijo v referenčne vrednosti za posamezni preskušani motor na podlagi krivulje karakterističnega diagrama motorja. V vsakem načinu motor deluje predpisani čas, pri čemer se vrtilna frekvenca motorja in obremenitev linearno spremenita v 20 ± 1 sekundah. Za validacijo poteka preskusa se po zaključku preskusa izvede regresijska analiza med referenčnimi in dejanskimi vrednostmi vrtilne frekvence, navora in moči.

Med preskusnim ciklom se izmeri koncentracija vsakega plinastega onesnaževala, pretok izpušnih plinov in izhodna moč. Plinasta onesnaževala se lahko neprekinjeno beležijo ali vzorčijo v vrečo za zbiranje vzorcev. Vzorec delcev se razredči s kondicioniranim redčilom (kot je okoliški zrak). V celotnem preskusnem postopku se vzame en vzorec, ki se zbere na enem samem ustreznem filtru.

Za izračun emisij, specifičnih za zavoro, se z integriranjem dejanske moči motorja skozi ves cikel izračuna dejansko delo cikla.

WHSC je prikazan v preglednici 1. Razen načina 1 je začetek vsakega načina opredeljen kot začetek rampe iz prejšnjega načina.

Preglednica 1

Preskusni cikel WHSC

Način

Normirana vrt. frekv.

(v odstotkih)

Normiran navor

(v odstotkih)

Trajanje načina (s)

vklj. z 20 s rampe

1

0

0

210

2

55

100

50

3

55

25

250

4

55

70

75

5

35

100

50

6

25

25

200

7

45

70

75

8

45

25

150

9

55

50

125

10

75

100

50

11

35

50

200

12

35

25

250

13

0

0

210

Vsota

 

 

1 895

7.3.   Splošno zaporedje preskusov

Naslednji shematski prikaz vsebuje pregled splošnih smernic, ki jih je treba upoštevati med preskušanjem. Podrobnosti o posameznem koraku so opisane v ustreznih odstavkih. Odstopanja od smernic so po potrebi dovoljena, vendar so specifične zahteve iz ustreznih odstavkov obvezne.

Pri WHTC je preskusni postopek sestavljen iz preskusa po hladnem zagonu, ki sledi naravnemu ali prisilnemu ohlajanju motorja, vroče zaustavitve in preskusa po vročem zagonu.

Pri WHSC je preskusni postopek sestavljen iz preskusa po vročem zagonu, ki sledi predkondicioniranju motorja v načinu WHSC 9.

Image

7.4.   Določanje karakterističnega diagrama motorja in referenčni cikel

Meritve motorja pred preskusom, kontrole delovanja motorja pred preskusom in kalibriranje sistema pred preskusom je treba izvesti pred postopkom določanja karakterističnega diagrama motorja v skladu s splošnim zaporedjem preskusov, prikazanim v odstavku 7.3.

Za generiranje referenčnih ciklov WHTC in WHSC je treba motorju pri delovanju s polno obremenitvijo določiti karakteristični krivulji: vrtilna frekvenca – največji navor in vrtilna frekvenca – največja moč. Krivulja karakterističnega diagrama se uporablja za denormaliziranje vrtilne frekvence motorja (odstavek 7.4.6) in navora motorja (odstavek 7.4.7).

7.4.1.   Ogrevanje motorja

Motor se ogreje pri 75 odstotkih in 100 odstotkih največje moči ali v skladu s priporočili proizvajalca in dobro inženirsko presojo. Proti koncu ogrevanja mora motor delovati najmanj 2 minuti ali dokler termostat motorja nadzoruje temperaturo motorja, da se temperaturi hladilnega sredstva motorja in mazalnega olja stabilizirata na temperaturo znotraj ±2 odstotkov srednjih vrednosti.

7.4.2.   Določanje karakterističnega diagrama območja vrtilne frekvence

Najnižja in najvišja vrtilna frekvenca za določanje karakterističnega diagrama se določita na naslednji način:

najmanjša vrtilna frekvenca za določitev karakterističnega diagrama

=

vrtilna frekvenca v prostem teku

največja vrtilna frekvenca za določitev karakterističnega diagrama

=

Formula ali, če je nižja, vrtilna frekvenca, pri kateri navor pri polni obremenitvi pade na nič.

7.4.3.   Krivulja karakterističnega diagrama motorja

Ko je motor stabiliziran v skladu z odstavkom 7.4.1, se njegov karakteristični diagram določi v skladu z naslednjim postopkom:

(a)

motor se razbremeni in obratuje v prostem teku;

(b)

motor obratuje v okviru največje zahteve upravljavca pri najnižji vrtilni frekvenci za določanje karakterističnega diagrama;

(c)

vrtilna frekvenca motorja se s povprečno hitrostjo 8 ± 1 min–1/s povečuje od najnižje do najvišje vrtilne frekvence za določitev karakterističnega diagrama ali pri stalni hitrosti, pri kateri v 4 do 6 minutah od najnižje vrtilne frekvence za določitev karakterističnega diagrama doseže najvišjo vrtilno frekvenco za določitev karakterističnega diagrama. S frekvenco vzorčenja najmanj ene točke na sekundo se beležijo točke vrtilne frekvence motorja in navora.

Pri izbiri možnosti (b) v odstavku 7.4.7 za določanje negativnega referenčnega navora se lahko krivulja karakterističnega diagrama nadaljuje neposredno z najmanjšo zahtevo upravljavca od najvišje do najnižje vrtilne frekvence za določanje karakterističnega diagrama.

7.4.4.   Alternativno določanje karakterističnega diagrama

Če proizvajalec meni, da zgornje tehnike določanja karakterističnega diagrama niso varne ali da za kateri koli zadevni motor niso reprezentativne, se lahko uporabijo alternativne tehnike. Te alternativne tehnike ustrezajo namenu navedenih postopkov določanja karakterističnega diagrama za ugotavljanje največjega razpoložljivega navora pri vseh vrtilnih frekvencah motorja, doseženih med preskusnimi cikli. Odstopanja od tehnik določanja karakterističnega diagrama, opredeljenih v tem odstavku, mora iz varnostnih razlogov ali zaradi reprezentativnosti skupaj z utemeljitvijo njihove uporabe odobriti homologacijski organ. V nobenem primeru se krivulja navora ne sme izvajati s padajočo vrtilno frekvenco motorja za motorje z regulatorjem ali tlačno polnjene motorje s turbopuhalom na izpušne pline.

7.4.5.   Ponovljeni preskusi

Motorju ni treba določati karakterističnega diagrama pred vsakim preskusnim ciklom. Motorju se ponovno določi karakteristični diagram pred preskusnim ciklom:

(a)

če je, po oceni inženirjev, od zadnjega določanja karakterističnega diagrama preteklo nerazumno veliko časa ali

(b)

če so bile na motorju izvedene fizične spremembe ali ponovna kalibriranja, ki bi lahko vplivala na zmogljivost motorja.

7.4.6.   Denormalizacija vrtilne frekvence motorja

Za generiranje referenčnih ciklov se normirane vrtilne frekvence iz Dodatka 1 (WHTC) in preglednice 1 (WHSC) denormalizirajo z uporabo naslednje enačbe:

Formula

(9)

Za določanje n pref se integral največjega navora izračuna od n idle do n95h iz krivulje karakterističnega diagrama motorja, kot je določeno v skladu z odstavkom 7.4.3.

Vrtilne frekvence motorja iz slik 4 in 5 so opredeljene na naslednji način:

n norm

je normirana vrtilna frekvenca v Dodatku 1 in preglednici 1, deljena s 100

n lo

je najnižja vrtilna frekvenca, pri kateri je moč 55 % največje moči;

n pref

je vrtilna frekvenca motorja, pri kateri je integral največjega izmerjenega navora 51 % celotnega integrala med nidle in n95h;

n hi

je najvišja vrtilna frekvenca, pri kateri je moč 70 % največje moči;

n idle

je vrtilna frekvenca v prostem teku;

n 95h

je najvišja vrtilna frekvenca, pri kateri je moč 95 % največje moči.

Za motorje (predvsem motorje na prisilni vžig) s strmo krivuljo omejitve regulatorja, pri katerih zapiranje dovoda goriva ne omogoča delovanja do n hi ali n 95h, veljajo naslednje določbe:

n hi

v enačbi 9 se nadomesti z n Pmax× 1,02

n 95h

se nadomesti z n Pmax × 1,02

Slika 4

Opredelitev preskusnih vrtilnih frekvenc

Image

Slika 5

Definicija npref

Image

7.4.7.   Denormalizacija navora motorja

Vrednosti navora v shemi delovanja motorja na dinamometru v Dodatku 1 k tej prilogi(WHTC) in preglednici 1 (WHSC) se normalizirajo na največji navor pri ustrezni vrtilni frekvenci. Za generiranje referenčnih ciklov se vrednosti navora za vrednost vsake posamične referenčne vrtilne frekvence, kot določa odstavek 7.4.6, denormalizirajo z uporabo krivulje karakterističnega diagrama, določene v skladu z odstavkom 7.4.3 na naslednji način:

Formula

(10)

Kjer je:

M norm,i

normiran navor, v %;

M max,i

največji navor iz krivulje karakterističnega diagrama, v Nm;

M f,i

navor, ki ga absorbira dodatna oprema/oprema, ki se namesti, v Nm;

M r,i

navor, ki ga absorbira dodatna oprema/oprema, ki se odstrani, v Nm.

Če je dodatna oprema/oprema nameščena v skladu z odstavkom 6.3.1 in Dodatkom 6, k tej prilogi sta M f in M r nič.

Za namene generiranja referenčnega cikla morajo negativne vrednosti navora točk delovanja motorja (m v Dodatku 1 k tej prilogi) prevzeti referenčne vrednosti, ki se določijo na enega od naslednjih načinov:

(a)

negativnih 40 % razpoložljivega pozitivnega navora na ustrezni točki števila vrtljajev;

(b)

določanje karakterističnega diagrama negativnega navora, potrebnega za poganjanje motorja od najvišje do najnižje vrtilne frekvence za določitev karakterističnega diagrama motorja;

(c)

določanje negativnega navora, potrebnega za poganjanje motorja v prostem teku in pri nhi, ter linearna interpolacija med tema dvema točkama.

7.4.8.   Izračun referenčnega dela cikla

Referenčno delo cikla se določi med preskusnim ciklom s hkratnim izračunom trenutnih vrednosti za moč motorja iz referenčne vrtilne frekvence in navora, kot je določeno v odstavkih 7.4.6 in 7.4.7. Trenutne vrednosti moči motorja se integrirajo med preskusnim ciklom, da se izračuna referenčno delo cikla Wref (kWh). Če dodatna oprema ni nameščena v skladu z odstavkom 6.3.1, se trenutne vrednosti moči korigirajo po enačbi 4 iz odstavka 6.3.5.

Ista metodologija se uporabi za integriranje referenčne in dejanske moči motorja. Če je treba določiti vrednosti med sosednjimi referenčnimi ali sosednjimi izmerjenimi vrednostmi, se uporabi linearna interpolacija. Pri integriranju dejanskega dela cikla se vse negativne vrednosti navora nastavijo na nič in vključijo. Če se integracija izvaja pri frekvenci, ki je nižja od 5 Hz, in če se v danem časovnem segmentu vrednost navora spremeni iz pozitivne v negativno ali iz negativne v pozitivno, se izračuna negativni delež in nastavi na nič. Pozitivni delež se vključi v integrirano vrednost.

7.5.   Postopki pred preskusom

7.5.1.   Namestitev merilne opreme

Instrumenti in sonde za vzorčenje se namestijo v skladu z zahtevami. Če se uporablja sistem redčenja s celotnim tokom, se nanj priključi zadnji (izstopni) del izpušne cevi.

7.5.2.   Priprava merilne opreme za vzorčenje

Pred začetkom vzorčenja emisij se izvedejo naslednji koraki:

(a)

preverjanje puščanja se izvede v 8 urah pred vzorčenjem emisij v skladu z odstavkom 9.3.4;

(b)

za vzorčenje serije se priključi čist shranjevalni medij, kot so izpraznjene vreče;

(c)

pri zagonu vseh merilnih instrumentov se upoštevajo navodila proizvajalca instrumentov in dobra inženirska presoja;

(d)

zaženejo se sistemi za redčenje, črpalke za vzorčenje, hladilni ventilatorji in sistem za zbiranje podatkov;

(e)

stopnje pretoka vzorca se po potrebi prilagodijo želenim ravnem s pretokom po obvodu;

(f)

toplotni izmenjevalniki v sistemu za vzorčenja se pred preskusom ogrejejo ali ohladijo na območje njihove delovne temperature;

(g)

ogrevanim ali ohlajenim sestavinam, kot so cevi za vzorčenje, filtri, hladilniki in črpalke, se omogoči stabiliziranje na njihovo delovno temperaturo;

(h)

tok sistema redčenja izpušnih plinov se vklopi najmanj 10 minut pred zaporedjem preskusov;

(i)

vse elektronske integrirane naprave se nastavijo ali ponovno nastavijo na ničlo pred začetkom vseh preskusnih intervalov.

7.5.3.   Preverjanje analizatorjev plina

Izberejo se območja analizatorjev plina. Analizatorji emisij s samodejno ali ročno nastavitvijo merilnega območja so dovoljeni. Med preskusnim ciklom se območje analizatorjev emisij ne sme preklapljati. Hkrati se dobički analognega obratovalnega ojačevalnika analizatorja ne smejo vklopiti med preskusnim ciklom.

Ničelni in kalibrirni odziv se določita za vse analizatorje z uporabo mednarodno sledljivih plinov, ki ustrezajo specifikacijam iz odstavka 9.3.3. Analizatorjem FID se določi razpon na podlagi števila ogljika ena (C1.)

7.5.4.   Priprava filtra za vzorčenje delcev

Najmanj eno uro pred preskusom se filter položi v petrijevko, ki je zaščitena pred vdorom prahu in omogoča izmenjavo zraka, ter postavi v tehtalno komoro, da se stabilizira. Po končanem obdobju stabilizacije se filter stehta in se zabeleži tara teža. Filter se nato shrani v zaprto petrijevko ali v zatesnjeno posodo za filter, dokler se ne uporabi za preskušanje. Filter je treba uporabiti v osmih urah po odstranitvi iz tehtalne komore.

7.5.5.   Nastavitev sistema redčenja

Skupni pretok razredčenih izpušnih plinov sistema redčenja s celotnim tokom ali pretok razredčenih izpušnih plinov skozi sistem redčenja z delnim tokom se nastavi tako, da se odpravi kondenzacija vode v sistemu in doseže temperatura na dotoku v filter med 315 K (42 °C) in 325 K (52 °C).

7.5.6.   Zagon sistema vzorčenja delcev

Sistem za vzorčenja delcev se zažene in deluje na obvodu. Količina delcev v redčilu se lahko določi z vzorčenjem redčila pred vstopom izpušnih plinov v tunel za redčenje. Meritev se lahko opravi pred preskusom ali po njem. Če se meritev opravi na začetku in na koncu cikla, se izračuna povprečje vrednosti. Če se za meritev ozadja uporabi drugačen sistem vzorčenja, se meritev izvede vzporedno s potekom preskusa.

7.6.   Izvedba cikla WHTC

7.6.1.   Ohlajanje motorja

Lahko se uporabi postopek naravnega ali prisilnega ohlajanja. Pri prisilnem ohlajanju se uporabi dobra inženirska presoja za vzpostavitev sistemov za pošiljanje hladilnega zraka skozi motor, za pošiljanje hladnega olja skozi sistem za mazanje motorja, za odvajanje toplote iz hladilnega sredstva skozi hladilni sistem motorja in za odvajanje toplote iz sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov. Pri prisilnem ohlajanju sistema za naknadno obdelavo se hladilni zrak ne uporablja, dokler se sistem za naknadno obdelavo ne ohladi na temperaturo, nižjo od temperature, potrebne za njegovo katalitično aktiviranje. Postopek hlajenja, katerega posledice so nereprezentativne emisije, ni dovoljen.

7.6.2.   Preskus po hladnem zagonu

Preskus po hladnem zagonu se začne, ko so temperature maziva za motor, hladilnega sredstva in sistema za naknadno obdelavo med 293 in 303 K (20 in 30°C). Motor se zažene z eno od naslednjih (dveh) metod:

(a)

v skladu s priporočili iz lastnikovega priročnika s pomočjo serijskega zaganjalnika in ustrezno napolnjenega akumulatorja ali ustrezno napajalno enoto ali

(b)

s pomočjo dinamometra. Motor se poganja v območju ± 25 % tipične pogonske hitrosti med uporabo. Pogon se ustavi v 1 sekundi od zagona motorja. Če se motor po 15 sekundah pogona ne zažene, se pogon ustavi in ugotovi razlog za neuspel zagon, razen če v lastnikovem ali servisnem priročniku ne piše, da je daljši čas pogona normalen.

7.6.3.   Vroča zaustavitev

Takoj po zaključku preskusa po hladnem zagonu se motor kondicionira za preskus po vročem zagonu z 10 ± 1-minutno vročo zaustavitvijo.

7.6.4.   Preskus po vročem zagonu

Motor se na koncu vroče zaustavitve iz odstavka 7.6.3 zažene v skladu z metodama za zagon iz odstavka 7.6.2.

7.6.5.   Zaporedje preskusov

Zaporedje preskusov po hladnem in vročem zagonu se začne z zagonom motorja. Po zagonu motorja se začne uravnavanje cikla, tako da se delovanje motorja ujame s prvo nastavljeno točko cikla.

WHTC se izvede v skladu z referenčnim ciklom iz odstavka 7.4. Predvidene vodilne vrednosti za vrtilno frekvenco motorja in navor se določijo pri frekvenci 5 Hz (priporočljivo 10 Hz) ali več. Nastavljene vrednosti se izračunajo z linearno interpolacijo med vrednostmi referenčnega cikla, nastavljenimi pri 1 Hz. Dejanska vrtilna frekvenca motorja in navor se med preskusnim ciklom beležita najmanj enkrat na sekundo (1 Hz), signali pa se lahko elektronsko filtrirajo.

7.6.6.   Zbiranje ustreznih podatkov o emisijah

Hkrati z zagonom zaporedja preskusov se zažene tudi merilna oprema:

(a)

začetek zbiranja ali analiziranja redčila, če se uporablja sistem redčenja s celotnim tokom;

(b)

začetek zbiranja ali analiziranja razredčenih ali nerazredčenih izpušnih plinov, odvisno od uporabljene metode:

(c)

začetek merjenja količine razredčenih izpušnih plinov ter predpisanih temperatur in tlakov;

(d)

začetek beleženja masnega pretoka izpušnih plinov, če se uporablja analiza nerazredčenih izpušnih plinov;

(e)

začetek zapisovanja izmerjenih podatkov o številu vrtljajev in navoru dinamometra.

Če se uporablja merjenje nerazredčenih izpušnih plinov, se koncentracije emisij ((NM)HC, CO in NOx) in masni pretok izpušnih plinov merijo neprekinjeno in shranijo v računalniškem sistemu pri vsaj 2 Hz. Vsi drugi podatki se lahko beležijo s frekvenco vzorca najmanj 1 Hz. Pri analognih analizatorjih se zabeleži odziv, medtem ko je kalibracijske podatke med ovrednotenjem podatkov mogoče uporabiti on-line ali off-line.

Pri sistemu redčenja s celotnim tokom se HC in NOx neprekinjeno merita v tunelu za redčenje s frekvenco najmanj 2 Hz. Povprečne koncentracije se določijo z integriranjem signalov analizatorja preko celotnega preskusnega cikla. Odzivni čas sistema ne sme biti daljši od 20 sekund ter ga je treba po potrebi uskladiti z nihanjem pretoka v sistemu CVS in z odstopanji časa vzorčenja ali preskusnega cikla. CO, CO2 in NMHC se določijo z integriranjem signalov neprekinjenega merjenja ali z analizo koncentracij, ki so se med ciklom nabrale v vreči za vzorce. Koncentracije plinastih snovi, ki onesnažujejo, v redčilu, se določijo pred točko vstopa izpušnih plinov v tunel za redčenje z integracijo ali zbiranjem v vrečo za ozadje. Vsi ostali parametri, ki jih je treba izmeriti, se zabeležijo na podlagi najmanj ene meritve na sekundo (1 Hz).

7.6.7.   Vzorčenje delcev

Ob zagonu zaporedja preskusov se sistem vzorčenja delcev preklopi z obvoda na zbiranje delcev.

Če se uporablja sistem redčenja z delnim tokom, je treba črpalke za vzorčenje nadzorovati, tako da stopnja pretoka skozi sondo za vzorčenje delcev ali cev za prenos vzorca ostaja sorazmerna z masnim pretokom izpušnih plinov, kot se določi v skladu z odstavkom 9.4.6.1.

Če se uporablja sistem redčenja s celotnim tokom, je treba črpalke za vzorčenje nastaviti tako, da je stopnja pretoka skozi sondo za vzorčenje delcev ali cev za prenos vzorca stalno v območju ±2,5 % nastavljene stopnje pretoka. Če se kompenzacija pretoka (tj. sorazmerno krmiljenje pretoka vzorcev) uporablja, se dokaže, da se razmerje med pretokom v glavnem tunelu in pretokom vzorca delcev ne spreminja za več kot ±2,5 % nastavljene vrednosti (razen v prvih 10 sekundah vzorčenja). Povprečna temperatura in tlak na vstopu v plinomere ali v merilo za merjenje pretoka se zabeležita. Če nastavljene stopnje pretoka zaradi prevelike obremenitve filtra z delci ni mogoče skozi celoten cikel ohranjati v območju ±2,5 %, je treba preskus razveljaviti. Preskus je treba ponoviti pri manjši stopnji pretoka vzorca.

7.6.8.   Nehotena zaustavitev motorja in napaka opreme

Če se motor zaustavi kadar koli med preskusom po hladnem zagonu, se preskus razveljavi. Motor se predkondicionira in ponovno zažene v skladu z zahtevami iz odstavka 7.6.2, preskus pa se ponovi.

Če se motor zaustavi kadar koli med preskusom po vročem zagonu, se preskus razveljavi. Motor se zaustavi v skladu z odstavkom 7.6.3, preskus po vročem zagonu pa se ponovi. V tem primeru preskusa po hladnem zagonu ni treba ponoviti.

Če se med preskusnim ciklom pojavi napaka katere koli predpisane preskusne opreme, je treba preskus razveljaviti in ponoviti v skladu z zgornjimi določbami.

7.7.   Izvedba cikla WHSC

7.7.1.   Predkondicioniranje sistema redčenja in motorja

Sistem redčenja in motor se zaženeta in ogrejeta v skladu z odstavkom 7.4.1. Po ogrevanju se motor in sistem vzorčenja predkondicionirata z delovanjem motorja v načinu 9 (glej preglednico 1 v odstavku 7.2.2) najmanj 10 minut, pri čemer hkrati deluje sistem redčenja. Zberejo se lahko navidezni vzorci emisij delcev. Teh filtrov z vzorcem ni treba stabilizirati ali stehtati in se lahko izločijo. Stopnje pretoka se nastavijo na približne stopnje pretoka, izbrane za preskušanje. Motor je treba po predkondicioniranju ugasniti.

7.7.2.   Zagon motorja

5 ± eno minuto po zaključku predkondicioniranja v načinu 9 iz odstavka 7.7.1 se motor zažene v skladu s postopkom za zagon, kot ga proizvajalec priporoča v navodilih za uporabo, s serijskim zaganjalnikom ali dinamometrom v skladu z odstavkom 7.6.2.

7.7.3.   Zaporedje preskusov

Zaporedje preskusov se začne po zagonu motorja in se v eni minuti od delovanja motorja krmili, tako da se ujema s prvim načinom cikla (prosti tek).

WHSC se izvede v skladu z vrstnim redom načinov preskušanja iz preglednice 1 v odstavku 7.2.2.

7.7.4.   Zbiranje ustreznih podatkov o emisijah

Hkrati z zagonom zaporedja preskusov se zažene tudi merilna oprema:

(a)

začetek zbiranja ali analiziranja redčila, če se uporablja sistem redčenja s celotnim tokom;

(b)

začetek zbiranja ali analiziranja razredčenih ali nerazredčenih izpušnih plinov, odvisno od uporabljene metode;

(c)

začetek merjenja količine razredčenih izpušnih plinov ter predpisanih temperatur in tlakov;

(d)

začetek beleženja masnega pretoka izpušnih plinov, če se uporablja analiza nerazredčenih izpušnih plinov;

(e)

začetek zapisovanja izmerjenih podatkov o številu vrtljajev in navoru dinamometra.

Če se uporablja merjenje nerazredčenih izpušnih plinov, se koncentracije emisij ((NM)HC, CO in NOx) in masni pretok izpušnih plinov merijo neprekinjeno in shranijo v računalniškem sistemu pri vsaj 2 Hz. Vsi drugi podatki se lahko beležijo s frekvenco vzorca najmanj 1 Hz. Pri analognih analizatorjih se zabeleži odziv, medtem ko je kalibracijske podatke med ovrednotenjem podatkov mogoče uporabiti on-line ali off-line.

Pri sistemu redčenja s celotnim tokom se HC in NOx neprekinjeno merita v tunelu za redčenje s frekvenco najmanj 2 Hz. Povprečne koncentracije se določijo z integriranjem signalov analizatorja preko celotnega preskusnega cikla. Odzivni čas sistema ne sme biti daljši od 20 sekund ter ga je treba po potrebi uskladiti z nihanjem pretoka v sistemu CVS in z odstopanji časa vzorčenja ali preskusnega cikla. CO, CO2 in NMHC se določijo z integriranjem signalov neprekinjenega merjenja ali z analizo koncentracij, ki so se med ciklom nabrale v vreči za vzorce. Koncentracije plinastih snovi, ki onesnažujejo, v redčilu, se določijo pred točko vstopa izpušnih plinov v tunel za redčenje z integracijo ali zbiranjem v vrečo za ozadje. Vsi ostali parametri, ki jih je treba izmeriti, se zabeležijo na podlagi najmanj ene meritve na sekundo (1 Hz).

7.7.5.   Vzorčenje delcev

Ob zagonu zaporedja preskusov se sistem vzorčenja delcev preklopi z obvoda na zbiranje delcev. Če se uporablja sistem redčenja z delnim tokom, je treba črpalke za vzorčenje nadzorovati, tako da stopnja pretoka skozi sondo za vzorčenje delcev ali cev za prenos vzorca ostaja sorazmerna z masnim pretokom izpušnih plinov, kot se določi v skladu z odstavkom 9.4.6.1.

Če se uporablja sistem redčenja s celotnim tokom, je treba črpalke za vzorčenje nastaviti tako, da je stopnja pretoka skozi sondo za vzorčenje delcev ali cev za prenos vzorca stalno v območju ±2,5 % nastavljene stopnje pretoka. Če se kompenzacija pretoka (tj. sorazmerno krmiljenje pretoka vzorcev) uporablja, se dokaže, da se razmerje med pretokom v glavnem tunelu in pretokom vzorca delcev ne spreminja za več kot ±2,5 % nastavljene vrednosti (razen v prvih 10 sekundah vzorčenja). Povprečna temperatura in tlak na vstopu v plinomere ali v merilo za merjenje pretoka se zabeležita. Če nastavljene stopnje pretoka zaradi prevelike obremenitve filtra z delci ni mogoče skozi celoten cikel ohranjati v območju ±2,5 %, je treba preskus razveljaviti. Preskus je treba ponoviti pri manjši stopnji pretoka vzorca.

7.7.6.   Nehotena zaustavitev motorja in napaka opreme

Če se motor zaustavi kadar koli med ciklom, je treba preskus razveljaviti. Motor se predkondicionira v skladu z odstavkom 7.7.1 in ponovno zažene v skladu z odstavkom 7.7.2, preskus pa se ponovi.

Če se med preskusnim ciklom pojavi napaka katere koli predpisane preskusne opreme, je treba preskus razveljaviti in ponoviti v skladu z zgornjimi določbami.

7.8.   Postopki po preskusu

7.8.1.   Operacije po preskusu

Ob zaključku preskusa se ustavi merjenje masnega pretoka izpušnih plinov, prostornine razredčenih izpušnih plinov ter pretoka plinov v zbiralne vreče in črpalko za vzorčenje delcev. Pri sistemu integriranega analizatorja se vzorčenje nadaljuje, dokler ne potečejo odzivni časi sistema.

7.8.2.   Preverjanje sorazmernega vzorčenja

Pri vsakem sorazmernem vzorcu serije, kot je vzorec iz vreče ali vzorec PM, je treba preveriti, ali se je vzdrževalo sorazmerno vzorčenje v skladu z odstavkoma 7.6.7 in 7.7.5. Vsak vzorec, ki ne izpolnjuje zahtev, se razveljavi.

7.8.3.   Kondicioniranje in tehtanje PM

Filter za delce se namesti v zaprte ali zapečatene zabojnike ali pa se posode za filter zaprejo, da se filtri z vzorcem zaščitijo pred onesnaženjem iz okolice. Tako zaščiteni filtri se vrnejo v tehtalno komoro. Filter se kondicionira vsaj eno uro in nato stehta v skladu z odstavkom 9.4.5. Bruto teža filtra se zabeleži.

7.8.4.   Preverjanje premika

Takoj ko je mogoče, vendar najpozneje 30 minut po zaključku preskusnega cikla ali med zaustavitvijo, se določita kalibrirni in ničelni odziv uporabljenih območjih plinskega analizatorja. V tem odstavku je preskusni cikel določen na naslednji način:

(a)

pri preskusu WHTC: celotno zaporedje hladno – zaustavitev – vroče

(b)

pri preskusu WHTC po vročem zagonu (odstavek 6.6): zaporedje zaustavitev – vroče

(c)

pri preskusu WHTC večkratne regeneracije po vročem zagonu (odstavek 6.6): skupno število preskusov po vročem zagonu

(d)

pri preskusu WHSC: preskusni cikel.

Naslednje določbe veljajo za premik analizatorja:

(a)

ničelni in kalibrirni odziv pred preskusom ter ničelni in kalibrirni odziv po preskusu se lahko neposredno vstavijo v enačbo 66 iz odstavka 8.6.1, ne da bi se določil premik;

(b)

če je razlika, povezana s premikom, med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu manjša od 1 % obsega skale, se lahko uporabijo nekorigirane izmerjene koncentracije ali pa se za premik korigirajo v skladu z odstavkom 8.6.1;

(c)

če je razlika, povezana s premikom, med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu enaka ali večja od 1 % obsega skale, se preskus razveljavi ali pa se izmerjene koncentracije korigirajo za premik v skladu z odstavkom 8.6.1.

7.8.5.   Analiza vzorčenja plinastih emisij v vrečah

Takoj ko je mogoče, se izvede naslednje:

(a)

plinasti vzorci v vrečah se analizirajo najpozneje 30 minut po zaključku preskusa po vročem zagonu ali med zaustavitvijo pri preskusu po hladnem zagonu;

(b)

vzorci ozadja se analizirajo najpozneje 60 minut po zaključku preskusa po vročem zagonu.

7.8.6.   Validacija dela cikla

Pred izračunom dejanskega dela cikla se izpustijo vse točke, zabeležene med zagonom motorja. Dejansko delo cikla se določi med preskusnim ciklom, tako da se za izračun trenutnih vrednosti za moč motorja hkrati uporabita vrednosti dejanske vrtilne frekvence in dejanskega navora. Trenutne vrednosti moči motorja se integrirajo med preskusnim ciklom, da se izračuna dejansko delo cikla Wact (kWh). Če dodatna oprema/oprema ni nameščena v skladu z odstavkom 6.3.1, se trenutne vrednosti moči korigirajo po enačbi 4 iz odstavka 6.3.5.

Ista metodologija, kot je opisana v odstavku 7.4.8, se uporabi za integriranje dejanske moči motorja.

Dejansko delo cikla Wact se uporablja za primerjavo z referenčnim delom cikla Wref in za izračun emisij, specifičnih za zavoro (glej odstavek 8.6.3).

Wact mora biti med 85 % in 105 % Wref.

7.8.7.   Validacijska statistika preskusnega cikla

Za preskus WHTC in WHSC se opravijo linearne regresije dejanskih vrednosti (n act, M act, P act) na referenčne vrednosti (n ref, M ref, P ref).

Da bi čimbolj zmanjšali efekt popačenja zaradi zakasnitve med dejanskimi in referenčnimi vrednostmi cikla, se lahko celotno zaporedje dejanskih signalov o vrtilni frekvenci motorja in navoru časovno premakne naprej ali nazaj glede na referenčno zaporedje vrtilnih frekvenc in navora. Če so dejanski signali zamaknjeni, se za enak obseg v isto smer zamakneta tudi vrtilna frekvenca in navor.

Uporabi se metoda najmanjših kvadratov, pri čemer ima najustreznejša enačba naslednjo obliko:

Formula

(11)

Kjer je:

y

dejanska vrednost vrtilne frekvence (min–1), navora (Nm) ali moči (kW);

a 1

naklon regresijske premice;

x

referenčna vrednost vrtilne frekvence (min–1), navora (Nm) ali moči (kW);

a 0

odsek regresijske premice na osi y.

Za vsako regresijsko premico se izračunata standardna napaka ocene (SEE) y na x in determinacijski koeficient (r2).

Priporoča se, da se ta analiza opravi pri 1 Hz. Da se preskus šteje kot veljaven, morajo biti izpolnjena merila iz preglednice 2 (WHTC) ali preglednice 3 (WHSC).

Preglednica 2:

Dovoljena odstopanja regresijske premice za WHTC

 

Hitrost

Navor

Vpliv

Standardna napaka ocene (SEE) y na x

največ 5 % največje preskusne vrtilne frekvence

največ 10 % največjega navora motorja

največ 10 % največje moči motorja

Naklon regresijske premice, a 1

0,95 do 1,03

0,83 – 1,03

0,89 – 1,03

Determinacijski koeficient, r 2

najmanj 0,970

najmanj 0,850

najmanj 0,910

Odsek regresijske premice na osi y, a 0

največ 10 % vrtilne frekvence v prostem teku

± 20 Nm ali ± 2 % največjega navora, kar od tega je večje

± 4 kW ali ± 2 % največje moči, kar od tega je večje


Preglednica 3

Dovoljena odstopanja regresijske premice za WHSC

 

Hitrost

Navor

Vpliv

Standardna napaka ocene (SEE) y na x

največ 1 % največje preskusne vrtilne frekvence

največ 2 % največjega navora motorja

največ 2 % največje moči motorja

Naklon regresijske premice, a 1

0,99 do 1,01

0,98 – 1,02

0,98 – 1,02

Determinacijski koeficient, r 2

najmanj 0,990

najmanj 0,950

najmanj 0,950

Odsek regresijske premice na osi y, a 0

največ 1 % največje preskusne vrtilne frekvence

± 20 Nm ali ± 2 % največjega navora, kar od tega je večje

± 4 kW ali ± 2 % največje moči, kar od tega je večje

Samo za namene regresije je pred njenim izračunom dovoljena izpustitev točk, če je to navedeno v preglednici 4. Vendar se te točke ne izpustijo za izračun dela cikla in emisij. Izpustitev točk se lahko uporabi za celotni cikel ali za kateri koli njegov del.

Preglednica 4

Dopustna izpustitev točk iz regresijske analize

Dogodek

Pogoji

Dopustna izpustitev točk

Najmanjša zahteva upravljavca (točka prostega teka)

n ref = 0 %

ter

M ref = 0 %

ter

Formula

ter

Formula

vrtilna frekvenca in moč

Najmanjša zahteva upravljavca (točka delovanja motorja)

M ref < 0 %

moč in navor

Najmanjša zahteva upravljavca

n act ≤ 1,02 n ref in M act > M ref

ali

n act > n ref in M actM ref

ali

n act > 1,02 n ref in Formula

moč in navor ali vrtilna frekvenca

Največja zahteva upravljavca

n act < n ref in M actM ref

ali

n act ≥ 0,98 n ref in M act < M ref

ali

n act < 0,98 n ref in Formula

moč in navor ali vrtilna frekvenca

8.   IZRAČUN EMISIJ

Končni rezultat preskusov se v skladu z ASTM E 29-06B v enem koraku zaokroži na število mest desno od decimalne vejice, ki ga navaja veljavni emisijski standard, povečano za eno dodatno decimalno mesto. Vmesnih vrednosti, s katerimi se izračuna končni rezultat emisij, specifičnih za zavoro, ni dovoljeno zaokroževati.

Izračun ogljikovodikov in/ali nemetanskih ogljikovodikov temelji na naslednjih molarnih razmerjih ogljika/vodika/kisika (C/H/O) v gorivu:

 

CH1,86O0,006 za dizelsko gorivo (B7),

 

CH2,92O0,46 za etanol za namenske motorje na kompresijski vžig (ED95),

 

CH1,93O0,032 za bencin (E10),

 

CH2,74O0,385 za etanol (E85),

 

CH2,525 za LPG (utekočinjeni naftni plin),

 

CH4 za NG (zemeljski plin) in biometan.

Primeri postopkov izračunavanja so v Dodatku 5 k tej prilogi.

Izračun emisij na molski osnovi v skladu s Prilogo 7 gtp št. 11 o protokolu preskusa emisij izpušnih plinov za necestno mobilno mehanizacijo je dovoljen, če se s tem predhodno strinja homologacijski organ.

8.1.   Korekcija iz suhega v vlažno stanje

Če se emisije merijo na suhi osnovi, se izmerjena koncentracija pretvori na vlažno osnovo z naslednjo enačbo:

Formula

(12)

Kjer je:

c d

suha koncentracija v ppm ali % prostornine;

kw

korekcijski faktor iz suhega v vlažno stanje (k w,a, k w,e ali k w,d, odvisno od uporabljene enačbe).

8.1.1.   Nerazredčeni izpušni plini

Formula

(13)

ali

Formula

(14)

ali

Formula

(15)

pri čemer je:

Formula

(16)

ter

Formula

(17)

Kjer je:

H a

vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka;

w ALF

vsebnost vodika v gorivu v % mase;

qmf,i

trenutni masni pretok goriva v kg/s;

q mad,I

trenutni masni pretok suhega polnilnega zraka v kg/s;

p r

tlak vodne pare po hladilni kopeli v kPa;

p b

skupni atmosferski tlak, v kPa;

w DEL

vsebnost dušika v gorivu v % mase;

w EPS

vsebnost kisika v gorivu v % mase;

α

molarno razmerje vodika v gorivu;

c CO2

suha koncentracija CO2 v %;

c CO

suha koncentracija CO v %.

Enačbi 13 in 14 sta pretežno identični, pri čemer je faktor 1,008 v enačbah 13 in 15 približek točnejšega imenovalca v enačbi 14.

8.1.2.   Razredčeni izpušni plini

Formula

(18)

ali

Formula

(19)

pri čemer je:

Formula

(20)

Kjer je:

α

molarno razmerje vodika v gorivu;

c CO2w

vlažna koncentracija CO2 v %;

c CO2d

suha koncentracija CO2 v %;

H d

vlažnost redčila, v g vode na kg suhega zraka;

H a

vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka;

D

faktor redčenja (glej odstavek 8.5.2.3.2).

8.1.3.   Redčilo

Formula

(21)

pri čemer je:

Formula

(22)

Kjer je:

H d

vlažnost redčila, v g vode na kg suhega zraka.

8.2.   Korekcija NOx zaradi vlažnosti

Ker je emisija NOx odvisna od pogojev okoliškega zraka, se koncentracija NOx korigira zaradi vlažnosti s pomočjo faktorjev, podanih v odstavku 8.2.1 ali 8.2.2. Vlažnost polnilnega zraka Ha je mogoče izpeljati iz meritve relativne vlažnosti, meritve rosišča, meritve parnega tlaka ali meritve s suhim/mokrim termometrom z uporabo splošno veljavnih enačb.

8.2.1.   motorje na kompresijski vžig

Formula

(23)

Kjer je:

H a

vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka.

8.2.2.   Motorji na prisilni vžig

Formula

(24)

Kjer je:

H a

vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka.

8.3.   Korekcija plovnosti filtra za delce

Masa filtra za vzorčenje se korigira za njegovo plovnost v zraku. Korekcija plovnosti je odvisna od gostote filtra za vzorčenje, gostote zraka in gostote kalibrirane uteži tehtnice in ne upošteva plovnosti samega delca. Korekcija plovnosti se opravi za tara maso filtra in bruto maso filtra.

Če gostota materiala filtra ni znana, se uporabijo naslednje gostote:

(a)

filter iz steklenih vlaken, prevlečenih s teflonom: 2 300 kg/m3;

(b)

filter s teflonsko membrano: 2 144 kg/m3;

(c)

filter s teflonsko membrano z vmesnim obročkom iz polimetilpentana: 920 kg/m3.

Za kalibrirane uteži iz nerjavnega jekla se uporabi gostota 8 000 kg/m3. Če je material kalibrirane uteži drugačen, je njegova gostota znana.

Uporablja se naslednja enačba:

Formula

(25)

pri čemer je:

Formula

(26)

Kjer je:

m uncor

nekorigirana masa filtra za delce v mg:

ρ a

gostota zraka v kg/m3;

ρ w

gostota kalibrirane uteži tehtnice v kg/m3;

ρ f

gostota filtra za vzorčenje delcev v kg/m3;

p b

skupni atmosferski tlak, v kPa;

T a

temperatura zraka v okolici tehtnice v K;

28.836

molska masa zraka pri referenčni vlažnosti (282,5 K), v g/mol;

8.3144

plinska konstanta.

Masa vzorca delcev mp , uporabljena v odstavkih 8.4.3 in 8.5.3, se izračuna po naslednji enačbi:

Formula

(27)

Kjer je:

m f,G

bruto masa filtra za delce, korigirana za plovnost, v mg;

m f,T

tara masa filtra za delce, korigirana za plovnost, v mg.

8.4.   Redčenje z delnim tokom (PFS) in merjenje nerazredčenih plinov

Signali trenutne koncentracije plinastih sestavin se uporabljajo za izračun masnih emisij, tako da se pomnožijo s trenutnim masnim pretokom izpušnih plinov. Masni pretok izpušnih plinov se lahko meri neposredno ali izračuna z uporabo metod merjenja polnilnega zraka in pretoka goriva, metode s sledilom ali metode merjenja polnilnega zraka in razmerja zrak/gorivo. Posebno pozornost je treba nameniti odzivnim časom različnih instrumentov. Te razlike je treba upoštevati s časovno uskladitvijo signalov. Pri delcih se signali masnega pretoka izpušnih plinov uporabijo za krmiljenje sistema redčenja z delnim tokom z namenom odvzema vzorca, sorazmernega z masnim pretokom izpušnih plinov. Kakovost sorazmernosti se preveri tako, da se v skladu z odstavkom 9.4.6.1 izvede regresijska analiza med pretokom vzorca in izpušnih plinov. Nastavitev celotnega preskusa je shematsko prikazana na sliki 6.

Slika 6

Shema sistema merjenja nerazredčenih izpušnih plinov/delnega pretoka

Image

8.4.1.   Določanje masnega pretoka izpušnih plinov

8.4.1.1.   Uvod

Za izračun emisij v nerazredčenih izpušnih plinih in za krmiljenje sistema redčenja z delnim tokom mora biti znan masni pretok izpušnih plinov. Za določanje masnega pretoka izpušnih plinov se lahko uporabi katera koli od metod, opisanih v odstavkih 8.4.1.3 do 8.4.1.7.

8.4.1.2.   Odzivni čas

Za izračun emisij mora biti odzivni čas katere koli od metod, opisanih v odstavkih od 8.4.1.3 do 8.4.1.7, enak ali manjši od odzivnega časa analizatorja, ki je ≤ 10 sekund, kot je predpisano v odstavku 9.3.5.

Za krmiljenje sistema redčenja z delnim tokom je potreben hitrejši odziv. Za sisteme redčenja z delnim tokom s krmiljenjem na spletu mora biti odzivni čas ≤ 0,3 sekunde. Za sisteme redčenja z delnim tokom z vnaprej določenim krmiljenjem (look ahead control), ki temelji na vnaprej zapisanem poteku preskusa, mora biti odzivni čas sistema merjenja pretoka izpušnih plinov ≤ 5 sekund s časom vzpona ≤ 1 sekunde. Odzivni čas sistema določi proizvajalec opreme. Zahteve za skupni odzivni čas za pretok izpušnih plinov in sistem redčenja z delnim tokom so navedene v odstavku 9.4.6.1.

8.4.1.3.   Metoda neposrednega merjenja

Neposredno merjenje trenutnega pretoka izpušnih plinov se izvede s sistemi, kot so:

(a)

naprave za merjenje razlike tlakov, kot je šoba na izpušni cevi (za podrobnosti glej ISO 5167);

(b)

ultrazvočni merilnik pretoka;

(c)

vrtinčni merilnik pretoka.

Sprejmejo se varnostni ukrepi za preprečitev napak pri merjenju, ki vplivajo na napake pri emisijskih vrednostih. Tak ukrep je, med drugim, skrbna namestitev naprave v izpušni sistem motorja v skladu z navodili proizvajalca instrumenta in dobro inženirsko prakso. Namestitev naprave ne sme vplivati zlasti na zmogljivost motorja in na emisije.

Merilniki pretoka morajo izpolnjevati zahteve za linearnost iz odstavka 9.2.

8.4.1.4.   Metoda merjenja zraka in goriva

Ta metoda vključuje merjenje pretoka zraka in pretoka goriva z ustreznimi merilniki pretoka. Izračun trenutnega pretoka izpušnih plinov je naslednji:

Formula

(28)

Kjer je:

qmew,i

trenutni masni pretok izpušnih plinov v kg/s;

q maw,i

trenutni masni pretok polnilnega zraka v kg/s;

q mf,i

trenutni masni pretok goriva v kg/s.

Merilniki pretoka morajo izpolnjevati zahteve za linearnost iz odstavka 9.2 vendar morajo biti dovolj natančni, da izpolnjujejo tudi zahteve za linearnost za pretok izpušnih plinov.

8.4.1.5.   Metoda merjenja s sledilom

Ta metoda vključuje merjenje koncentracije sledilnega plina v izpušnih plinih.

Znana količina inertnega plina (npr. čistega helija) se vbrizga v pretok izpušnih plinov kot sledilo. Plin se pomeša in razredči z izpušnimi plini, vendar ne sme reagirati v izpušni cevi. Koncentracija plina se nato izmeri v vzorcu izpušnih plinov.

Da se zagotovi popolno mešanje sledilnega plina, je treba sondo za vzorčenje izpušnih plinov namestiti vsaj 1 m ali za 30-kratni premer izpušne cevi, kar je večje, nižje od mesta vbrizga sledilnega plina. Sondo za vzorčenje je mogoče namestiti bližje mestu vbrizga, če se s primerjavo koncentracije sledilnega plina in referenčne koncentracije, kadar se sledilni plin vbrizga pred motorjem, dokaže popolno mešanje sledilnega plina.

Pretok sledilnega plina se nastavi tako, da je koncentracija sledilnega plina, ko je motor v prostem teku, po mešanju nižja od obsega skale analizatorja sledilnega plina.

Izračun pretoka izpušnih plinov je naslednji:

Formula

(29)

Kjer je:

q mew,i

trenutni masni pretok izpušnih plinov v kg/s;

q vt

pretok sledilnega plina, v cm3/min;

c mix,i

trenutna koncentracija sledilnega plina po mešanju v ppm;

ρ e

gostota izpušnih plinov v kg/m3 (glej preglednico 5);

c b

koncentracija sledilnega plina v ozadju v polnilnem zraku v ppm.

Koncentracija sledilnega plina v ozadju (c b) se lahko določi tako, da se izračuna povprečje koncentracije v ozadju, izmerjene tik pred izvedbo preskusa in po njej.

Če je koncentracija v ozadju manj kot 1 % koncentracije sledilnega plina po mešanju (c mix.i) pri največjem pretoku izpušnih plinov, se koncentracija v ozadju lahko zanemari.

Celotni sistem mora izpolnjevati zahteve za linearnost za pretok izpušnih plinov iz odstavka 9.2.

8.4.1.6.   Metoda merjenja pretoka zraka in razmerja zrak/gorivo

Ta metoda vključuje izračun mase izpušnih plinov iz zračnega pretoka in razmerja zrak/gorivo. Izračun trenutnega masnega pretoka izpušnih plinov je naslednji:

Formula

(30)

pri čemer je:

Formula

(31)

Formula

(32)

Kjer je:

q maw,i

trenutni masni pretok polnilnega zraka v kg/s;

Formula

stehiometrično razmerje zrak/gorivo v kg/kg;

λ i

trenutno razmerje presežnega zraka;

c CO2d

suha koncentracija CO2 v %;

c COd

suha koncentracija CO v ppm;

c HCw

vlažna koncentracija HC v ppm.

Merilnik pretoka zraka in analizatorji morajo izpolnjevati zahteve za linearnost iz odstavka 9.2, celotni sistem pa mora izpolnjevati zahteve za linearnost za pretok izpušnih plinov iz odstavka 9.2.

Če se za merjenje razmerja presežnega zraka uporabi oprema za merjenje razmerja zrak-gorivo, kot je cirkonijev senzor, mora izpolnjevati tehnične zahteve iz odstavka 9.3.2.7.

8.4.1.7.   Metoda, s katero se ugotavlja bilanca ogljikovih snovi v izpušnih plinih

Ta metoda vključuje izračun mase izpušnih plinov iz pretoka goriva in plinastih sestavin v izpušnih plinih, ki vključujejo ogljik. Izračun trenutnega masnega pretoka izpušnih plinov je naslednji:

Formula

(33)

pri čemer je:

Formula

(34)

ter

Formula

(35)

Kjer je:

qmf,i

trenutni masni pretok goriva v kg/s;

H a

vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka;

w BET

vsebnost ogljika v gorivu v % mase;

w ALF

vsebnost vodika v gorivu v % mase;

w DEL

vsebnost dušika v gorivu v % mase;

w EPS

vsebnost kisika v gorivu v % mase;

c CO2d

suha koncentracija CO2 v %;

c CO2d,a

suha koncentracija CO2 v polnilnem zraku v %;

c CO

suha koncentracija CO v ppm;

c HCw

vlažna koncentracija HC v ppm.

8.4.2.   Določanje plinastih sestavin

8.4.2.1.   Uvod

Plinaste sestavine v nerazredčenih izpušnih plinih, ki jih oddaja motor, predložen v preskušanje, se merijo s sistemi za merjenje in vzorčenje, opisanimi v odstavku 9.3 in Dodatku 2 k tej prilogi. Ovrednotenje podatkov je opisano v odstavku 8.4.2.2.

V odstavkih 8.4.2.3 in 8.4.2.4 sta opisana dva postopka izračunavanja, ki sta enaka tudi za referenčna goriva iz Dodatka 5. Postopek iz odstavka 8.4.2.3 je enostavnejši, saj za razmerje med gostoto sestavin in izpušnih plinov uporablja tabelirane u-vrednosti. Postopek iz odstavka 8.4.2.4 je bolj točen za kakovosti goriv, ki odstopajo od tehničnih zahtev v Dodatku 5, vendar zahteva elementarno analizo sestave goriva.

8.4.2.2.   Ovrednotenje podatkov

Podatki o emisijah se zabeležijo in shranijo v skladu z odstavkom 7.6.6.

Za izračun masne emisije plinastih sestavin se krivulje zabeleženih koncentracij in krivulja masnega pretoka izpušnih plinov časovno uskladijo s transformacijskim časom iz odstavka 3.1. Zato se odzivni čas vsakega analizatorja plinastih emisij in sistema masnega pretoka izpušnih plinov določi v skladu z določbami odstavka 8.4.1.2 ali 9.3.5 ter zabeleži.

8.4.2.3.   Izračun masne emisije na podlagi tabeliranih vrednosti

Masa onesnaževal (g/preskus) se določi z izračunom trenutnih masnih emisij iz nerazredčenih koncentracij onesnaževal in masnega pretoka izpušnih plinov, usklajenih s transformacijskim časom, kot je določen v skladu z odstavkom 8.4.2.2, in integriranjem trenutnih vrednosti skozi ves cikel ter množenjem integriranih vrednosti z vrednostmi u iz preglednice 5. Masa onesnaževal (g/preskus) se določi z izračunom trenutnih masnih emisij iz nerazredčenih koncentracij onesnaževal, u vrednosti in masnega pretoka izpušnih plinov, usklajenih s transformacijskim časom, kot je določen v skladu z odstavkom 8.1., ter integriranjem trenutnih vrednosti skozi ves cikel.

Za izračun NOx se masna emisija, kadar je to ustrezno, pomnoži s korekcijskim faktorjem zaradi vlažnosti k h, D ali k h,G, kakor je določeno v odstavku 8.2.

Uporabi se naslednja enačba:

Formula

(v g/preskus)

(36)

Kjer je:

u gas

zadevna vrednost sestavine izpušnih plinov iz preglednice 5;

c gas,i

trenutna koncentracija sestavine v izpušnih plinih v ppm;

q mew,i

trenutni masni pretok izpušnih plinov v kg/s;

f

frekvenca vzorčenja podatkov v Hz;

n

število meritev.

Preglednica 5

u-vrednosti nerazredčenih izpušnih plinov in gostote sestavin

Gorivo

ρe

Plin

NOx

CO

HC

CO2

O2

CH4

ρgas [kg/m3]

2,053

1,250

 (2)

1,9636

1,4277

0,716

ugas  (3)

Dizelsko gorivo (B7)

1,2943

0,001586

0,000966

0,000482

0,001517

0,001103

0,000553

etanol (ED95)

1,2768

0,001609

0,000980

0,000780

0,001539

0,001119

0,000561

CNG (4)

1,2661

0,001621

0,000987

0,000528 (5)

0,001551

0,001128

0,000565

propan

1,2805

0,001603

0,000976

0,000512

0,001533

0,001115

0,000559

butan

1,2832

0,001600

0,000974

0,000505

0,001530

0,001113

0,000558

LPG (6)

1,2811

0,001602

0,000976

0,000510

0,001533

0,001115

0,000559

Bencin (E10)

1,2931

0,001587

0,000966

0,000499

0,001518

0,001104

0,000553

etanol (E85)

1,2797

0,001604

0,000977

0,000730

0,001534

0,001116

0,000559

8.4.2.4.   Izračun masne emisije na podlagi eksaktnih enačb

Masa onesnaževal (g/preskus) se določi z izračunom trenutnih masnih emisij iz nerazredčenih koncentracij onesnaževal, u-vrednosti in masnega pretoka izpušnih plinov, usklajenih s transformacijskim časom, kot je določen v skladu z odstavkom 8.4.2.2, ter integriranjem trenutnih vrednosti skozi ves cikel. Masa onesnaževal (g/preskus) se določi z izračunom trenutnih masnih emisij iz nerazredčenih koncentracij onesnaževal, u vrednosti in masnega pretoka izpušnih plinov, usklajenih s transformacijskim časom, kot je določen v skladu z odstavkom 8.1., ter integriranjem trenutnih vrednosti skozi ves cikel.

Za izračun NOx se masna emisija pomnoži s korekcijskim faktorjem zaradi vlažnosti k h,D ali k h,G, kot je določeno v odstavku 8.2.

Uporabi se naslednja enačba:

Formula

(v g/preskus)

(37)

Kjer je:

u gas

izračunan na podlagi enačbe (38) ali (39);

c gas,i

trenutna koncentracija sestavine v izpušnih plinih v ppm;

qmew,i

trenutni masni pretok izpušnih plinov v kg/s;

f

frekvenca vzorčenja podatkov v Hz;

n

število meritev.

Trenutne u-vrednosti se izračunajo takole:

Formula

(38)

ali

Formula

(39)

pri čemer je:

Formula

(40)

Kjer je:

M gas

molska masa plinaste sestavine, v g/mol (glej Dodatek 5 k tej prilogi);

Me,i

trenutna molska masa izpušnih plinov v g/mol;

ρ plin

gostota plinaste sestavine v kg/m3;

ρ e,i

trenutna gostota plinaste sestavine v kg/m3.

Molska masa izpušnih plinov, M e, se izpelje za splošno sestavo goriva CHαOεNδSγ pod predpostavko popolnega izgorevanja, in sicer na naslednji način:

Formula

(41)

Kjer je:

q maw,i

trenutni masni pretok polnilnega zraka na vlažni osnovi v kg/s

q mf,i

trenutni masni pretok goriva v kg/s;

H a

vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka;

M a

molska masa suhega polnilnega zraka = 28,965 g/mol.

Gostota izpušnih plinov ρ e se izpelje na naslednji način:

Formula

(42)

Kjer je:

q mad,i

trenutni masni pretok polnilnega zraka na suhi osnovi v kg/s;

q mf,i

trenutni masni pretok goriva v kg/s;

H a

vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka;

k fw

specifični faktor goriva vlažnih izpušnih plinov (enačba (16)) v odstavku 8.1.1.

8.4.3.   Določanje delcev

8.4.3.1.   Ovrednotenje podatkov

Masa delcev se izračuna po enačbi (27) iz odstavka 8.3. Za ovrednotenje koncentracije delcev se zabeleži skupna masna vzorca (m sep) skozi filter v preskusnem ciklu.

Ob predhodni odobritvi homologacijskega organa se lahko masa delcev korigira za količino delcev v redčilu, kot je določena v odstavku 7.5.6, v skladu z dobro inženirsko prakso in specifičnimi sestavnimi deli uporabljenega sistema za merjenje delcev.

8.4.3.2.   Izračun masne emisije

Glede na zasnovo sistema se masa delcev (g/preskus) izračuna po eni od metod iz odstavka 8.4.3.2.1 ali 8.4.3.2.2, in sicer po opravljeni korekciji plovnosti filtra z vzorcem delcev v skladu z odstavkom 8.3.

8.4.3.2.1.   Izračun na podlagi razmerja vzorcev

Formula

(43)

Kjer je:

m p

masa delcev, vzorčenih v celotnem ciklu, v mg;

r s

povprečno razmerje vzorcev v preskusnem ciklu.

Pri čemer je:

Formula

(44)

Kjer je:

m se

masa vzorca v ciklu v kg;

m ew

skupni masni pretok izpušnih plinov v ciklu v kg;

m sep

masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev, v kg;

m sed

masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi tunel za redčenje, v kg.

V primeru sistema celotnega vzorčenja sta m sep in m sed identična.

8.4.3.2.2.   Izračun na podlagi razmerja redčenja

Formula

(45)

Kjer je:

m p

masa delcev, vzorčenih v celotnem ciklu, v mg;

m sep

masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev, v kg;

m edf

masa ekvivalenta razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu v kg.

Skupna masa ekvivalenta razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu se določi na naslednji način:

Formula

(46)

Formula

(47)

Formula

(48)

Kjer je:

q medf,i

trenutni ekvivalent masnega pretoka razredčenih izpušnih plinov v kg/s;

q mew,i

trenutni masni pretok izpušnih plinov v kg/s;

r d,i

trenutno razmerje redčenja;

q mdew,i

trenutni masni pretok razredčenih izpušnih plinov v kg/s;

q mdw,i

trenutni masni pretok redčila v kg/s;

f

frekvenca vzorčenja podatkov v Hz;

n

število meritev.

8.5.   Merjenje redčenja s celotnim tokom (CVS)

Signali koncentracije, bodisi z integriranjem v celotnem ciklu bodisi z vzorčenjem v vreče, plinastih sestavin se uporabljajo za izračun masnih emisij, tako da se pomnožijo z masnim pretokom razredčenih izpušnih plinov. Masni pretok izpušnih plinov se meri s sistemom vzorčenja s konstantno prostornino (CVS), ki lahko uporablja črpalko s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev (PDP), venturijevo cev s kritičnim pretokom (CFV) ali venturijevo cev s podzvočnim pretokom (SSV) s kompenzacijo pretoka ali brez nje.

Pri vzorčenju v vreče in vzorčenju delcev se iz razredčenih izpušnih plinov sistema CVS vzame sorazmeren vzorec. Pri sistemu brez kompenzacije pretoka se razmerje med pretokom vzorca in pretokom v sistemu CVS ne sme razlikovati za več kot ±2,5 % od nastavljene točke preskusa. Pri sistemu s kompenzacijo pretoka mora biti vsaka posamezna stopnja pretoka konstantna v območju ±2,5 % svoje ciljne stopnje pretoka.

Nastavitev celotnega preskusa je shematsko prikazana na sliki 7.

Slika 7

Shema sistema merjenja celotnega pretoka

Image

8.5.1.   Določanje pretoka razredčenih izpušnih plinov

8.5.1.1.   Uvod

Za izračun emisij razredčenih izpušnih plinov mora biti znan masni pretok razredčenih izpušnih plinov. Skupni pretok razredčenih izpušnih plinov v ciklu (kg/preskus) se izračuna iz vrednosti meritev skozi ves cikel in ustreznih kalibracijskih podatkov naprave za merjenje pretoka (V 0 za PDP, K V za CFV, C d za SSV) po eni od metod, opisanih v odstavkih od 8.5.1.2 do 8.5.1.4. Če skupni pretok vzorca delcev (m sep) presega 0,5 % skupnega pretoka v sistemu CVS (m ed), je treba pretok v sistemu CVS popraviti za m sep ali pa pretok vzorca delcev vrniti na CVS pred napravo za merjenje pretoka.

8.5.1.2.   Sistem PDP-CVS

Če se temperatura razredčenih izpušnih plinov s pomočjo toplotnega izmenjevalnika v celotnem ciklu vzdržuje v območju ±6 K, se masni pretok v celotnem ciklu izračuna na naslednji način:

Formula

(49)

Kjer je:

V 0

prostornina plina, načrpanega na en vrtljaj pri preskusnih pogojih, v m3/rev;

n P

skupno število vrtljajev črpalke na preskus;

p p

absolutni tlak na vstopu v črpalko v kPa;

T

povprečna temperatura razredčenih izpušnih plinov na vstopu v črpalko v K.

Če se uporabi sistem s kompenzacijo pretoka (tj. brez toplotnega izmenjevalnika), se v celotnem ciklu izračunavajo in integrirajo trenutne masne emisije. V tem primeru se trenutna masa razredčenih izpušnih plinov izračuna na naslednji način:

Formula

(50)

Kjer je:

n P,i

skupno število vrtljajev črpalke na časovni interval.

8.5.1.3.   Sistem CFV-CVS

Če se temperatura razredčenih izpušnih plinov s pomočjo toplotnega izmenjevalnika v celotnem ciklu vzdržuje v območju ±11 K, se masni pretok v celotnem ciklu izračuna na naslednji način:

Formula

(51)

Kjer je:

t

čas cikla, v s;

K V

kalibracijski koeficient venturijeve cevi s kritičnim pretokom za standardne pogoje;

p p

absolutni tlak na vstopu v venturijevo cev v kPa;

T

absolutna temperatura na vstopu v venturijevo cev v K.

Če se uporabi sistem s kompenzacijo pretoka (tj. brez toplotnega izmenjevalnika), se v celotnem ciklu izračunavajo in integrirajo trenutne masne emisije. V tem primeru se trenutna masa razredčenih izpušnih plinov izračuna na naslednji način:

Formula

(52)

Kjer je:

Δti

časovni interval v s.

8.5.1.4.   Sistem SSV-CVS

Če se temperatura razredčenih izpušnih plinov s toplotnim izmenjevalnikom v celotnem ciklu vzdržuje v območju ±11 K, se masni pretok v celotnem ciklu izračuna na naslednji način:

Formula

(53)

pri čemer je:

Formula

(54)

Kjer je:

A 0

0,006111 v enotah SI zaFormula

d V

premer grla SSV v m;

C d

koeficient odvajanja SSV;

p p

absolutni tlak na vstopu v venturijevo cev v kPa;

T

temperatura na vstopu v venturijevo cev v K;

r p

razmerje absolutnega statičnega tlaka med grlom in vstopom v SSV,Formula

r D

razmerje med premerom grla SSV, d, in notranjim premerom sesalne cevi, D.

Če se uporabi sistem s kompenzacijo pretoka (tj. brez toplotnega izmenjevalnika), se v celotnem ciklu izračunavajo in integrirajo trenutne masne emisije. V tem primeru se trenutna masa razredčenih izpušnih plinov izračuna na naslednji način:

Formula

(55)

Kjer je:

Δt i

časovni interval v s.

Izračun v realnem času se začne z ustrezno vrednostjo za C d, na primer 0,98, ali z ustrezno vrednostjo Q ssv. Če se izračun začne s Q ssv, se za ovrednotenje Reynoldsovega števila uporabi začetna vrednost Q ssv.

Pri vseh preskušanjih emisij mora biti Reynoldsovo število na grlu SSV v območju Reynoldsovih števil, ki se uporabljajo za izpeljavo kalibracijske krivulje, izpeljane v odstavku 9.5.4.

8.5.2.   Določanje plinastih sestavin

8.5.2.1.   Uvod

Plinaste sestavine v razredčenih izpušnih plinih, ki jih oddaja motor, predložen v preskušanje, se merijo z metodami, opisanimi v Dodatku 2 k tej prilogi. Redčenje izpušnih plinov se izvede s filtriranim zunanjim zrakom, sintetičnim zrakom ali dušikom. Pretočna zmogljivost sistema s celotnim tokom mora biti dovolj velika, da se v celoti odpravi kondenzacija vode v sistemih redčenja in vzorčenja. Postopki ovrednotenja podatkov in izračunavanja so opisani v odstavkih 8.5.2.2 in 8.5.2.3.

8.5.2.2.   Ovrednotenje podatkov

Podatki o emisijah se zabeležijo in shranijo v skladu z odstavkom 7.6.6.

8.5.2.3.   Izračun masne emisije

8.5.2.3.1.   Sistemi s konstantnim masnim pretokom

Pri sistemih s toplotnim izmenjevalnikom se masa onesnaževal določi po naslednji enačbi:

Formula

(v g/preskus)

(56)

Kjer je:

u gas

zadevna vrednost sestavine izpušnih plinov iz preglednice 6;

c gas

povprečna koncentracija sestavine, korigirana glede na ozadje, v ppm;

m ed

skupna masa razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu v kg.

Če se meri na suhi osnovi, se uporabi korekcija iz suhega v vlažno stanje v skladu z odstavkom 8.1.

Za izračun NOx se masna emisija, kadar je to ustrezno, pomnoži s korekcijskim faktorjem za vlažnost k h,D ali k h,G, kot je določeno v odstavku 8.2.

u-vrednosti so navedene v preglednici 6. Za izračun vrednosti u gas se predpostavi, da je gostota razredčenih izpušnih plinov enaka gostoti zraka. Zato so vrednosti u gas enake za posamezne plinaste sestavine, različne pa za HC.

Preglednica 6

Vrednosti u razredčenih izpušnih plinov in gostote sestavin

Gorivo

ρde

Plin

NOx

CO

HC

CO2

O2

CH4

ρgas [kg/m3]

2,053

1,250

 (7)

1,9636

1,4277

0,716

ugas  (8)

Dizelsko gorivo (B7)

1,293

0,001588

0,000967

0,000483

0,001519

0,001104

0,000553

etanol (ED95)

1,293

0,001588

0,000967

0,000770

0,001519

0,001104

0,000553

CNG (9)

1,293

0,001588

0,000967

0,000517 (10)

0,001519

0,001104

0,000553

propan

1,293

0,001588

0,000967

0,000507

0,001519

0,001104

0,000553

butan

1,293

0,001588

0,000967

0,000501

0,001519

0,001104

0,000553

LPG (11)

1,293

0,001588

0,000967

0,000505

0,001519

0,001104

0,000553

Bencin (E10)

1,293

0,001588

0,000967

0,000499

0,001519

0,001104

0,000554

etanol (E85)

1,293

0,001588

0,000967

0,000722

0,001519

0,001104

0,000554

U-vrednosti se lahko izračunajo tudi z metodo za natančen izračun, na splošno opisano v odstavku 8.4.2.4:

Formula

(57)

Kjer je:

M gas

molska masa plinaste sestavine, v g/mol (glej Dodatek 5 k tej prilogi);

M e

molska masa izpušnih plinov v g/mol;

M d

molska masa redčila = 28,965 g/mol;

D

faktor redčenja (glej odstavek 8.5.2.3.2).

8.5.2.3.2.   Določanje koncentracij, korigiranih glede na ozadje

Neto koncentracije plinastih onesnaževal dobimo tako, da od izmerjenih koncentracij odštejemo povprečno koncentracijo teh snovi iz ozadja v redčilu. Povprečne vrednosti koncentracij ozadja lahko določimo z metodo vreč za vzorce ali z neprekinjenim merjenjem z integracijo. Uporablja se naslednja enačba:

Formula

(58)

Kjer je:

c gas,e

koncentracija sestavine, izmerjena v razredčenih izpušnih plinih, v ppm;

c d

koncentracija sestavine, izmerjena v redčilu, v ppm;

D

faktor redčenja.

Faktor redčenja se izračuna na naslednji način:

a)

za dizelske motorje in plinske motorje na zemeljski plin

Formula

(59)

b)

za plinske motorje na zemeljski plin

Formula

(60)

Kjer je:

c CO2,e

vlažna koncentracija CO2 v razredčenih izpušnih plinih v % vol;

c HC,e

vlažna koncentracija HC v razredčenih izpušnih plinih v ppm C1;

c NMHC,e

vlažna koncentracija NMHC v razredčenih izpušnih plinih v ppm C1;

c CO,e

vlažna koncentracija CO v razredčenih izpušnih plinih v ppm;

F S

stehiometrični faktor.

Stehiometrični faktor se izračuna na naslednji način:

Formula

(61)

Kje jer:

α

molarno razmerje vodika v gorivu (H/C).

Če sestava goriva ni znana, se lahko namesto tega uporabijo naslednji stehiometrični faktorji:

F S (dizel)

=

13,4

F S (LPG)

=

11,6

F S (NG)

=

9,5

F S (E10)

=

13,3

F S (E85)

=

11,5

8.5.2.3.3.   Sistemi s kompenzacijo pretoka

Pri sistemih brez toplotnega izmenjevalnika se masa onesnaževal (g/preskus) določi z izračunom trenutnih masnih emisij in integriranjem trenutnih vrednosti v celotnem ciklu. Prav tako se korekcija ozadja uporabi neposredno za trenutno vrednost koncentracije. Uporabi se naslednja enačba:

Formula

(62)

Kjer je:

c gas,e

koncentracija sestavine, izmerjena v razredčenih izpušnih plinih, v ppm;

c d

koncentracija sestavine, izmerjena v redčilu, v ppm;

m ed,i

trenutna masa razredčenih izpušnih plinov v kg;

m ed

skupna masa razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu v kg;

u gas

tabelirana vrednost iz preglednice 6;

D

faktor redčenja.

8.5.3.   Določanje delcev

8.5.3.1.   Izračun masne emisije

Masa delcev (g/preskus) se izračuna po korekciji plovnosti filtra z vzorcem delcev v skladu z odstavkom 8.3, in sicer na naslednji način:

Formula

(63)

Kjer je:

m p

masa delcev, vzorčenih v celotnem ciklu, v mg;

m sep

masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev, v kg;

m ed

masa razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu v kg.

pri čemer je:

Formula

(64)

Kjer je:

m set

masa dvojno razredčenih izpušnih plinov skozi filter za delce v kg;

m ssd

masa sekundarnega redčila v kg.

Če je raven delcev v ozadju redčila določena v skladu z odstavkom 7.5.6, se lahko masa delcev popravi glede na ozadje. V tem primeru se masa delcev (g/preskus) izračuna na naslednji način:

Formula

(65)

Kjer je:

m sep

masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev, v kg;

m ed

masa razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu v kg;

m sd

masa redčila, vzorčenega z napravo za vzorčenje delcev iz ozadja, v kg;

m b

masa zbranih delcev iz ozadja redčila v mg;

D

faktor redčenja, kot je določen v odstavku 8.5.2.3.2.

8.6.   Splošni izračuni

8.6.1.   Korekcija za premik

Glede na preverjanje premika iz odstavka 7.8.4 se korigirana vrednost koncentracije izračuna na naslednji način:

Formula

(66)

Kjer je:

c ref,z

referenčna koncentracija ničelnega plina (običajno ničelni) v ppm;

c ref,s

referenčna koncentracija kalibrirnega plina v ppm;

c pre,z

koncentracija ničelnega plina v analizatorju pred preskusom v ppm;

c pre,s

koncentracija kalibrirnega plina v analizatorju pred preskusom v ppm;

c post,z

koncentracija ničelnega plina v analizatorju po preskusu v ppm;

c post,s

koncentracija kalibrirnega plina v analizatorju po preskusu v ppm;

cgas

koncentracija vzorčnega plina v ppm.

Za vsako sestavino se v skladu z odstavkom 8.6.3 izračunata dva niza rezultatov specifičnih emisij, potem ko se izvedejo vse druge korekcije. Pri enem izračunu se uporabijo nekorigirane koncentracije, pri drugem pa koncentracije, korigirane glede na premik v skladu z enačbo (66).

Glede na sistem merjenja in uporabljeno metodo izračuna se nekorigirani rezultati emisij izračunajo po enačbah (36), (37), (56), (57) ali (62). Pri izračunu korigiranih emisij se vrednost c gas v enačbah (36), (37), (56), (57) ali (62) nadomesti z vrednostjo c cor iz enačbe (66). Če se v zadevni enačbi uporabijo trenutne vrednosti koncentracij c gas,i, se korigirana vrednost uporabi tudi kot trenutna vrednost c cor,i. V enačbi (57) se korigirata izmerjena koncentracija in koncentracija ozadja.

Primerjava se izrazi kot odstotek nekorigiranih rezultatov. Razlika med nekorigiranimi in korigiranimi vrednostmi emisij, specifičnih za zavoro, mora biti v okviru ± 4 % nekorigiranih vrednosti emisij, specifičnih za zavoro, ali v okviru ± 4 % zadevne mejne vrednosti, kar je večje. Če je premik večji od 4 %, se preskus razveljavi.

Če se premik korigira, se pri poročanju o emisijah uporabijo le rezultati emisij, korigirani glede na premik.

8.6.2.   Izračun NMHC in CH4

Izračun NMHC in CH4 je odvisen od uporabljene kalibracijske metode. FID za merjenje brez NMC (spodnja pot slike 11 v Dodatku 2 k tej prilogi) se kalibrira s propanom. Za zaporedno kalibracijo FID z NMC (zgornja pot slike 11 v Dodatku 2 k tej prilogi) sta dovoljeni naslednji metodi:

(a)

kalibracijski plin propan; propan teče mimo NMC;

(b)

kalibracijski plin – metan; metan teče skozi NMC.

Koncentracija NMHC in CH4 se za metodo (a) izračuna na naslednji način:

Formula

(67)

Formula

(68)

Koncentracija NMHC in CH4 se za metodo (b) izračuna na naslednji način:

Formula

(67a)

Formula

(68a)

Kjer je:

c HC(w/o NMC)

koncentracija HC, če vzorčni plin teče skozi NMC, v ppm;

c HC(w/o NMC)

koncentracija HC, če vzorčni plin teče mimo NMC, v ppm;

r h

faktor odzivnosti metana, kot je določen v odstavku 9.3.7.2;

E M

učinkovitost metana, kot je določena v odstavku 9.3.8.1;

E E

učinkovitost etana, kot je določena v odstavku 9.3.8.2.

Če je r h < 1,05, se lahko izpusti v enačbah (67), (67a) in (68a).

8.6.3.   Izračun specifičnih emisij

Specifične emisije e gas oziroma e PM (g/kWh) se izračunajo za vsako posamezno sestavino na naslednje načine, odvisno od tipa preskusnega cikla.

Pri WHSC, vročem WHTC ali hladnem WHTC se uporabi naslednja enačba:

Formula

(69)

Formula

(70)

Kjer je:

m

masna emisija sestavine v g/preskus;

W act

dejansko delo cikla, kot je določeno v odstavku 7.8.6, v kWh.

Pri WHTC je končni rezultat preskusa tehtano povprečje iz preskusa po hladnem zagonu in preskusa po vročem zagonu v skladu z naslednjo enačbo:

Kjer je:

m cold

masna emisija sestavine pri preskusu po hladnem zagonu v g/preskus;

m hot

masna emisija sestavine pri preskusu po vročem zagonu v g/preskus;

W act,cold

dejansko delo cikla pri preskusu po hladnem zagonu v kWh;

W act,vroče

dejansko delo cikla pri preskusu po vročem zagonu v kWh.

Če se uporabi periodična regeneracija v skladu z odstavkom 6.6.2, se faktor za prilagoditev regeneracije k r,u ali k r,d pomnoži z rezultatom specifičnih emisij e ali se mu prišteje, kot je določeno v enačbah (69) in (70).

9.   SPECIFIKACIJA IN PREVERJANJE OPREME

Ta priloga ne vsebuje podrobnosti o opremi ali sistemih za merjenje pretoka, tlaka in temperature. Namesto tega so v odstavku 9.2 podane le zahteve za linearnost take opreme ali sistemov, potrebne za izvedbo preskusa emisij.

9.1.   Specifikacija dinamometra

Uporablja se dinamometer motorja z ustreznimi lastnostmi za izvedbo ustreznega preskusnega cikla iz odstavkov 7.2.1 in 7.2.2.

Instrumenti za merjenje navora in vrtilne frekvence morajo omogočati merilno natančnost osne moči, potrebno za izpolnjevanje meril validacije cikla. Morda bodo potrebni dodatni izračuni. Natančnost merilne opreme mora biti taka, da zahteve za linearnost iz preglednice 7 v odstavku 9.2 niso presežene.

9.2.   Zahteve za linearnost

Kalibracija vseh merilnih instrumentov in sistemov mora biti v skladu z nacionalnimi (mednarodnimi) standardi. Merilni instrumenti in sistemi morajo izpolnjevati zahteve za linearnost iz preglednice 7. Pri analizatorjih plina se preverjanje linearnosti v skladu z odstavkom 9.2.1 izvede najmanj vsake 3 mesece ali vsakič, ko je bilo izvedeno popravilo ali sprememba sistema, ki bi lahko vplivala na kalibriranje. Pri ostalih instrumentih in sistemih izvede preverjanje linearnosti proizvajalec instrumenta ali pa se izvede v skladu z zahtevami iz ISO 9000, in sicer tako, kot zahtevajo postopki notranje revizije.

Preglednica 7

Zahteve za linearnost instrumentov in merilnih sistemov

Merilni sistem

Formula

Naklon

a1

Standardna napaka

SEE

Determinacijski koeficient

r2

Vrtilna frekvenca motorja

največ ≤ 0,05 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Navor motorja

največ ≤ 1 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Pretok goriva

največ ≤ 1 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Pretok zraka

največ ≤ 1 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Pretok izpušnih plinov

največ ≤ 1 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Pretok redčila

največ ≤ 1 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Pretok razredčenih izpušnih plinov

največ ≤ 1 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Pretok vzorca

največ ≤ 1 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Analizatorji plina

največ ≤ 0,5 %

0,99 - 1,01

največ ≤ 1 %

≥ 0,998

Delilniki plinov

največ ≤ 0,5 %

0,98 - 1,02

največ ≤ 2 %

≥ 0,990

Temperature

največ ≤ 1 %

0,99 - 1,01

največ ≤ 1 %

≥ 0,998

Pressures – Obremenitve

največ ≤ 1 %

0,99 - 1,01

največ ≤ 1 %

≥ 0,998

Tehtnica PM

največ ≤ 1 %

0,99 - 1,01

največ ≤ 1 %

≥ 0,998

9.2.1.   Preverjanje linearnosti

9.2.1.1.   Uvod

Preverjanje linearnosti se izvede za vsak merilni sistem iz preglednice 7. V merilni sistem se vnese najmanj 10 referenčnih vrednosti, ali kot je določeno drugače, izmerjene vrednosti pa se z uporabo linearne regresije najmanjših kvadratov v skladu z enačbo (11) v odstavku 7.8.7 primerjajo z referenčnimi vrednostmi. Zgornje mejne vrednosti iz preglednice 7 se nanašajo na najvišje med preskušanjem pričakovane vrednosti.

9.2.1.2.   Splošne zahteve

Merilni sistemi se ogrejejo v skladu s priporočili proizvajalca instrumenta. Merilni sistemi morajo delovati pri določenih temperaturah, tlakih in pretokih.

9.2.1.3.   Postopek

Linearnost je treba preveriti za vsako običajno uporabljeno območje delovanja, in sicer v naslednjih korakih:

(a)

Instrument se nastavi na nič z vnosom ničelnega signala. Pri analizatorjih plina se prečiščeni sintetični zrak (ali dušik) dovaja neposredno v vrata analizatorja.

(b)

Instrumentu se določi razpon z vnosom kalibrirnega signala. Pri analizatorjih plina se ustrezni kalibrirni plin dovaja neposredno v vrata analizatorja.

(c)

Ponovi se ničelni postopek iz točke (a).

(d)

Preverjanje se začne z vnosom najmanj 10 referenčnih vrednosti (vključno z ničlo), ki so v območju od nič do najvišjih vrednosti, pričakovanih med preskušanjem emisij. Pri analizatorjih plina se znane koncentracije plinov v skladu z odstavkom 9.3.3.2 dovajajo neposredno v vrata analizatorja.

(e)

Pri frekvenci beleženja najmanj 1 Hz se izmerijo referenčne vrednosti, izmerjene vrednosti pa se beležijo 30 sekund.

(f)

Vrednosti aritmetične sredine v času 30 sekund se uporabijo za izračun parametrov linearne regresije najmanjših kvadratov v skladu z enačbo 11 iz odstavka 7.8.7.

(g)

Parametri linearne regresije morajo izpolnjevati zahteve iz preglednice 7 v odstavku 9.2.

(h)

Ponovno se preveri nastavitev ničle in po potrebi ponovi postopek preverjanja.

9.3.   Merjenje plinastih emisij in sistem vzorčenja

9.3.1.   Tehnične zahteve za analizator

9.3.1.1.   Splošne opombe

Analizatorji morajo imeti merilno območje in odzivni čas, ustrezna za točnost, potrebno za merjenje koncentracij sestavin izpušnih plinov v prehodnih pogojih in pogojih ustaljenega stanja.

Elektromagnetna združljivost (EMC) opreme mora biti na taki ravni, da je možnost dodatnih napak čim manjša.

9.3.1.2.   Natančnost

Točnost, ki je opredeljena kot odklon odčitka analizatorja od referenčne vrednosti, ne sme presegati ± 2 % odčitka ali ± 0,3 % obsega skale, kar je večje.

9.3.1.3.   Natančnost

Natančnost, ki je opredeljena kot 2,5-kratni standardni odklon 10 ponavljajočih se odzivov za dani kalibracijski ali kalibrirni plin, ne sme biti večja od 1 % koncentracije obsega skale za posamezno uporabljeno območje nad 155 ppm (ali ppm C) ali 2 % posameznega uporabljenega območja pod 155 ppm (ali ppm C).

9.3.1.4.   Hrup

Medtemenski odziv analizatorja na ničelni in kalibracijski ali kalibrirni plin v katerem koli 10-sekundnem obdobju ne sme na nobenem uporabljenem območju presegati ± 2 % obsega skale.

9.3.1.5.   Premik ničlišča

Premik ničelnega odziva določi proizvajalec instrumenta.

9.3.1.6.   Premik razpona

Premik kalibrirnega odziva določi proizvajalec instrumenta.

9.3.1.7.   Čas vzpona

Čas vzpona analizatorja, nameščenega v merilnem sistemu, ne sme biti večji od 2,5 sekunde.

9.3.1.8.   Sušenje plinov

Izpušni plini se lahko merijo vlažni ali suhi. Če se uporablja naprava za sušenje plinov, mora ta čim manj vplivati na sestavo merjenih plinov. Kemična sušilna sredstva niso sprejemljiva za odstranjevanje vode iz vzorca.

9.3.2.   Analizatorji plina

9.3.2.1.   Uvod

V odstavkih od 9.3.2.2 do 9.2.3.7 so opisani principi merjenja, ki naj se uporabljajo. Podroben opis merilnih sistemov je v Dodatku 2 k tej prilogi. Pline, ki se merijo, je treba analizirati z naslednjimi instrumenti. Pri nelinearnih analizatorjih je dovoljena uporaba vezij za linearizacijo.

9.3.2.2.   Analiza ogljikovega monoksida (CO)

Analizator ogljikovega monoksida mora biti nedisperzni infrardeči absorpcijski analizator (NDIR).

9.3.2.3.   Analiza ogljikovega dioksida (CO2)

Analizator ogljikovega dioksida mora biti nedisperzni infrardeči absorpcijski analizator (NDIR).

9.3.2.4.   Analiza ogljikovodikov (HC)

Analizator ogljikovodikov mora biti ogrevani plamensko-ionizacijski detektor (HFID), pri katerem so detektor, ventili in cevi itd. ogrevani tako, da se lahko vzdržuje temperatura plinov 463 K ± 10 K (190 ± 10 °C). Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo na NG, in motorjih na prisilni vžig je analizator ogljikovodikov lahko neogrevani plamensko-ionizacijski detektor (FID), odvisno od uporabljene metode (glej odstavek A.2.1.3 Dodatka 2 k tej prilogi).

9.3.2.5.   Analiza metana (CH4) in nemetanskih ogljikovodikov (NMHC)

Določanje frakcije metana in nemetanskih ogljikovodikov se opravi z ogrevanim izločevalnikom nemetanov (NMC) in dvema plamensko-ionizacijskima detektorjema (FID), kot je določeno v odstavkih A.2.1.4 in A.2.1.5 Dodatka 2 k tej prilogi. Koncentracija sestavin se določi v skladu z odstavkom 8.6.2.

9.3.2.6.   Analiza dušikovih oksidov (NOx)

Za merjenje NOx sta določena dva merilna instrumenta, pri čemer se lahko uporabi kateri koli od njiju, če izpolnjuje merila iz odstavka 9.3.2.6.1 ali 9.3.2.6.2. Za ugotavljanje enakovrednosti sistema nadomestnega merilnega postopka v skladu z odstavkom 5.1.1 je dovoljen le CLD.

9.3.2.6.1.   Kemoluminescenčni detektor (CLD)

Če se meritev izvaja na suhi osnovi, naj bo analizator dušikovih oksidov kemiluminiscenčni detektor (CLD) ali ogrevani kemiluminiscenčni detektor (HCLD) s pretvornikom NO2/NO. Če se meritev izvaja na vlažni osnovi, se uporabi HCLD s pretvornikom, ki vzdržuje temperaturo nad 328 K (55 °C), če je bil uspešno opravljen preskus dušenja z vodo (glej odstavek 9.3.9.2.2). Pri obeh detektorjih (CLD in HCLD) se pot vzorčenja do pretvornika za suho merjenje in do analizatorja za vlažno merjenje ohranja pri temperaturi stene od 328 K do 473 K (55 °C do 200 °C).

9.3.2.6.2.   Nedisperzni ultravijolični detektor (NDUV)

Za merjenje koncentracije NOx je treba uporabiti nedisperzni ultravijolični analizator (NDUV). Če analizator NDUV meri le NO, je treba višje od analizatorja namestiti pretvornik NO2/NO. Temperatura NDUV mora biti taka, da se prepreči kondenzacija vode, razen če je višje od morebitnega pretvornika NO2/NO ali višje od analizatorja nameščen sušilnik vzorca.

9.3.2.7.   Merjenje razmerja zrak/gorivo

Oprema za merjenje razmerja zrak-gorivo, ki se uporablja za določanje pretoka izpušnih plinov, kot je opredeljeno v odstavku 8.4.1.6, mora biti senzor s širokim območjem razmerja zrak-gorivo ali lambda senzor na osnovi cirkonijevega dioksida. Senzor je treba namestiti neposredno na izpušno cev, kjer je temperatura izpušnih plinov dovolj visoka, da se odpravi kondenzacija vode.

Točnost senzorja z vgrajeno elektroniko mora biti v okviru:

 

± 3 % odčitka za λ < 2

 

± 5 % odčitka za 2 ≤ λ < 5

 

± 10 % odčitka za 5 ≤ λ

Za izpolnitev zgornjih zahtev, mora biti senzor kalibriran v skladu z navodili proizvajalca instrumenta.

9.3.3.   Plini

Upoštevati je treba rok trajanja vseh plinov.

9.3.3.1.   Čisti plini

Predpisana čistost plinov je opredeljena s spodaj navedenimi mejnimi vrednostmi onesnaženosti. Za delovanje morajo biti na voljo naslednji plini:

a)

za nerazredčeni izpušni plin

 

prečiščeni dušik

(onesnaženost ≤ 1 ppm C1, ≤ 1 ppm CO, ≤ 400 ppm CO2, ≤ 0,1 ppm NO)

 

prečiščeni kisik

(čistost > 99,5 odstotka prostornine O2)

 

mešanica vodika in helija (gorivo gorilnika FID)

(40 ± 1 % vodika, preostanek helij)

(onesnaženost ≤ 1 ppm C1, ≤ 400 ppm CO2)

 

prečiščeni sintetični zrak

(onesnaženost ≤ 1 ppm C1, ≤ 1 ppm CO, ≤ 400 ppm CO2, ≤ 0,1 ppm NO)

(vsebnost kisika 18–21 % vol.)

b)

za razredčeni izpušni plin (po želji za nerazredčeni izpušni plin)

 

prečiščeni dušik

(onesnaženost ≤ 0,05 ppm C1, ≤ 1 ppm CO, ≤ 10 ppm CO2, ≤ 0,02 ppm NO)

 

prečiščeni kisik

(čistost > 99,5 odstotka prostornine O2)

 

mešanica vodika in helija (gorivo gorilnika FID)

(40 ± 1 % vodika, preostanek helij)

(onesnaženost ≤ 0,05 ppm C1, ≤ 10 ppm CO2)

 

prečiščeni sintetični zrak

(onesnaženost ≤ 0,05 ppm C1, ≤ 1 ppm CO, ≤ 10 ppm CO2, ≤ 0,02 ppm NO)

(vsebnost kisika 20,5–21,5 % prostornine)

Če plinske jeklenke niso na voljo, se lahko uporabi naprava za čiščenje plina, če se lahko dokažejo ravni kontaminacije.

9.3.3.2.   Kalibracijski in kalibrirni plini

Če je to ustrezno, so na voljo mešanice plinov z naslednjimi kemičnimi sestavami. Dovoljene so tudi druge kombinacije plinov, če ti plini med seboj ne reagirajo. Zabeležiti je treba datum izteka roka trajanja kalibracijskih plinov, ki ga navede proizvajalec.

 

C3H8 in prečiščeni sintetični zrak (glej odstavek 9.3.3.1);

 

CO in prečiščeni dušik;

 

NO in prečiščeni dušik;

 

NO2 in prečiščeni sintetični zrak;

 

CO2 in prečiščeni dušik;

 

CH4 in prečiščeni sintetični zrak;

 

C2H6 in prečiščeni sintetični zrak.

Prava koncentracija kalibracijskega in kalibrirnega plina mora biti v območju ±1 % nazivne vrednosti ter v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi standardi. Vse koncentracije kalibracijskega plina morajo biti na prostorninski osnovi (prostorninski odstotek ali prostorninski ppm).

9.3.3.3.   Delilniki plinov

Plini, ki se uporabljajo za kalibriranje, se lahko pridobijo s pomočjo delilnikov plinov (naprav za natančno mešanje), z redčenjem s prečiščenim N2 ali s prečiščenim sintetičnim zrakom. Točnost delilnika plinov mora biti taka, da je koncentracija zmešanih kalibracijskih plinov točna na ±2 %. Ta točnost pomeni, da morajo biti primarni plini, ki se uporabljajo pri mešanju, znani vsaj na ±1 % natančno ter v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi plinskimi standardi. Preverjanje je treba opraviti med 15 in 50 % obsega skale za vsako kalibriranje, ki vključuje uporabo delilnika plinov. Če prvo preverjanje ni uspešno, se lahko izvede dodatno preverjanje z drugim kalibracijskim plinom.

Neobvezno se lahko naprava za mešanje pregleda z instrumentom, ki je po naravi linearen, npr. z uporabo plina NO s CLD. Kalibrirno vrednost instrumenta je treba uskladiti s kalibrirnim plinom, ki je neposredno povezan z instrumentom. Delilnik plinov je treba pregledati pri nastavitvah, ki so bile uporabljene, nazivno vrednost pa je treba primerjati z izmerjeno koncentracijo instrumenta. Ta razlika mora biti v vsaki točki v okviru ±1 % nazivne vrednosti.

Za preverjanje linearnosti v skladu z odstavkom 9.2.1 mora biti delilnik plinov točen na ±1 %.

9.3.3.4.   Plini za preskus stranske občutljivosti na kisik

Plini za preskus stranske občutljivosti na kisik so mešanica propana, kisika in dušika. Vsebovati morajo propan s 350 ppm C ± 75 ppm C ogljikovodika. Vrednost koncentracije je treba določiti v okviru odstopanj kalibracijskega plina s kromatografsko analizo skupnih ogljikovodikov in nečistoč ali z dinamičnim mešanjem. Koncentracije kisika, potrebne za preskušanje motorjev na prisilni in motorjev na kompresijski vžig, so navedene v preglednici 8, pri čemer je preostanek prečiščeni dušik.

Preglednica 8

Plini za preskus stranske občutljivosti na kisik

Tip motorja

Koncentracija O2 (v %)

kompresijski vžig

21 (20 do 22)

kompresijski in prisilni vžig

10 (9 do 11)

kompresijski in prisilni vžig

5 (4 do 6)

prisilni vžig

0 (0 do 1)

9.3.4.   Preverjanje puščanja

Opraviti je treba preverjanje puščanja sistema. Sondo je treba odklopiti z izpušnega sistema, njen konec pa zamašiti. Črpalka analizatorja je vklopljena. Po začetnem obdobju stabilizacije vsi merilniki pretoka, če ni puščanja, kažejo približno nič. V nasprotnem primeru je treba preveriti cevi za vzorčenje in odpraviti napako.

Največja dovoljena stopnja puščanja na vakuumski strani za tisti del sistema, ki ga pregledujemo, naj bo 0,5 % stopnje pretoka med uporabo. Za oceno stopnje pretoka med uporabo se lahko uporabljata pretok skozi analizator in obvodni pretok.

Sistem je mogoče tudi izprazniti na vakuumski tlak najmanj 20 kPa (80 kPa absolutno). Po začetnem obdobju stabilizacije povečanje tlaka Δp (kPa/min) v sistemu ne sme preseči:

Formula

(71)

Kjer je:

V s

prostornina sistema v l;

q vs

pretok sistema v l/min.

Druga metoda je uvedba spremembe v stopnji koncentracije na začetku cevi za vzorčenje s preklopom z ničelnega na kalibrirni plin. Če je odčitek na pravilno kalibriranem analizatorju po ustreznem časovnem obdobju ≤ 99 % uvedene koncentracije, to nakazuje na problem puščanja, ki ga je treba odpraviti.

9.3.5.   Preverjanje odzivnega časa analiznega sistema

Sistemske nastavitve za ovrednotenje odzivnega časa morajo biti popolnoma enake kot pri merjenju med preskusom (tj. tlak, pretoki, nastavitve filtrov na analizatorjih in drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na odzivne čase). Določitev odzivnega časa je treba izvesti z zamenjavo plinov neposredno pri vstopu v sondo za vzorčenje. Izmenjava plinov se izvaja na manj kot 0,1 sekundo. Plini, ki se uporabijo pri preskusu, morajo povzročiti spremembo koncentracije za vsaj 60 % obsega skale (FS).

Zabeležiti je treba sled koncentracije vsake posamezne plinaste sestavine. Odzivni čas je opredeljen kot razlika v času med zamenjavo plinov in ustrezno spremembo zabeležene koncentracije. Odzivni čas sistema (t 90) je sestavljen iz časovnega zamika do merilnega detektorja in časa vzpona tega detektorja. Časovni zamik je opredeljen kot čas od spremembe (t 0) do odziva 10 % končnega odčitka (t 10). Čas vzpona je opredeljen kot čas med 10 % in 90 % odziva končnega odčitka (t 90t 10).

Za časovno uskladitev analizatorja in signalov pretoka izpušnih plinov je transformacijski čas opredeljen kot čas od spremembe (t 0) pa dokler odziv ni 50 % končnega odčitka (t 50).

Odzivni čas sistema mora biti ≤ 10 sekund, čas vzpona pa, v skladu z odstavkom 9.3.1.7, ≤ 2,5 sekunde za vse omejene sestavine (CO, NOx, HC ali NMHC) in v vseh območjih, ki se uporabljajo. Kadar se za merjenje NMHC uporablja NMC, lahko odzivni čas sistema preseže 10 sekund.

9.3.6.   Preskus učinkovitosti pretvornika NOx

Učinkovitost pretvornika, ki se uporablja za pretvorbo NO2 v NO, se preskuša tako, kot je opisano v odstavkih od 9.3.6.1 do 9.3.6.8. (Glej sliko 8.)

Slika 8

Shema naprave za preskušanje učinkovitosti pretvornika NO2

Image

9.3.6.1.   Preskusna nastavitev

Z uporabo preskusne nastavitve, shematsko prikazane na sliki 8, in spodnjega postopka se učinkovitost pretvornika preskusi s pomočjo ozonatorja.

9.3.6.2.   Kalibriranje

Z ničelnim in kalibrirnim plinom (v katerem mora vsebnost NO znašati 80 % delovnega območja, koncentracija NO2 v mešanici plinov pa manj kot 5 % koncentracije NO) se kemiluminiscenčni detektor (CLD) in ogrevani kemiluminiscenčni detektor (HCLD) po navodilih proizvajalca kalibrirata v najobičajnejšem delovnem območju. Analizator NOx mora biti v načinu NO, tako da kalibrirni plin ne gre skozi pretvornik. Prikazano koncentracijo je treba zabeležiti.

9.3.6.3.   Izračun

Odstotek učinkovitosti pretvornika se izračuna na naslednji način:

Formula

(72)

Kjer je:

a

koncentracija NOx v skladu z odstavkom 9.3.6.6;

b

koncentracija NOx v skladu z odstavkom 9.3.6.7;

c

koncentracija NO v skladu z odstavkom 9.3.6.4;

d

koncentracija NO v skladu z odstavkom 9.3.6.5.

9.3.6.4.   Dodajanje kisika

Prek T-kosa se v tok plinov stalno dodaja kisik ali ničelni plin, dokler prikazana koncentracija ni okrog 20 % manjša od prikazane kalibracijske koncentracije iz odstavka 9.3.6.2 (analizator je v načinu NO).

Prikazana koncentracija (c) se zabeleži. Ozonator je med celotnim postopkom izključen.

9.3.6.5.   Aktiviranje ozonatorja

Ozonator se aktivira, da proizvede dovolj ozona za znižanje koncentracije NO na približno 20 % (najmanj 10 %) kalibracijske koncentracije iz odstavka 9.3.6.2. Prikazana koncentracija (d) se zabeleži (analizator je v načinu NO).

9.3.6.6.   Način NOx

Analizator NO se preklopi na način NOx, tako da zdaj mešanica plinov (ki jo sestavljajo NO, NO2, O2 in N2) teče skozi pretvornik. Prikazana koncentracija (a) se zabeleži (analizator je v načinu NOx).

9.3.6.7.   Deaktiviranje ozonatorja

Ozonator se zdaj deaktivira. Mešanica plinov iz odstavka 9.3.6.6 teče skozi pretvornik v detektor. Prikazana koncentracija (b) se zabeleži (analizator je v načinu NOx).

9.3.6.8.   Način NO

Ko je analizator preklopljen v način NO in ozonator deaktiviran, se prekine tudi pretok kisika ali sintetičnega zraka.Odčitek NOx na analizatorju ne sme za več kot ± 5 % odstopati od vrednosti, izmerjene glede na odstavek 9.3.6.2. (analizator je v načinu NO).

9.3.6.9.   Preskusni interval

Učinkovitost pretvornika je treba preskusiti vsaj enkrat na mesec.

9.3.6.10.   Zahteva glede učinkovitosti

Učinkovitost pretvornika E NOx ne sme biti manjša od 95 %.

Če takrat, ko je analizator v najobičajnejšem območju, ozonator ne more omogočiti znižanja koncentracije z 80 % na 20 % v skladu z odstavkom 9.3.6.5, se uporabi najvišje območje, ki ga je mogoče doseči.

9.3.7.   Nastavitev plamensko-ionizacijskega detektorja (FID)

9.3.7.1.   Optimizacija odziva detektorja

FID je treba nastaviti v skladu z navodili proizvajalca instrumenta. Za optimizacijo odziva v najobičajnejšem delovnem območju se za kalibrirni plin uporabi propan v zraku.

Ko je stopnja pretoka goriva in zraka nastavljena v skladu s priporočili proizvajalca, se v analizator spusti 350 ± 75 ppm kalibrirnega plina C. Odziv pri danem pretoku goriva se določi iz razlike med odzivom kalibrirnega plina in odzivom ničelnega plina. Pretok goriva se postopno naravna nad in pod specifikacijo proizvajalca. Kalibrirni in ničelni odziv pri teh pretokih goriva je treba zabeležiti. Razliko med kalibrirnim in ničelnim odzivom se izriše s krivuljo, pretok goriva pa naravna na bogatejšo stran krivulje. To je začetna nastavitev pretoka, ki jo bo morda treba dodatno optimizirati, odvisno od rezultatov faktorjev odzivnosti ogljikovodikov in preskusa stranske občutljivosti na kisik skladno z odstavkoma 9.3.7.2 in 9.3.7.3. Če stranska občutljivost na kisik ali faktorji odzivnosti ogljikovodikov ne izpolnjujejo naslednjih specifikacij, se pretok zraka postopno naravna nad in pod specifikacijami proizvajalca, pri čemer se za posamezni pretok ponovi odstavka 9.3.7.2 in 9.3.7.3.

Neobvezno se lahko optimizacija izvede po postopkih, opisanih v dokumentu SAE št. 770141.

9.3.7.2.   Faktorji odzivnosti ogljikovodikov

Preverjanje linearnosti analizatorja se izvede s pomočjo propana v zraku in prečiščenega sintetičnega zraka v skladu z odstavkom 9.2.1.3.

Faktorji odzivnosti se določijo ob prvi uporabi analizatorja in po večjih prekinitvah obratovanja. Faktor odzivnosti (r h) za določeno vrsto ogljikovodika je razmerje med odčitkom FID C1 in koncentracijo plinov v jeklenki, izraženo v ppm C1.

Koncentracija preskusnega plina mora biti na taki ravni, da je odziv približno 80 % obsega skale. Koncentracija mora biti znana na ±2 % natančno glede na gravimetrijsko standardno vrednost, izraženo kot prostornina. Poleg tega je treba jeklenko s plinom predkondicionirati 24 ur pri temperaturi 298 K ± 5 K (25 °C ± 5 °C).

Preskusni plini, ki se uporabljajo, in območja relativnih faktorjev odzivnosti so:

(a)

metan in prečiščeni sintetični zrak 1,00 ≤ r h ≤ 1,15;

(b)

propilen in prečiščeni sintetični zrak 0,90 ≤ r h ≤ 1,1;

(c)

toluen in prečiščeni sintetični zrak 0,90 ≤ r h ≤ 1,1.

Te vrednosti so odvisne od r h 1 za propan in prečiščeni sintetični zrak.

9.3.7.3.   Preskus stranske občutljivosti na kisik

Samo pri analizatorjih nerazredčenih izpušnih plinov se preskus stranske občutljivosti na kisik opravi ob prvi uporabi analizatorja in po večjih prekinitvah obratovanja.

Merilno območje se izbere tam, kjer se bodo plini za preskus stranske občutljivosti na kisik uvrstili v zgornjih 50 %. Za izvedbo preskusa mora biti temperatura peči nastavljena v skladu s predpisi. Specifikacije plinov za preskus stranske občutljivosti na kisik so v odstavku 9.3.3.4.

(a)

Analizator se nastavi na nič.

(b)

Analizatorju se določi razpon z 0-odstotno kisikovo mešanico za motorje na prisilni vžig. Instrumentom motorja na kompresijski vžig se določi razpon z 21-odstotno kisikovo mešanico.

(c)

Ponovno se preveri ničelni odziv. Če se je spremenil za več kot 0,5 % obsega skale, se ponovita koraka (a) in (b) iz tega odstavka.

(d)

Vnesejo se 5-odstotni in 10-odstotni plini za preskus stranske občutljivosti na kisik.

(e)

Ponovno se preveri ničelni odziv. Če se je spremenil za več kot ±1 % obsega skale, se preskus ponovi.

(f)

Za vsako mešanico v koraku (d) se izračuna stranska občutljivost na kisik E O2, in sicer tako:

Formula

(73)

pri čemer je odziv analizatorja

Formula

(74)

Kjer je:

c ref,b

referenčna koncentracija HC v koraku (b) v ppm C;

c ref,d

referenčna koncentracija HC v koraku (d) v ppm C;

c FS,b

koncentracija HC obsega skale v koraku (b) v ppm C;

c FS,d

koncentracija HC obsega skale v koraku (d) v ppm C;

c m,b

izmerjena koncentracija HC v koraku (b) v ppm C;

c m,d

izmerjena koncentracija HC v koraku (d) v ppm C.

(g)

Stranska občutljivost na kisik E O2 mora biti pred preskušanjem manjša od ±1,5 % za vse potrebne pline za preskus stranske občutljivosti na kisik.

(h)

Če je stranska občutljivost na kisik E O2 večja od ±1,5 %, se lahko sprejme popravni ukrep ter postopno naravna pretok zraka nad in pod specifikacijami proizvajalca, pretok goriva in pretok vzorca.

(i)

Stranska občutljivost na kisik se ponovi za vsako novo nastavitev.

9.3.8.   Učinkovitost izločevalnika nemetanov (NMC)

Izločevalnik nemetanov NMC se uporablja za odstranjevanje nemetanskih ogljikovodikov iz vzorčnega plina z oksidacijo vseh ogljikovodikov razen metana. V idealnih razmerah je pretvorba za metan 0 %, za druge ogljikovodike, ki vsebujejo etan, pa 100 %. Da bo merjenje NHMC točno, se določita obe učinkovitosti in se uporabita pri izračunu stopnje masnega pretoka emisij NMHC (glej odstavek 8.6.2).

9.3.8.1.   Učinkovitost metana

Kalibracijski plin metan se spusti skozi FID z obvodom NMC in brez njega, obe koncentraciji pa se zabeležita. Učinkovitost se določi na naslednji način:

Formula

(75)

Kjer je:

c HC(w/o NMC)

koncentracija HC, če CH4 teče skozi NMC, v ppm C;

c HC(w/o NMC)

koncentracija HC, če CH4 teče mimo NMC, v ppm C.

9.3.8.2.   Učinkovitost etana

Kalibracijski plin metan se spusti skozi FID z obvodom NMC in brez njega, obe koncentraciji pa se zabeležita. Učinkovitost se določi na naslednji način:

Formula

(76)

Kjer je:

c HC(w/o NMC)

koncentracija HC, če C2H6 teče skozi NMC, v ppm C;

c HC(w/o NMC)

koncentracija HC, če C2H6 teče mimo NMC, v ppm C.

9.3.9.   Učinki stranske občutljivosti

Motnje pri odčitku lahko na različne načine povzročajo tudi plini, ki se ne analizirajo. Pozitivne motnje nastanejo pri analizatorjih NDIR, kjer daje moteči plin enak učinek kot merjeni plin, vendar v manjši meri. Negativne motnje pri analizatorjih NDIR povzroča moteči plin, ki širi absorpcijski pas merjenega plina, pri detektorjih CLD pa moteči plin, ki duši reakcijo. Pred prvo uporabo analizatorja in po večjih prekinitvah obratovanja je treba opraviti pregled stranskih občutljivosti iz odstavkov 9.3.9.1 in 9.3.9.3.

9.3.9.1.   Pregled stranskih občutljivosti pri analizatorju CO

Voda in CO2 lahko motita delovanje analizatorja CO. Zato se skozi vodo pri sobni temperaturi pošljejo mehurčki kalibrirnega plina CO2 s koncentracijo od 80 do 100 % obsega skale največjega območja delovanja, ki se uporablja med preskušanjem, odziv analizatorja pa se zabeleži. Odziv analizatorja ne sme presegati 2 % povprečne koncentracije CO, pričakovane med preskušanjem.

Postopka preskusa stranske občutljivosti za CO2 in H2O se lahko izvedeta ločeno. Če so uporabljene ravni CO2 in H2O višje od najvišjih ravni, ki se pričakujejo med preskušanjem, se vsaka izmerjena vrednost motenj sorazmerno zmanjša tako, da se izmerjena motnja pomnoži z razmerjem med največjo pričakovano vrednostjo koncentracije in dejansko vrednostjo, uporabljeno v tem postopku. Izvedejo se lahko ločeni postopki preskusa stranske občutljivosti za koncentracije H2O, ki so nižje od najvišjih ravni, ki se pričakujejo med preskušanjem, vendar se izmerjena motnja H2O poveča tako, da se izmerjena motnja pomnoži z razmerjem med največjo pričakovano vrednostjo koncentracije H2O in dejansko vrednostjo, uporabljeno v tem postopku. Vsota dveh zmanjšanih vrednosti motenj ne sme prekoračiti dovoljenega odstopanja iz tega odstavka.

9.3.9.2.   Preskus dušenja pri analizatorjih NOx za detektor CLD

Plina, ki zadevata analizator CLD (in HCLD), sta CO2 in vodna para. Odzivi na dušenje s tema plinoma so sorazmerni z njuno koncentracijo, zato so potrebne preskusne tehnike za določanje dušenja pri najvišjih predvidenih koncentracijah med preskušanjem. Če detektor CLD uporablja algoritme izravnave dušenja, ki uporabljajo instrumente za merjenje H2O in/ali CO2, so pri ocenjevanju dušenja ti instrumenti dejavni in se uporabljajo algoritmi izravnave.

9.3.9.2.1.   Preskus moteče občutljivosti na CO2

Kalibrirni plin CO2 s koncentracijo 80 do 100 odstotkov obsega skale se pošlje skozi analizator NDIR in vrednost CO2 se zabeleži kot A. Nato se razredči na približno 50 odstotkov s kalibrirnim plinom NO ter pošlje skozi NDIR in CLD, pri čemer se vrednosti CO2 in NO zabeležijo kot B oziroma C. Nato se dotok CO2 zapre, skozi (H)CLD pa pošlje samo kalibrirni plin NO, katerega vrednost se zabeleži kot D.

Odstotek dušenja se izračuna na naslednji način:

Formula

(77)

Kjer je:

A

koncentracija nerazredčenega CO2, izmerjena z NDIR, v %;

B

koncentracija razredčenega CO2, izmerjena z NDIR, v %;

C

koncentracija razredčenega NO, izmerjena s (H)CLD, v ppm;

D

koncentracija nerazredčenega NO, izmerjena s (H)CLD, v ppm.

Dovoljene so tudi nadomestne metode redčenja in kvantifikacije vrednosti kalibrirnih plinov CO2 in NO, kot je dinamično mešanje, če to odobri homologacijski organ.

9.3.9.2.2.   Preskus dušenja z vodo

Ta preskus se uporablja le za meritve koncentracije vlažnih plinov. Pri izračunu dušenja z vodo je treba upoštevati redčenje kalibrirnega plina NO z vodno paro in uravnavanje koncentracije vodne pare v mešanici s koncentracijo, ki se pričakuje med preskušanjem.

Skozi (H)CLD se pošlje kalibrirni plin NO s koncentracijo od 80 % do 100 % obsega skale običajnega območja delovanja in se zabeleži vrednost NO kot D. Mehurčki kalibrirnega plina NO se nato pri sobni temperaturi pošljejo skozi vodo in skozi (H)CLD, vrednost NO pa se zabeleži kot C. Določi se temperatura vode in zabeleži kot F. Določi se tlak nasičene pare mešanice, ki ustreza temperaturi vode z mehurčki (F), in zabeleži kot G.

Koncentracija vodne pare (v %) v mešanici se izračuna na naslednji način:

Formula

(78)

in zabeleži kot H. Pričakovana koncentracija (v vodnih hlapih) razredčenega kalibrirnega plina NO se izračuna:

Formula

(79)

in zabeleži kot D e. Največja predvidena koncentracija vodne pare v izpuhu (v odstotku) med preskušanjem se oceni na podlagi največje koncentracije CO2 v izpušnem plinu A na naslednji način:

Formula

(80)

in zabeleži kot H m.

Odstotek dušenja z vodo se izračuna na naslednji način:

Formula

(81)

Kjer je:

D e

predvidena koncentracija razredčenega NO, v ppm;

C

izmerjena koncentracija razredčenega NO v ppm;

H m

največja koncentracija vodne pare v %;

H

dejanska koncentracija vodne pare v %.

9.3.9.2.3.   Največje dopustno dušenje

Dušenje s CO2 in vodo ne sme preseči 2 % obsega skale.

9.3.9.3   Preskus dušenja NOx pri analizatorju NDUV

Ogljikovodiki in H2O lahko povzročijo pozitivne motnje pri analizatorju NDUV tako, da povzročijo podoben odziv kot NOx. Če analizator NDUV uporablja algoritme izravnave, ki uporabljajo meritve drugih plinov za izvedbo preverjanja teh motenj, se hkrati take meritve izvedejo za preskušanje algoritmov med preverjanjem stranske občutljivosti pri analizatorju.

9.3.9.3.1.   Postopek

Pri analizatorju NDUV se za zagon in delo ter nastavitev na nič in na določen razpon upoštevajo navodila proizvajalca instrumenta. Priporoča se, da se za izvedbo tega preverjanja izločijo izpušni plini iz motorja. Za kvantifikacijo NOx v izpušnih plinih se uporabi detektor CLD. Odziv detektorja CLD se uporabi kot referenčna vrednost. Z analizatorjem FID se v izpušnih plinih izmeri tudi HC. Odziv analizatorja FID se uporabi kot referenčna vrednost ogljikovodikov.

Višje od kakršnega koli sušilnika vzorca, če se uporabi med preskušanjem, se izpušni plini iz motorja usmerijo v analizator NDUV. Omogoči se dovolj časa, da se odziv analizatorja stabilizira. Čas stabilizacije lahko vključuje čas za splakovanje cevi za prenos in za upoštevanje odziva analizatorja. Medtem ko analizatorji merijo koncentracijo vzorca, se zabeleži 30 sekund vzorčenih podatkov in izračuna aritmetična sredina za tri analizatorje.

Povprečna vrednost detektorja CLD se odšteje od povprečne vrednosti analizatorja NDUV. Ta razlika se pomnoži z razmerjem med pričakovano povprečno vrednostjo koncentracije HC in koncentracijo HC, izmerjeno med preverjanjem, na naslednji način.

Formula

(82)

Kjer je:

c NOx,CLD

koncentracija NOx, izmerjena z CLD, v ppm;

c NOx,NDUV

koncentracija NOx, izmerjena z NDUV, v ppm;

c HC,e

pričakovana največja koncentracija HC v ppm;

c HC,m

izmerjena koncentracija HC v ppm.

9.3.9.3.2.   Največje dopustno dušenje

Dušenje s HC in vodo ne sme preseči 2 % koncentracije NOx, pričakovane med preskušanjem.

9.3.9.4.   Sušilnik vzorca

Sušilnik vzorca odstrani vodo, ki lahko povzroča motnje pri merjenju NOx.

9.3.9.4.1.   Učinkovitost sušilnika vzorca

Za suhe analizatorje CLD je treba dokazati, da se pri najvišji predvideni koncentraciji vodne pare H m (glej odstavek 9.3.9.2.2) s sušilnikom vzorca vzdržuje vlažnost CLD pri ≤ 5 g vode/kg suhega zraka (ali približno 0,008-odstotni H2O), kar je 100-odstotna relativna vlažnost pri 3,9 °C in 101,3 kPa. Ta specifikacija vlažnosti ustreza tudi približno 25-odstotni relativni vlažnosti pri 25 °C in 101,3 kPa. To je mogoče dokazati tako, da se izmeri temperatura na izhodu iz toplotnega razvlaževalnika ali vlažnost v točki tik nad CLD. Izmeri se lahko tudi vlažnost izpuha iz CLD, če je edini dotok v CLD tok iz razvlaževalnika.

9.3.9.4.2.   Penetracija NO2 pri sušilniku vzorca

Tekoča voda, ki ostane v nepravilno zasnovanem sušilniku vzorca, lahko iz vzorca odstrani NO2. Če se sušilnik vzorca uporabi skupaj z analizatorjem NDUV in brez pretvornika NO2/NO v smeri proti toku, lahko iz vzorca odstrani NO2 pred merjenjem NOx.

Sušilnik vzorca omogoča merjenje vsaj 95 % skupnega NO2 pri največji predvideni koncentraciji NO2.

9.3.10.   Vzorčenje za nerazredčene plinaste emisije, če je ustrezno

Sonde za vzorčenje plinastih emisij se namestijo najmanj 0,5 m ali za trikratni premer izpušne cevi — kar je večje — v smeri proti toku od izstopa iz izpušnega sistema, vendar dovolj blizu motorja, da je na sondi zagotovljena temperatura izpušnih plinov najmanj 343 K (70 °C).

Če gre za večvaljni motor z razvejanim izpušnim kolektorjem, se mora vstop v sondo nahajati dovolj daleč v smeri toka za zagotovitev reprezentativnega vzorca za povprečne emisije izpušnih plinov iz vseh valjev. Pri večvaljnih motorjih, ki imajo ločene skupine zbiralnikov, kot npr. pri konfiguraciji "V" motorjev, se priporoča, da se zbiralniki združijo višje od sonde za vzorčenje. Če to ni praktično izvedljivo, je dopustno odvzeti vzorec iz skupine z največjo emisijo CO2. Za izračun emisij izpušnih plinov se uporabi skupni masni pretok izpušnih plinov.

Če je motor opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, se vzorec izpušnih plinov vzame nižje od sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

9.3.11.   Vzorčenje za razredčene plinaste emisije, če je ustrezno

Izpušna cev med motorjem in sistemom redčenja s celotnim tokom mora biti skladna z zahtevami iz Dodatka 2 k tej prilogi. Sonde za vzorčenje plinastih emisij se namestijo v tunel za redčenje v točki, kjer so redčilo in izpušni plini dobro premešani, ter v neposredni bližini sonde za vzorčenje delcev.

Vzorčenje se na splošno izvaja na dva načina:

(a)

emisije se vzorčijo v vrečo za zbiranje vzorcev skozi ves cikel in merijo po zaključku preskusa; za HC se vreča za vzorce ogreje na 464 ± 11 K (191 ± 11°C), za NOx pa mora biti temperatura vreče za vzorce višja od temperature rosišča;

(b)

emisije se vzorčijo neprekinjeno in integrirajo skozi ves cikel.

Koncentracija ozadja se določi višje od tunela za redčenje v skladu s točko (a) ali (b) in se odšteje od koncentracije emisij v skladu z odstavkom 8.5.2.3.2.

9.4.   Sistem za merjenje in vzorčenje delcev

9.4.1.   Splošne zahteve

Za določanje mase delcev so potrebni sistem redčenja in vzorčenja delcev, filter za vzorčenje delcev, mikrogramska tehtnica in klimatizirana tehtalna komora. Sistem za vzorčenje delcev je zasnovan tako, da se zagotovi reprezentativen vzorec delcev, ki je sorazmeren s pretokom izpušnih plinov.

9.4.2.   Splošne zahteve sistema redčenja

Za določanje delcev je potrebno redčenje vzorca s filtriranim okoliškim zrakom, sintetičnim zrakom ali dušikom (redčilo). Sistem redčenja se nastavi na naslednji način:

(a)

v celoti se izloči kondenzacija vode v sistemih redčenja in vzorčenja;

(b)

vzdržuje se temperatura razredčenih izpušnih plinov med 315 K (42 °C) in 325 K (52 °C) 20 cm nad ali pod posodami za filter;

(c)

temperatura redčila v bližini vstopa v tunel za redčenje mora biti med 293 K in 315 K (20 °C do 42 °C);

(d)

najmanjše razmerje redčenja mora biti med 5: 1 in 7: 1 ter vsaj 2: 1 za fazo primarnega redčenja na podlagi največjega pretoka izpušnih plinov iz motorja;

(e)

pri sistemu redčenja z delnim tokom mora od uvedbe redčila do posod za filter vzorec v sistemu ostati med 0,5 in 5 sekund;

(f)

pri sistemu redčenja s celotnim tokom mora od uvedbe redčila do posod za filter vzorec v sistemu skupaj ostati med 1 in 5 sekundami, v sekundarnem sistemu redčenja, če se uporablja, pa mora vzorec od uvedbe sekundarnega redčila do posod za filter v sistemu ostati vsaj 0,5 sekunde.

Dovoljeno je razvlaževanje redčila, preden vstopi v sistem redčenja, kar je zlasti koristno, če je vlažnost redčila visoka.

9.4.3.   Vzorčenje delcev

9.4.3.1.   Sistem redčenja z delnim tokom

Sondo za vzorčenje delcev je treba namestiti v neposredni bližini sonde za vzorčenje plinastih emisij, vendar dovolj daleč, da ne povzroča motenj. Zato se tudi za vzorčenje delcev uporabljajo določbe glede nameščanja iz odstavka 9.3.10. Cev za vzorčenje mora biti skladna z zahtevami iz Dodatka 2 k tej prilogi.

Če gre za večvaljni motor z razvejanim izpušnim kolektorjem, se mora vstop v sondo nahajati dovolj daleč v smeri toka za zagotovitev reprezentativnega vzorca za povprečne emisije izpušnih plinov iz vseh valjev. Pri večvaljnih motorjih, ki imajo ločene skupine zbiralnikov, kot npr. pri konfiguraciji "V" motorjev, se priporoča, da se zbiralniki združijo višje od sonde za vzorčenje. Če to ni praktično izvedljivo, je dopustno odvzeti vzorec iz skupine z največjo emisijo delcev. Za izračun emisije izpušnih plinov se uporabi skupni masni pretok izpušnih plinov kolektorja.

9.4.3.2.   Sistem redčenja s celotnim tokom

Sondo za vzorčenje delcev je treba namestiti v neposredni bližini sonde za vzorčenje plinastih emisij, vendar dovolj daleč, da ne povzroča motenj v tunelu za redčenje. Zato se tudi za vzorčenje delcev uporabljajo določbe glede nameščanja iz odstavka 9.3.11. Cev za vzorčenje mora biti skladna z zahtevami iz Dodatka 2 k tej prilogi.

9.4.4.   Filtri za vzorčenje delcev

Vzorce razredčenih izpušnih plinov je treba odvzeti s filtrom, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9.4.4.1 do 9.4.4.3 med zaporedjem preskusov.

9.4.4.1.   Zahteve za filtre

Vsi tipi filtrov imajo zbiralno učinkovitost 0,3 μm DOP (dioktilftalat) ali PAO (polialfaolefin) najmanj 99 %. Za prikaz te zahteve se lahko uporabijo proizvajalčeve meritve vzorčnega filtra, ki so izražene v njegovih proizvodnih ocenah. Filter mora biti:

(a)

iz steklenih vlaken, prevlečenih s fluorogljikom (PTFE) ali

(b)

membranski na podlagi fluorogljika (PTFE).

9.4.4.2.   Velikost filtrov

Filter mora biti okrogel z nazivnim premerom 47 mm (z dovoljenim odstopanjem 46,50 ± 0,6 mm) in z izpostavljenim premerom (premer delovne površine filtra) vsaj 38 mm.

9.4.4.3.   Hitrost dotoka v filter

Hitrost dotoka skozi filter mora biti med 0,90 in 1,00 m/s, pri čemer lahko ta razpon preseže manj kot 5 % zabeleženih vrednosti pretoka. Če skupna masa delcev presega 400 μg, se lahko hitrost dotoka v filter zniža na 0,50 m/s. Hitrost dotoka se izračuna kot volumetrična stopnja pretoka vzorca pri tlaku nad filtrom in temperaturi dotoka v filter, deljena z izpostavljenim delom filtra.

9.4.5.   Specifikacije za tehtalno komoro in analizno tehtnico

V komori (ali prostoru) ne sme biti nobenih onesnaževalcev iz okolice (kot je prah, aerosol ali delno hlapni material), ki bi se lahko usedali na filtre za delce. Tehtalni prostor mora ustrezati predpisanim tehničnim zahtevam vsaj 60 minut pred tehtanjem filtrov.

9.4.5.1.   Razmere v tehtalni komori

Temperatura v komori (ali prostoru) za kondicioniranje in tehtanje filtrov za delce je med celotnim kondicioniranjem in tehtanjem filtrov v območju 295 K ± 1 K (22 °C ± 1 °C). Vlažnost mora biti pri rosišču 282,5 K ± 1 K (9,5 °C ± 1 °C).

Če stabilizacija in tehtanje potekata ločeno, je treba temperaturo pri stabilizaciji ohranjati v okviru odstopanja 295 K ± 3 K (22 °C ± 3 °C), točka rosišča pa mora biti še vedno pri 282,5 K ± 1 K (9,5 °C ± 1 °C).

Vlažnost in temperaturo okolice je treba zabeležiti.

9.4.5.2.   Tehtanje referenčnih filtrov

Vsaj dva neuporabljena referenčna filtra se stehtata v 12 urah po tehtanju filtra z vzorcem, najbolje pa je, da se to izvede istočasno. Biti morata iz enakega materiala kot filtri z vzorcem. Za tehtanje se uporabi korekcija plovnosti.

Če se teža katerega od referenčnih filtrov med tehtanjem filtrov z vzorcem spremeni za več kot 10 μg, je treba vse filtre z vzorcem zavreči in ponoviti preskušanje za določanje emisij.

Referenčne filtre je treba redno menjavati na podlagi dobre inženirske presoje, vendar vsaj enkrat letno.

9.4.5.3.   Analizna tehtnica

Analizna tehtnica, ki se uporablja za ugotavljanje teže filtra, mora izpolnjevati merilo preverjanja linearnosti iz preglednice 7 v odstavku 9.2. To pomeni natančnost (standardni odklon) najmanj 2 μg in razločljivost najmanj 1 μg (1 števka = 1 μg).

Za zagotovitev natančnega tehtanja filtrov se priporoča, da se tehtnica namesti na naslednji način:

(a)

namesti se platforma za izolacijo vibracij, da se izolira od zunanjega hrupa in vibracij;

(b)

zaščiti se pred pretokom konvekcijskega zraka z zaščito pred prepihom in absorpcijo statične energije, ki je električno ozemljena.

9.4.5.4.   Odprava učinkov statične elektrike

Filtre je treba pred tehtanjem nevtralizirati, npr. s polonijevim nevtralizatorjem ali napravo s podobnim učinkom. Če se uporabi filter z membrano na podlagi PTFE, je treba izmeriti statično elektriko, za katero se priporoča, da je v okviru nevtralne z odstopanjem ±2,0 V.

Statični električni naboj mora biti v okolici tehtnice čim manjši. Možne so naslednje metode:

(a)

tehtnica je električno ozemljena;

(b)

če se z vzorci PM ravna ročno, se uporabijo pincete iz nerjavnega jekla;

(c)

pincete morajo biti ozemljene z ozemljitvenim trakom ali pa mora imeti ozemljitveni trak upravljavec, tako da imata ozemljitveni trak in tehtnica enako ozemljitev. Ozemljitveni trakovi morajo imeti ustrezen upor, da so upravljavci zaščiteni pred nenamernimi udari.

9.4.5.5.   Dodatne specifikacije

Vsi deli sistema redčenja in sistema vzorčenja od izpušne cevi navzgor do posode za filter, ki so v stiku z nerazredčenimi in razredčenimi izpušnimi plini, morajo biti zasnovani tako, da je odlaganje in spreminjanje lastnosti delcev čim manjše. Vsi deli morajo biti iz električno prevodnega materiala, ki ne reagira s sestavinami izpušnih plinov, in električno ozemljeni, da ne pride do elektrostatičnega učinka.

9.4.5.6.   Kalibriranje instrumentov za merjenje pretoka

Vsak merilnik pretoka, ki se uporablja v sistemu za vzorčenje delcev in sistemu redčenja z delnim tokom, mora biti predmet preverjanja linearnosti, kot je opisano v odstavku 9.2.1, in sicer tako pogosto, kot je potrebno za izpolnjevanje zahtev o točnosti iz tega pravilnika. Za referenčne vrednosti pretoka se uporabi točen merilnik pretoka, ki je v skladu z mednarodnimi in/ali nacionalnimi standardi. Za kalibracijo merjenja razlike tlakov glej odstavek 9.4.6.2.

9.4.6.   Posebne zahteve za sistem redčenja z delnim tokom

Sistem redčenja z delnim tokom mora biti izdelan tako, da iz motorjevega toka izpušnih plinov izvleče sorazmeren vzorec nerazredčenih izpušnih plinov in se tako odzove na odklone v pretoku izpušnih plinov. Za to je bistveno, da se razmerje redčenja ali razmerje vzorčenja, r d ali r s, določi tako, da so izpolnjene zahteve o točnosti iz odstavka 9.4.6.2.

9.4.6.1.   Odzivni čas sistema

Pri nadzoru sistema redčenja z delnim tokom se zahteva hiter odzivni čas sistema. Transformacijski čas za sistem se določi s postopkom iz odstavka 9.4.6.6. Če je seštevek transformacijskih časov sistema merjenja pretoka izpušnih plinov (glej odstavek 8.4.1.2) in redčenja z delnim tokom < 0,3 sekunde, se uporabi krmiljenje na spletu. Če je transformacijski čas več kot 0,3 sekunde, je treba uporabiti vnaprej določeno krmiljenje, ki temelji na vnaprej zapisanem poteku preskusa. V tem primeru je skupni čas vzpona ≤ 1 sekundo, skupni časovni zamik ≤ pa 10 sekund.

Skupni odziv sistema se izvede tako, da se zagotovi reprezentativen vzorec delcev, q mp,i, ki je sorazmeren z masnim pretokom izpušnih plinov. Za določitev sorazmernosti se uporabi regresivna analiza q mp,i proti q mew,i pri frekvenci pridobivanja podatkov najmanj 5 Hz, izpolnjeni pa morajo biti naslednji kriteriji:

(a)

determinacijski koeficient r 2 linearne regresije med q mp,i in qmew,i ne sme biti manj kot 0,95;

(b)

standardna napaka ocene q mp,i za q mew,i ne sme preseči 5 % največje vrednosti q mp;

(c)

q mp odsek regresijske premice ne sme preseči ± 2 % največje vrednosti q mp.

Če je seštevek transformacijskih časov sistema delcev, t 50,P, in signala masnega pretoka izpušnih plinov, t 50,F, > 0,3 sekunde, se zahteva vnaprej določeno krmiljenje (look ahead control). V tem primeru se izvede predpreskus, signal masnega pretoka izpušnih plinov v predpreskusu pa se uporabi za krmiljenje pretoka vzorca v sistem delcev. Pravilno krmiljenje sistema redčenja z delnim tokom se doseže, če se s predpreskusom ugotovljen časovni potek q mew,pre, ki krmili q mp, premakne za „vnaprej določen“ čas t 50,P + t 50,F.

Za določitev korelacije med q mp,i in q mew,i se uporabljajo podatki iz dejanskega preskusa, pri čemer se q mew,i časovno uskladi s t 50,F glede na q mp,i (brez prispevka t 50,P k časovni uskladitvi). To pomeni, da je časovni premik med q mew in q mp enak razliki njunih transformacijskih časov, ki so bili določeni v odstavku 9.4.6.6.

9.4.6.2.   Specifikacije za merjenje razlike tlakov

Točnost pretoka vzorcev q mp je za sisteme redčenja z delnim pretokom še posebej pomembna, če se ne meri neposredno, temveč določa z merjenjem razlike tlakov:

Formula

(83)

V tem primeru sme biti največja napaka razlike taka, da je točnost q mp v območju ± 5 %, če je razmerje redčenja manj kot 15. Izračuna se lahko z efektivno vrednostjo napak za vsak instrument.

Sprejemljive točnosti q mp je mogoče dobiti z eno od naslednjih metod:

(a)

absolutni točnosti q mdew in q mdw sta ±0,2 %, kar zagotavlja točnost q mp ≤ 5 % pri razmerju redčenja 15. Pri večjih razmerjih redčenja pa bo prišlo do večjih napak;

(b)

kalibracija q mdw glede na q mdew se izvede tako, da se dobijo enake točnosti za q mp kot v točki (a). Za podrobnosti glej odstavek 9.4.6.3;

(c)

točnost q mp se določi posredno iz točnosti razmerja redčenja, ki ga določi sledilni plin, na primer CO2. Zahtevajo se točnosti za q mp, enakovredne tistim iz točke (a);

(d)

absolutna točnost q mdew in q mdw je v območju ±2 % obsega skale, največja napaka razlike med q mdew in q mdw je v območju 0,2 %, napaka linearnosti pa je v območju ±0,2 % največje vrednosti q mdew, ki se pojavi v preskusu.

9.4.6.3.   Kalibracija merjenja razlike tlakov

Merilnik pretoka ali instrumente za merjenje pretoka je treba kalibrirati po enem od naslednjih postopkov tako, da pretok skozi sondo q mp v tunel izpolnjuje zahteve o točnosti iz odstavka 9.4.6.2:

(a)

merilnik pretoka za q mdw se priklopi zaporedno na merilnik pretoka za q mdew, razlika med tema dvema merilnikoma pretoka pa se kalibrira na vsaj petih točkah, pri čemer morajo biti vrednosti pretoka enakomerno razporejene med najnižjo vrednostjo q mdw, ki se uporabi pri preskusu, in vrednostjo q mdew, ki se uporabi pri preskusu. Tunel za redčenje je mogoče obiti.

(b)

kalibrirana naprava za pretok se priklopi zaporedno na merilnik pretoka za q mdew, točnost pa se preveri za vrednost, ki se uporabi pri preskusu. Kalibrirana naprava za pretok se priklopi zaporedno na merilnik pretoka za q mdw, točnost pa se preveri za vsaj pet nastavitev, ki ustrezajo razmerju redčenja med 3 in 50, glede na q mdew, ki se uporabi pri preskusu;

(c)

cev za prenos vzorca (TT) se odklopi z izpuha, nanjo pa se priklopi kalibrirana naprava za merjenje pretoka z ustreznim območjem delovanja, da je mogoče meriti q mp. Nato se q mdew nastavi na vrednost, uporabljeno pri preskusu, q mdw pa se zaporedoma nastavi na vsaj pet vrednosti, ki ustrezajo razmerjem redčenja med 3 in 50. Namesto tega je mogoče urediti tudi posebno kalibracijsko napeljavo, s katero se obide tunel, vendar skupni pretok in pretok zraka za redčenje skozi ustrezne merilnike ostaneta kot pri dejanskem preskusu;

(d)

v izpušno cev za prenos vzorca TT se dovaja sledilni plin. Ta sledilni plin je lahko sestavni del izpušnega plina, na primer CO2 ali NOx. Sestavina sledilnega plina se meri po redčenju v tunelu. Merjenje se izvede za 5 razmerij redčenja med 3 in 50. Točnost pretoka vzorcev se določi iz razmerja redčenja r d:

Formula

(84)

Da se zagotovi točnost q mp, je treba upoštevati točnosti analizatorjev plina.

9.4.6.4.   Preverjanje pretoka ogljika

Preverjanje pretoka ogljika z uporabo dejanskih izpušnih plinov se zelo priporoča za ugotavljanje težav pri merjenju in nadzoru ter preverjanje pravilnega delovanja sistema z delnim tokom. Preverjanje pretoka ogljika je treba izvesti vsaj vsakič, ko se namesti nov motor ali ko pride do kakšne pomembne spremembe v konfiguraciji preskusnega prostora.

Motor mora delovati pri obremenitvi in vrtilni frekvenci pri največjem navoru ali v katerem koli drugem načinu delovanja v ustaljenem stanju, ki proizvede 5 % ali več CO2. Sistem za vzorčenje z delnim tokom mora delovati pri faktorju redčenja od približno 15 do 1.

Če se izvede preverjanje pretoka ogljika, se uporablja postopek iz Dodatka 4. Stopnje pretoka ogljika se izračunajo v skladu z enačbami (112) do (114) v Dodatku 4 k tej prilogi. Vse stopnje pretoka ogljika morajo biti v območju 3 % druga drugi.

9.4.6.5.   Preverjanje pred preskusom

Preverjanje pred preskusom se izvede v roku dveh ur pred izvedbo preskusa, in sicer na naslednji način.

Točnost merilnikov pretoka se preveri na enak način kot za kalibriranje (glej odstavek 9.4.6.2) za vsaj dve točki, vključno z vrednostmi pretoka q mdw, ki ustrezajo razmerjem redčenja med 5 in 15 za vrednost q mdew, uporabljeno med preskusom.

Če je z zapisi kalibracijskega postopka v okviru odstavka 9.4.6.2 mogoče dokazati, da kalibriranje merilnika pretoka ostane nespremenjeno dlje časa, se preverjanje pred preskusom lahko izpusti.

9.4.6.6.   Določitev transformacijskega časa

Sistemske nastavitve za ovrednotenje transformacijskega časa morajo biti enake tistim, ki so se uporabljale pri merjenju med preskusom. Transformacijski čas se določi po naslednji metodi.

Zaporedno na in v bližnjem sklopu s sondo se priklopi vsak neodvisen referenčni merilnik pretoka, ki ima območje merjenja primerno za pretok sonde. Ta merilnik pretoka ima transformacijski čas manjši od 100 ms za uporabljeni pretok pri merjenju odzivnega časa, pri čemer mora biti omejitev pretoka dovolj nizka, da ne vpliva na dinamično zmogljivost sistema redčenja z delnim tokom, in skladna z dobro inženirsko prakso.

Pretok izpušnih plinov (ali pretok zraka, če se računa pretok izpušnih plinov) na vstopu v sistem redčenja z delnim tokom se stopničasto spremeni iz nizkega pretoka na vsaj 90 % največjega pretoka izpušnih plinov. Sprožilec za stopničasto spremembo mora biti enak tistemu, ki se uporabi za začetek vnaprej določenega krmiljenja v dejanskem preskušanju. Dražljaj spremembe pretoka izpušnih plinov in odziv merilnika pretoka se zapišeta s frekvenco vzorčenja vsaj 10 Hz.

Na podlagi teh podatkov se za sistem redčenja z delnim tokom določi transformacijski čas, ki je čas od začetka spremembe do 50 % odziva merilnika pretoka. Na podoben način se določita transformacijska časa signala q mp sistema redčenja z delnim tokom in signala q mew,i merilnika pretoka izpušnih plinov. Signala se uporabita pri regresijski kontroli, ki se izvede po vsakem preskusu (glej odstavek 9.4.6.1).

Izračun je treba ponoviti za vsaj pet dražljajev za vzpon in za padec, rezultat pa izraziti kot povprečje posameznih rezultatov. Od te vrednosti je treba odšteti notranji transformacijski čas (< 100 ms) referenčnega merilnika pretoka. To je vrednost za "vnaprej določeno krmiljenje" sistema redčenja z delnim tokom, ki se uporabi v skladu z odstavkom 9.4.6.1.

9.5.   Kalibracija sistema CVS

9.5.1.   Splošne opombe

Sistem CVS se kalibrira s pomočjo točnega merilnika pretoka in regulatorja pretoka. Pretok skozi sistem se meri pri različnih nastavitvah regulatorja, krmilni parametri sistema pa se merijo in povežejo s pretokom.

Uporabljajo se lahko različne vrste merilnikov pretoka, npr. kalibrirana venturijeva cev, kalibriran laminarni merilnik pretoka in kalibriran turbinski plinomer.

9.5.2.   Kalibracija črpalke s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev (PDP)

Vsi parametri, povezani s črpalko, se izmerijo skupaj s parametri, povezanimi z venturijevo cevjo za kalibracijo, ki je na črpalko priključena zaporedno. Izračunano stopnjo pretoka (v m3/s na vstopu v črpalko, pri absolutnem tlaku in temperaturi) se zapiše glede na korelacijsko funkcijo, ki je vrednost specifične kombinacije parametrov črpalke. Določi se linearna enačba, ki povezuje pretok črpalke in korelacijsko funkcijo. Če ima CVS pogon z več različnimi števili vrtljajev, se kalibriranje izvede za vsako uporabljeno območje.

Med kalibriranjem je treba ohranjati stabilno temperaturo.

Puščanje vseh priključkov in vodov med Venturijevo cevjo za kalibracijo in črpalko CVS ne sme presegati 0,3 % točke najnižjega pretoka (točka največje omejitve in najmanjšega števila vrtljajev PDP).

9.5.2.1.   Analiza podatkov;

Stopnja pretoka zraka (q vCVS) na vsakem dušilnem mestu (najmanj 6 dušilnih mest) se izračuna v standardni enoti m3/s na podlagi podatkov merilnika pretoka po metodi, ki jo predpiše proizvajalec. Nato se stopnja pretoka zraka pretvori v pretok črpalke (V 0) v m3/vrt pri absolutni temperaturi in tlaku na vstopu v črpalko, in sicer tako:

Formula

(85)

Kjer je:

q vCVS

stopnja pretoka zraka pri standardnih pogojih (101,3 kPa, 273 K) v m3/s;

T

temperatura na vstopu v črpalko v K;

p p

absolutni tlak na vstopu v črpalko v kPa;

n

število vrtljajev črpalke v vrt/s.

Zaradi upoštevanja medsebojnega delovanja nihanja tlaka pri črpalki in stopnje izgube črpalke je treba izračunati korelacijsko funkcijo (X 0) med številom vrtljajev črpalke, razliko tlakov od vstopa v črpalko do izhoda iz nje ter absolutnim tlakom na izstopu iz črpalke, in sicer tako:

Formula

(86)

Kjer je:

Δp p

razlika tlakov od vstopa v črpalko do izhoda iz nje v kPa;

p p

absolutni tlak na izhodu iz črpalke v kPa.

Za generiranje kalibracijske enačbe se opravi linearna prilagoditev po metodi najmanjših kvadratov, in sicer na naslednji način:

Formula

(87)

D 0 in m

sta odsek in naklon, ki določata regresijske premice.

Pri sistemu CVS z več različnimi števili vrtljajev morajo kalibracijske krivulje, generirane pri različnih stopnjah pretoka črpalke, potekati približno vzporedno, vrednosti odseka (D 0) pa morajo z manjšanjem stopnje pretoka črpalke naraščati.

Vrednosti, izračunane na podlagi enačbe, morajo biti v območju ±0,5 % izmerjene vrednosti V 0. Vrednosti m so od črpalke do črpalke različne. Dotok delcev s časom povzroči zmanjšanje izgube črpalke, kar je razvidno iz nižjih vrednosti za m. Zato je treba kalibriranje izvesti ob zagonu črpalke, po večjem vzdrževanju in če preverjanje celotnega sistema pokaže spremembo stopnje izgube.

9.5.3.   Kalibracija venturijeve cevi s kritičnim pretokom (CFV)

Kalibracija CFV temelji na enačbi za kritični pretok v venturijevi cevi. Pretok plinov je odvisen od tlaka in temperature na vstopu v venturijevo cev.

Za določanje območja kritičnega pretoka se K v zapiše kot funkcija tlaka na vstopu v venturijevo cev. K v ima pri kritičnem (dušenem) pretoku relativno konstantno vrednost. Z upadanjem tlaka (naraščanjem vakuuma) se venturijeva cev odduši in K v zmanjša, kar nakazuje na to, da CFV obratuje zunaj dopustnega območja.

9.5.3.1.   Analiza podatkov;

Stopnja pretoka zraka (q vCVS) na vsakem dušilnem mestu (najmanj 8 dušilnih mest) se izračuna v standardni enoti m3/s na podlagi podatkov merilnika pretoka po metodi, ki jo predpiše proizvajalec. Kalibracijski koeficient se izračuna na podlagi kalibracijskih podatkov za posamezno nastavitev, in sicer na naslednji način:

Formula

(88)

Kjer je:

q vCVS

stopnja pretoka zraka pri standardnih pogojih (101,3 kPa, 273 K) v m3/s;

T

temperatura na vstopu v venturijevo cev v K;

p p

absolutni tlak na vstopu v venturijevo cev v kPa.

Izračunata se povprečni K v in standardni odklon. Standardni odklon ne sme presegati ±0,3 % povprečnega K v.

9.5.4.   Kalibracija venturijeve cevi s podzvočnim pretokom (SSV)

Kalibracija SSV temelji na enačbi za podzvočni pretok v venturijevi cevi. Pretok plina je odvisen od tlaka in temperature na vstopu ter padca tlaka med vstopom v SSV in grlom, kot prikazuje enačba 53 (glej odstavek 8.5.1.4).

9.5.4.1.   Analiza podatkov;

Stopnja pretoka zraka (Q SSV) na vsakem dušilnem mestu (najmanj 16 dušilnih mest) se izračuna v standardni enoti m3/s na podlagi podatkov merilnika pretoka po metodi, ki jo predpiše proizvajalec. Koeficient pretoka se izračuna na podlagi kalibracijskih podatkov za posamezno nastavitev, in sicer na naslednji način:

Formula

(89)

Kjer je:

Q SSV

stopnja pretoka zraka pri standardnih pogojih (101,3 kPa, 273 K) v m3/s;

T

temperatura na vstopu v venturijevo cev v K;

d V

premer grla SSV v m;

r p

razmerje absolutnega statičnega tlaka med grlom in vstopom v SSV =Formula

r D

razmerje med premerom grla SSV, d V in notranjim premerom sesalne cevi, D.

Za določitev območja podzvočnega pretoka se C d zapiše kot funkcija Reynoldsovega števila Re v grlu SSV. Re v grlu SSV se izračuna po naslednji enačbi:

Formula

(90)

pri čemer je:

Formula

(91)

Kjer je:

A1

je 25,55152 v enotah SI zaFormula

Q SSV

stopnja pretoka zraka pri standardnih pogojih (101,3 kPa, 273 K) v m3/s;

d V

premer grla SSV v m;

μ

absolutna ali dinamična viskoznost plina v kg/ms;

b

1,458 × 106 (empirična konstanta), v kg/ms K0,5;

S

110,4 (empirična konstanta) v K.

Ker je Q SSV vnos za enačbo Re, je treba izračun začeti s predhodno domnevo za Q SSV ali C d venturijeve cevi za kalibracijo in ponavljati, dokler Q SSV ne konvergira. Konvergentna metoda mora biti točna na 0,1 % merilne vrednosti točke ali bolj.

Izračunane vrednosti Cd iz dobljene enačbe kalibracijske krivulje za najmanj šestnajst točk v območju podzvočnega pretoka morajo biti v območju ±0,5 % izmerjene vrednosti C d za vsako kalibracijsko točko.

9.5.5.   Preverjanje celotnega sistema

Skupna točnost sistema vzorčenja CVS in analiznega sistema se določi z uvajanjem znane mase plinastega onesnaževala v sistem, medtem ko ta deluje v običajnem načinu. Onesnaževalo se analizira in izračuna njegova masa skladno z odstavkom 8.5.2.3, razen pri propanu, kjer se za HC namesto faktorja u 0,000480 uporabi faktor 0,000472. Uporabi se ena od naslednjih dveh tehnik.

9.5.5.1.   Merjenje z zaslonko s kritičnim pretokom

Sistem CVS se skozi kalibrirano zaslonko s kritičnim pretokom napolni z znano količino čistega plina (ogljikovega monoksida ali propana). Če je tlak na vstopu dovolj visok, je stopnja pretoka, ki se nastavi z zaslonko s kritičnim pretokom, neodvisna od tlaka na izstopu iz zaslonke (kritični pretok). Sistem CVS naj približno 5 do 10 minut deluje kot pri običajnem preskusu emisij izpušnih plinov. Z običajno opremo (vreča za zbiranje vzorcev ali integracijska metoda) se analizira vzorec plina in izračuna masa plina.

Tako ugotovljena masa mora biti v območju ±3 % znane mase vbrizganega plina.

9.5.5.2.   Merjenje z gravimetrično tehniko

Masa majhne jeklenke, napolnjene z ogljikovim monoksidom ali propanom, se določi do ±0,01 g natančno. Sistem CVS naj približno 5 do 10 minut deluje kot pri običajnem preskusu emisij izpušnih plinov, medtem ko se vanj vbrizgava ogljikov monoksid ali propan. Količina sproščenega čistega plina se določi s pomočjo merjenja razlike mas. Z običajno opremo (vreča za zbiranje vzorcev ali integracijska metoda) se analizira vzorec plina in izračuna masa plina.

Tako ugotovljena masa mora biti v območju ±3 % znane mase vbrizganega plina.

10.   PRESKUSNI POSTOPEK ZA MERJENJE ŠTEVILA DELCEV

10.1.   Vzorčenje

Število delcev v emisijah se meri z neprekinjenim vzorčenjem iz sistema redčenja z delnim tokom, kot je opisan v odstavkih A.2.2.1 in A.2.2.2 Dodatka 2 k tej prilogi, ali iz sistema redčenja s celotnim tokom, kot je opisan v odstavkih A.2.2.3 in A.2.2.4 Dodatka 2 k tej prilogi.

10.1.1.   Filtracija redčila

Redčilo, ki se uporablja za primarno in, če je ustrezno, sekundarno redčenje izpuha v sistemu redčenja, steče skozi filtre, ki izpolnjujejo zahteve glede visoke učinkovitosti filtra za delce v zraku (HEPA), opredeljene v odstavkih A.2.2.2 ali A.2.2.4 Dodatka 2 k tej prilogi. Preden redčilo steče skozi filter HEPA, se lahko iz njega po izbiri izloči oglje, da se zmanjšajo in stabilizirajo koncentracije ogljikovodikov v redčilu. Pred filtrom HEPA in za izločevalnikom oglja, če se uporablja, je priporočljivo namestiti dodaten filter za grobe delce.

10.2.   Kompenzacija števila delcev v pretoku vzorca – sistemi redčenja s celotnim tokom

Zaradi kompenzacije masnega pretoka, odvzetega iz sistema redčenja za vzorčenje števila delcev, se odvzeti masni pretok (filtriran) vrne v sistem redčenja. Druga možnost je, da se skupni masni pretok v sistemu redčenja matematično popravi glede na število delcev v odvzetem vzorčnem pretoku. Kadar je skupni masni pretok, odvzet iz sistema redčenja za vzorčenje skupnega števila delcev in vzorčenje mase delcev, manj kot 0,5 % skupnega pretoka razredčenih izpušnih plinov v tunelu za redčenje (med), se lahko ta popravek ali vrnitev pretoka zanemari.

10.3.   Kompenzacija števila delcev v pretoku vzorca – sistemi redčenja z delnim tokom

10.3.1.   Pri sistemih redčenja z delnim tokom se masni pretok, odvzet iz sistema redčenja za vzorčenje števila delcev, upošteva pri preverjanju sorazmernosti vzorčenja. To se doseže z vračanjem vzorca pretoka za merjenje števila delcev nazaj v sistem za redčenje pred napravo za merjenje pretoka ali z matematičnim popravkom, navedenim v odstavku 10.3.2. Pri vrsti sistemov za celotno vzorčenje pri redčenju z delnim pretokom se masni pretok, odvzet za vzorčenje števila delcev, popravi tudi v izračunu mase delcev, kot je navedeno v odstavku 10.3.3.

10.3.2.   Trenutna stopnja pretoka izpušnih plinov v sistem redčenja (q mp), ki se uporablja za preverjanje sorazmernosti vzorčenja, se popravi v skladu z eno od naslednjih metod:

(a)

Če se odvzeti pretok vzorca za merjenje števila delcev zavrže, se enačba št. 83 v odstavku 9.4.6.2 nadomesti z naslednjim:

Formula

(92)

Kjer je:

qmp

=

pretok vzorca izpušnih plinov v sistem redčenja z delnim tokom, v kg/s;

qmdew

=

stopnja razredčenega masnega pretoka izpušnih plinov, v kg/h;

qmdw

=

stopnja masnega pretoka zraka za redčenje, v kg/s;

qex

=

stopnja masnega pretoka števila delcev v vzorčnem pretoku, v kg/s.

Signal qex , ki se pošlje krmilniku sistema z delnim tokom, je vedno natančen do 0,1 odstotka q mdew in se pošlje s frekvenco najmanj 1 Hz.

(b)

Če se odvzeti pretok vzorca za merjenje števila delcev v celoti ali delno zavrže, enakovreden pretok pa se vrne v sistem redčenja pred napravo za merjenje pretoka, se enačba (83) v odstavku 9.4.6.2 nadomesti z naslednjim:

Formula

(93)

Kjer je:

qmp

=

pretok vzorca izpušnih plinov v sistem redčenja z delnim tokom, v kg/s;

qmdew

=

stopnja razredčenega masnega pretoka izpušnih plinov, v kg/h;

qmdw

=

stopnja masnega pretoka zraka za redčenje, v kg/s;

qex

=

stopnja masnega pretoka števila delcev v odvzetem vzorčnem pretoku, v kg/s;

qsw

=

stopnja masnega pretoka, ki se vrne v tunel za redčenje, da nadomesti odvzem števila delcev v vzorcu, v kg/s.

Razlika med q ex in q sw, ki se pošlje krmilniku sistema z delnim tokom, mora biti vedno natančna do 0,1 odstotka q mdew. Signal (ali signali) se pošljejo s frekvenco najmanj 1 Hz.

10.3.3.   Popravek meritve mase delcev

Kadar se pretok vzorca za merjenje števila delcev odvzame iz celotnega vzorčenja pri sistemih redčenja z delnim tokom, se masa delcev (mPM ), izračunana v odstavku 8.4.3.2.1 ali 8.4.3.2.2, popravi tako, da se upošteva odvzeti pretok. Ta popravek je potreben tudi, kadar se odvzeti filtrirani pretok vrne v sisteme redčenja z delnim tokom.

Formula

(94)

Kjer je:

mPM,corr

=

masa delcev, prilagojena glede na število delcev v odvzetem pretoku vzorca, v g/preskus;

mPM

=

masa delcev, določena v skladu z odstavkom 8.4.3.2.1 ali 8.4.3.2.2., g/preskus;

msed

=

skupna masa razredčenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi tunel za redčenje, v kg;

mex

=

skupna masa razredčenih izpušnih plinov, odvzetih iz tunela za redčenje za vzorčenje števila delcev, v kg.

10.3.4.   Sorazmernost vzorčenja pri redčenju z delnim tokom

Za merjenje števila delcev se stopnja masnega pretoka izpušnih plinov, določena v skladu s katero koli metodo iz odstavkov od 8.4.1.3 do 8.4.1.7, uporablja za nadzor sistema za redčenje z delnim tokom, da se pridobi vzorec, sorazmeren s stopnjo masnega pretoka izpušnih plinov. Kakovost sorazmernosti se preveri tako, da se v skladu z odstavkom 9.4.6.1 izvede regresijska analiza med pretokom vzorca in izpušnih plinov.

10.4.   Določitev števila delcev

10.4.1.   Časovna uskladitev

Pri sistemih redčenja z delnim pretokom zadrževalni čas v sistemu vzorčenja in merjenja števila delcev vključuje čas, ki je potreben za uskladitev signala števila delcev s preskusnim ciklom, in stopnjo masnega pretoka izpušnih plinov v skladu s postopkom iz odstavka 8.4.2.2. Transformacijski čas sistema vzorčenja in merjenja števila delcev se določi v skladu z odstavkom A.8.1.3.7. Dodatka 8 k tej prilogi.

10.4.2.   Določitev števila delcev pri sistemu redčenja z delnim tokom

Kadar se za vzorčenje števila delcev uporablja sistem redčenja z delnim tokom v skladu s postopki iz odstavka 8.4, se število delcev, izpuščenih med preskusnim ciklom, izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

(95)

Kjer je:

N

=

število delcev, izpuščenih med preskusnim ciklom;

medf

=

masa enakovrednega razredčenega izpušnega plina med ciklom, opredeljena v skladu z odstavkom 8.4.3.2.2, v kg/preskus;

k

=

kalibracijski koeficient za popravek meritev števca števila delcev na raven referenčnega instrumenta, kadar ta ni že upoštevan v števcu števila delcev. Če je kalibracijski koeficient že upoštevan v števcu števila delcev, se za k v zgornji enačbi uporabi vrednost 1;

Formula

=

povprečna koncentracija delcev iz razredčenega izpušnega plina, popravljena za standardne pogoje (273,2 K in 101,33 kPa), v delcih na kubični centimeter;

Formula

=

redukcijski koeficient povprečne koncentracije delcev izločevalca hlapnih delcev, ki je specifičen za nastavitve redčenja, uporabljene pri preskusu.

Formula

=

se izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

(96)

Kjer je:

cs,i

=

ločeno merjenje koncentracije delcev v razredčenih izpušnih plinih iz števca delcev, popravljeno za naključnost in standardne pogoje (273,2 K in 101,33 kPa), v delcih na kubični centimeter;

n

=

število meritev koncentracije delcev, opravljenih med celotnim preskusom.

10.4.3.   Določitev števila delcev pri sistemu redčenja s celotnim tokom

Kadar se za vzorčenje števila delcev uporablja sistem redčenja s celotnim tokom v skladu s postopki iz odstavka 8.5, se število delcev, izpuščenih med preskusnim ciklom, izračuna po naslednji enačbi:

Formula

(97)

Kjer je:

N

=

število delcev, izpuščenih med preskusnim ciklom;

med

=

skupni pretok razredčenih izpušnih plinov v ciklu, izračunan po kateri koli metodi iz odstavkov od 8.5.1.2 do 8.5.1.4, v kg/preskus;

k

=

kalibracijski koeficient za popravek meritev števca števila delcev na raven referenčnega instrumenta, kadar ta ni že upoštevan v števcu števila delcev. Če je kalibracijski koeficient že upoštevan v števcu števila delcev, se za k v zgornji enačbi uporabi vrednost 1;

Formula

=

povprečna korigirana koncentracija delcev iz razredčenega izpušnega plina, popravljena za standardne pogoje (273,2 K in 101,33 kPa), v delcih na kubični centimeter;

Formula

=

redukcijski koeficient povprečne koncentracije delcev izločevalca hlapnih delcev, ki je specifičen za nastavitve redčenja, uporabljene pri preskusu.

Formula

=

se izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

(98)

Kjer je:

cs,i

=

ločeno merjenje koncentracije delcev v razredčenih izpušnih plinih iz števca delcev, popravljeno za naključnost in standardne pogoje (273,2 K in 101,33 kPa), v delcih na kubični centimeter;

n

=

število meritev koncentracije delcev, opravljenih med celotnim preskusom.

10.4.4.   Rezultat preskusa

10.4.4.1.   Izračun specifičnih emisij

Za vsak posamezen WHSC, vroč WHTC in hladen WHTC se specifične emisije za število delcev/kWh izračunajo, kot sledi:

Formula

(99)

Kjer je:

e

=

je število delcev, izpuščenih na kWh;

Wact

=

dejansko delo cikla v skladu z odstavkom 7.8.6, v kWh..

10.4.4.2.   Sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov s periodično regeneracijo

Za motorje, opremljene s sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov s periodično regeneracijo, se uporabljajo splošne določbe iz odstavka 6.6.2. Emisije ob vročem zagonu WHTC se utežijo (ovrednotijo) v skladu z enačbo št. 5, pri čemer je Formula povprečno število delcev/kWh brez regeneracije,Formula pa povprečno število delcev/kWh z regeneracijo. Izračun faktorjev za prilagoditev regeneracije se opravi v skladu z enačbami 6, 6a, 7 ali 8, kot je ustrezno.

10.4.4.3.   Ponderirani povprečni rezultat preskusa WHTC

Za WHTC je končni rezultat preskusa ponderirano povprečje preskusov hladnega in vročega zagona (vključno s periodično regeneracijo, kadar je ustrezno), izračunano po naslednjih enačbah:

(a)

v primeru multiplikativne prilagoditve regeneracije ali motorjev brez naknadne obdelave s periodično regeneracijo

Formula

(100)

(b)

v primeru aditivne prilagoditve regeneracije

Formula

(101)

Kjer je:

Ncold

=

skupno število delcev, izpuščenih med hladnim preskusnim ciklom WHTC;

Nhot

=

skupno število delcev, izpuščenih med vročim preskusnim ciklom WHTC;

Wact,coldt

=

dejansko delo cikla med hladnim preskusnim ciklom WHTC v skladu z odstavkom 7.8.6, v kWh;

Wact, hot

=

dejansko delo cikla med vročim preskusnim ciklom WHTC v skladu z odstavkom 7.8.6, v kWh;

kr

=

prilagoditev regeneracije v skladu z odstavkom 6.6.2, pri motorjih brez naknadne obdelave s periodično regeneracijo je k r = 1.

10.4.4.4.   Zaokroževanje končnih rezultatov

Končni WHSC in ponderirani povprečni rezultati preskusa WHTC se v skladu z ASTM E 29–06B v enem koraku zaokrožijo na tri številska mesta. Zaokroževanje vmesnih vrednosti, ki vodijo h končnim rezultatom emisij, specifičnih za zavoro, ni dopustno.

10.5.   Določitev števila delcev ozadja

10.5.1.

Na zahtevo proizvajalca motorja se lahko koncentracije števila delcev ozadja v tunelu za redčenje vzorčijo pred preskusom ali po njem, in sicer od točke za filtri za delce in ogljikovodike do vstopa v sistem merjenja števila delcev, zato da se določijo koncentracije delcev ozadja v tunelu.

10.5.2.

Za homologacijo odštevanje koncentracij števila delcev ozadja v tunelu ni dovoljeno, vendar se lahko ob predhodni odobritvi homologacijskega organa na zahtevo proizvajalca uporabi zaradi skladnosti proizvodnih preskusov, če se lahko dokaže, da je prispevek ozadja tunela znaten, kar se nato lahko odšteje od vrednosti, izmerjenih v razredčenem izpušnem plinu.


(1)  Oštevilčenje te priloge je skladno z oštevilčenjem gtp št. 4 o WHDC. Vendar pa nekateri deli WHDC gtp. v tej prilogi niso potrebni.

(2)  odvisno od goriva

(3)  pri λ = 2, suh zrak, 273 K, 101,3 kPa

(4)  u točen do 0,2 % za masno sestavo: C = 66 – 76 %; H = 22 – 25 %; N = 0 – 12 %.

(5)  NMHC na podlagi CH2,93 (za skupne HC se uporablja koeficient CH4 u gas)

(6)  u točen do 0,2 % za masno sestavo: C3 = 70 – 90 %; C4 = 10 – 30 %.

(7)  odvisno od goriva

(8)  pri λ = 2, suh zrak, 273 K, 101,3 kPa

(9)  u točen do 0,2 % za masno sestavo: C = 66 – 76 %; H = 22 – 25 %; N = 0 – 12 %.

(10)  NMHC na podlagi CH2,93 (za skupne HC se uporablja koeficient CH4 u gas)

(11)  u točen do 0,2 % za masno sestavo: C3 = 70 – 90 %; C4 = 10 – 30 %.

Dodatek 1

Shema delovanja motorja na dinamometru za preskus WHTC

Čas

Norm. hitrost

Norm. havor

s

Odstotek

Odstotek

1

0,0

0,0

2

0,0

0,0

3

0,0

0,0

4

0,0

0,0

5

0,0

0,0

6

0,0

0,0

7

1,5

8,9

8

15,8

30,9

9

27,4

1,3

10

32,6

0,7

11

34,8

1,2

12

36,2

7,4

13

37,1

6,2

14

37,9

10,2

15

39,6

12,3

16

42,3

12,5

17

45,3

12,6

18

48,6

6,0

19

40,8

0,0

20

33,0

16,3

21

42,5

27,4

22

49,3

26,7

23

54,0

18,0

24

57,1

12,9

25

58,9

8,6

26

59,3

6,0

27

59,0

4,9

28

57,9

m

29

55,7

m

30

52,1

m

31

46,4

m

32

38,6

m

33

29,0

m

34

20,8

m

35

16,9

m

36

16,9

42,5

37

18,8

38,4

38

20,7

32,9

39

21,0

0,0

40

19,1

0,0

41

13,7

0,0

42

2,2

0,0

43

0,0

0,0

44

0,0

0,0

45

0,0

0,0

46

0,0

0,0

47

0,0

0,0

48

0,0

0,0

49

0,0

0,0

50

0,0

13,1

51

13,1

30,1

52

26,3

25,5

53

35,0

32,2

54

41,7

14,3

55

42,2

0,0

56

42,8

11,6

57

51,0

20,9

58

60,0

9,6

59

49,4

0,0

60

38,9

16,6

61

43,4

30,8

62

49,4

14,2

63

40,5

0,0

64

31,5

43,5

65

36,6

78,2

66

40,8

67,6

67

44,7

59,1

68

48,3

52,0

69

51,9

63,8

70

54,7

27,9

71

55,3

18,3

72

55,1

16,3

73

54,8

11,1

74

54,7

11,5

75

54,8

17,5

76

55,6

18,0

77

57,0

14,1

78

58,1

7,0

79

43,3

0,0

80

28,5

25,0

81

30,4

47,8

82

32,1

39,2

83

32,7

39,3

84

32,4

17,3

85

31,6

11,4

86

31,1

10,2

87

31,1

19,5

88

31,4

22,5

89

31,6

22,9

90

31,6

24,3

91

31,9

26,9

92

32,4

30,6

93

32,8

32,7

94

33,7

32,5

95

34,4

29,5

96

34,3

26,5

97

34,4

24,7

98

35,0

24,9

99

35,6

25,2

100

36,1

24,8

101

36,3

24,0

102

36,2

23,6

103

36,2

23,5

104

36,8

22,7

105

37,2

20,9

106

37,0

19,2

107

36,3

18,4

108

35,4

17,6

109

35,2

14,9

110

35,4

9,9

111

35,5

4,3

112

35,2

6,6

113

34,9

10,0

114

34,7

25,1

115

34,4

29,3

116

34,5

20,7

117

35,2

16,6

118

35,8

16,2

119

35,6

20,3

120

35,3

22,5

121

35,3

23,4

122

34,7

11,9

123

45,5

0,0

124

56,3

m

125

46,2

m

126

50,1

0,0

127

54,0

m

128

40,5

m

129

27,0

m

130

13,5

m

131

0,0

0,0

132

0,0

0,0

133

0,0

0,0

134

0,0

0,0

135

0,0

0,0

136

0,0

0,0

137

0,0

0,0

138

0,0

0,0

139

0,0

0,0

140

0,0

0,0

141

0,0

0,0

142

0,0

4,9

143

0,0

7,3

144

4,4

28,7

145

11,1

26,4

146

15,0

9,4

147

15,9

0,0

148

15,3

0,0

149

14,2

0,0

150

13,2

0,0

151

11,6

0,0

152

8,4

0,0

153

5,4

0,0

154

4,3

5,6

155

5,8

24,4

156

9,7

20,7

157

13,6

21,1

158

15,6

21,5

159

16,5

21,9

160

18,0

22,3

161

21,1

46,9

162

25,2

33,6

163

28,1

16,6

164

28,8

7,0

165

27,5

5,0

166

23,1

3,0

167

16,9

1,9

168

12,2

2,6

169

9,9

3,2

170

9,1

4,0

171

8,8

3,8

172

8,5

12,2

173

8,2

29,4

174

9,6

20,1

175

14,7

16,3

176

24,5

8,7

177

39,4

3,3

178

39,0

2,9

179

38,5

5,9

180

42,4

8,0

181

38,2

6,0

182

41,4

3,8

183

44,6

5,4

184

38,8

8,2

185

37,5

8,9

186

35,4

7,3

187

28,4

7,0

188

14,8

7,0

189

0,0

5,9

190

0,0

0,0

191

0,0

0,0

192

0,0

0,0

193

0,0

0,0

194

0,0

0,0

195

0,0

0,0

196

0,0

0,0

197

0,0

0,0

198

0,0

0,0

199

0,0

0,0

200

0,0

0,0

201

0,0

0,0

202

0,0

0,0

203

0,0

0,0

204

0,0

0,0

205

0,0

0,0

206

0,0

0,0

207

0,0

0,0

208

0,0

0,0

209

0,0

0,0

210

0,0

0,0

211

0,0

0,0

212

0,0

0,0

213

0,0

0,0

214

0,0

0,0

215

0,0

0,0

216

0,0

0,0

217

0,0

0,0

218

0,0

0,0

219

0,0

0,0

220

0,0

0,0

221

0,0

0,0

222

0,0

0,0

223

0,0

0,0

224

0,0

0,0

225

0,0

0,0

226

0,0

0,0

227

0,0

0,0

228

0,0

0,0

229

0,0

0,0

230

0,0

0,0

231

0,0

0,0

232

0,0

0,0

233

0,0

0,0

234

0,0

0,0

235

0,0

0,0

236

0,0

0,0

237

0,0

0,0

238

0,0

0,0

239

0,0

0,0

240

0,0

0,0

241

0,0

0,0

242

0,0

0,0

243

0,0

0,0

244

0,0

0,0

245

0,0

0,0

246

0,0

0,0

247

0,0

0,0

248

0,0

0,0

249

0,0

0,0

250

0,0

0,0

251

0,0

0,0

252

0,0

0,0

253

0,0

31,6

254

9,4

13,6

255

22,2

16,9

256

33,0

53,5

257

43,7

22,1

258

39,8

0,0

259

36,0

45,7

260

47,6

75,9

261

61,2

70,4

262

72,3

70,4

263

76,0

m

264

74,3

m

265

68,5

m

266

61,0

m

267

56,0

m

268

54,0

m

269

53,0

m

270

50,8

m

271

46,8

m

272

41,7

m

273

35,9

m

274

29,2

m

275

20,7

m

276

10,1

m

277

0,0

m

278

0,0

0,0

279

0,0

0,0

280

0,0

0,0

281

0,0

0,0

282

0,0

0,0

283

0,0

0,0

284

0,0

0,0

285

0,0

0,0

286

0,0

0,0

287

0,0

0,0

288

0,0

0,0

289

0,0

0,0

290

0,0

0,0

291

0,0

0,0

292

0,0

0,0

293

0,0

0,0

294

0,0

0,0

295

0,0

0,0

296

0,0

0,0

297

0,0

0,0

298

0,0

0,0

299

0,0

0,0

300

0,0

0,0

301

0,0

0,0

302

0,0

0,0

303

0,0

0,0

304

0,0

0,0

305

0,0

0,0

306

0,0

0,0

307

0,0

0,0

308

0,0

0,0

309

0,0

0,0

310

0,0

0,0

311

0,0

0,0

312

0,0

0,0

313

0,0

0,0

314

0,0

0,0

315

0,0

0,0

316

0,0

0,0

317

0,0

0,0

318

0,0

0,0

319

0,0

0,0

320

0,0

0,0

321

0,0

0,0

322

0,0

0,0

323

0,0

0,0

324

4,5

41,0

325

17,2

38,9

326

30,1

36,8

327

41,0

34,7

328

50,0

32,6

329

51,4

0,1

330

47,8

m

331

40,2

m

332

32,0

m

333

24,4

m

334

16,8

m

335

8,1

m

336

0,0

m

337

0,0

0,0

338

0,0

0,0

339

0,0

0,0

340

0,0

0,0

341

0,0

0,0

342

0,0

0,0

343

0,0

0,0

344

0,0

0,0

345

0,0

0,0

346

0,0

0,0

347

0,0

0,0

348

0,0

0,0

349

0,0

0,0

350

0,0

0,0

351

0,0

0,0

352

0,0

0,0

353

0,0

0,0

354

0,0

0,5

355

0,0

4,9

356

9,2

61,3

357

22,4

40,4

358

36,5

50,1

359

47,7

21,0

360

38,8

0,0

361

30,0

37,0

362

37,0

63,6

363

45,5

90,8

364

54,5

40,9

365

45,9

0,0

366

37,2

47,5

367

44,5

84,4

368

51,7

32,4

369

58,1

15,2

370

45,9

0,0

371

33,6

35,8

372

36,9

67,0

373

40,2

84,7

374

43,4

84,3

375

45,7

84,3

376

46,5

m

377

46,1

m

378

43,9

m

379

39,3

m

380

47,0

m

381

54,6

m

382

62,0

m

383

52,0

m

384

43,0

m

385

33,9

m

386

28,4

m

387

25,5

m

388

24,6

11,0

389

25,2

14,7

390

28,6

28,4

391

35,5

65,0

392

43,8

75,3

393

51,2

34,2

394

40,7

0,0

395

30,3

45,4

396

34,2

83,1

397

37,6

85,3

398

40,8

87,5

399

44,8

89,7

400

50,6

91,9

401

57,6

94,1

402

64,6

44,6

403

51,6

0,0

404

38,7

37,4

405

42,4

70,3

406

46,5

89,1

407

50,6

93,9

408

53,8

33,0

409

55,5

20,3

410

55,8

5,2

411

55,4

m

412

54,4

m

413

53,1

m

414

51,8

m

415

50,3

m

416

48,4

m

417

45,9

m

418

43,1

m

419

40,1

m

420

37,4

m

421

35,1

m

422

32,8

m

423

45,3

0,0

424

57,8

m

425

50,6

m

426

41,6

m

427

47,9

0,0

428

54,2

m

429

48,1

m

430

47,0

31,3

431

49,0

38,3

432

52,0

40,1

433

53,3

14,5

434

52,6

0,8

435

49,8

m

436

51,0

18,6

437

56,9

38,9

438

67,2

45,0

439

78,6

21,5

440

65,5

0,0

441

52,4

31,3

442

56,4

60,1

443

59,7

29,2

444

45,1

0,0

445

30,6

4,2

446

30,9

8,4

447

30,5

4,3

448

44,6

0,0

449

58,8

m

450

55,1

m

451

50,6

m

452

45,3

m

453

39,3

m

454

49,1

0,0

455

58,8

m

456

50,7

m

457

42,4

m

458

44,1

0,0

459

45,7

m

460

32,5

m

461

20,7

m

462

10,0

m

463

0,0

0,0

464

0,0

1,5

465

0,9

41,1

466

7,0

46,3

467

12,8

48,5

468

17,0

50,7

469

20,9

52,9

470

26,7

55,0

471

35,5

57,2

472

46,9

23,8

473

44,5

0,0

474

42,1

45,7

475

55,6

77,4

476

68,8

100,0

477

81,7

47,9

478

71,2

0,0

479

60,7

38,3

480

68,8

72,7

481

75,0

m

482

61,3

m

483

53,5

m

484

45,9

58,0

485

48,1

80,0

486

49,4

97,9

487

49,7

m

488

48,7

m

489

45,5

m

490

40,4

m

491

49,7

0,0

492

59,0

m

493

48,9

m

494

40,0

m

495

33,5

m

496

30,0

m

497

29,1

12,0

498

29,3

40,4

499

30,4

29,3

500

32,2

15,4

501

33,9

15,8

502

35,3

14,9

503

36,4

15,1

504

38,0

15,3

505

40,3

50,9

506

43,0

39,7

507

45,5

20,6

508

47,3

20,6

509

48,8

22,1

510

50,1

22,1

511

51,4

42,4

512

52,5

31,9

513

53,7

21,6

514

55,1

11,6

515

56,8

5,7

516

42,4

0,0

517

27,9

8,2

518

29,0

15,9

519

30,4

25,1

520

32,6

60,5

521

35,4

72,7

522

38,4

88,2

523

41,0

65,1

524

42,9

25,6

525

44,2

15,8

526

44,9

2,9

527

45,1

m

528

44,8

m

529

43,9

m

530

42,4

m

531

40,2

m

532

37,1

m

533

47,0

0,0

534

57,0

m

535

45,1

m

536

32,6

m

537

46,8

0,0

538

61,5

m

539

56,7

m

540

46,9

m

541

37,5

m

542

30,3

m

543

27,3

32,3

544

30,8

60,3

545

41,2

62,3

546

36,0

0,0

547

30,8

32,3

548

33,9

60,3

549

34,6

38,4

550

37,0

16,6

551

42,7

62,3

552

50,4

28,1

553

40,1

0,0

554

29,9

8,0

555

32,5

15,0

556

34,6

63,1

557

36,7

58,0

558

39,4

52,9

559

42,8

47,8

560

46,8

42,7

561

50,7

27,5

562

53,4

20,7

563

54,2

13,1

564

54,2

0,4

565

53,4

0,0

566

51,4

m

567

48,7

m

568

45,6

m

569

42,4

m

570

40,4

m

571

39,8

5,8

572

40,7

39,7

573

43,8

37,1

574

48,1

39,1

575

52,0

22,0

576

54,7

13,2

577

56,4

13,2

578

57,5

6,6

579

42,6

0,0

580

27,7

10,9

581

28,5

21,3

582

29,2

23,9

583

29,5

15,2

584

29,7

8,8

585

30,4

20,8

586

31,9

22,9

587

34,3

61,4

588

37,2

76,6

589

40,1

27,5

590

42,3

25,4

591

43,5

32,0

592

43,8

6,0

593

43,5

m

594

42,8

m

595

41,7

m

596

40,4

m

597

39,3

m

598

38,9

12,9

599

39,0

18,4

600

39,7

39,2

601

41,4

60,0

602

43,7

54,5

603

46,2

64,2

604

48,8

73,3

605

51,0

82,3

606

52,1

0,0

607

52,0

m

608

50,9

m

609

49,4

m

610

47,8

m

611

46,6

m

612

47,3

35,3

613

49,2

74,1

614

51,1

95,2

615

51,7

m

616

50,8

m

617

47,3

m

618

41,8

m

619

36,4

m

620

30,9

m

621

25,5

37,1

622

33,8

38,4

623

42,1

m

624

34,1

m

625

33,0

37,1

626

36,4

38,4

627

43,3

17,1

628

35,7

0,0

629

28,1

11,6

630

36,5

19,2

631

45,2

8,3

632

36,5

0,0

633

27,9

32,6

634

31,5

59,6

635

34,4

65,2

636

37,0

59,6

637

39,0

49,0

638

40,2

m

639

39,8

m

640

36,0

m

641

29,7

m

642

21,5

m

643

14,1

m

644

0,0

0,0

645

0,0

0,0

646

0,0

0,0

647

0,0

0,0

648

0,0

0,0

649

0,0

0,0

650

0,0

0,0

651

0,0

0,0

652

0,0

0,0

653

0,0

0,0

654

0,0

0,0

655

0,0

0,0

656

0,0

3,4

657

1,4

22,0

658

10,1

45,3

659

21,5

10,0

660

32,2

0,0

661

42,3

46,0

662

57,1

74,1

663

72,1

34,2

664

66,9

0,0

665

60,4

41,8

666

69,1

79,0

667

77,1

38,3

668

63,1

0,0

669

49,1

47,9

670

53,4

91,3

671

57,5

85,7

672

61,5

89,2

673

65,5

85,9

674

69,5

89,5

675

73,1

75,5

676

76,2

73,6

677

79,1

75,6

678

81,8

78,2

679

84,1

39,0

680

69,6

0,0

681

55,0

25,2

682

55,8

49,9

683

56,7

46,4

684

57,6

76,3

685

58,4

92,7

686

59,3

99,9

687

60,1

95,0

688

61,0

46,7

689

46,6

0,0

690

32,3

34,6

691

32,7

68,6

692

32,6

67,0

693

31,3

m

694

28,1

m

695

43,0

0,0

696

58,0

m

697

58,9

m

698

49,4

m

699

41,5

m

700

48,4

0,0

701

55,3

m

702

41,8

m

703

31,6

m

704

24,6

m

705

15,2

m

706

7,0

m

707

0,0

0,0

708

0,0

0,0

709

0,0

0,0

710

0,0

0,0

711

0,0

0,0

712

0,0

0,0

713

0,0

0,0

714

0,0

0,0

715

0,0

0,0

716

0,0

0,0

717

0,0

0,0

718

0,0

0,0

719

0,0

0,0

720

0,0

0,0

721

0,0

0,0

722

0,0

0,0

723

0,0

0,0

724

0,0

0,0

725

0,0

0,0

726

0,0

0,0

727

0,0

0,0

728

0,0

0,0

729

0,0

0,0

730

0,0

0,0

731

0,0

0,0

732

0,0

0,0

733

0,0

0,0

734

0,0

0,0

735

0,0

0,0

736

0,0

0,0

737

0,0

0,0

738

0,0

0,0

739

0,0

0,0

740

0,0

0,0

741

0,0

0,0

742

0,0

0,0

743

0,0

0,0

744

0,0

0,0

745

0,0

0,0

746

0,0

0,0

747

0,0

0,0

748

0,0

0,0

749

0,0

0,0

750

0,0

0,0

751

0,0

0,0

752

0,0

0,0

753

0,0

0,0

754

0,0

0,0

755

0,0

0,0

756

0,0

0,0

757

0,0

0,0

758

0,0

0,0

759

0,0

0,0

760

0,0

0,0

761

0,0

0,0

762

0,0

0,0

763

0,0

0,0

764

0,0

0,0

765

0,0

0,0

766

0,0

0,0

767

0,0

0,0

768

0,0

0,0

769

0,0

0,0

770

0,0

0,0

771

0,0

22,0

772

4,5

25,8

773

15,5

42,8

774

30,5

46,8

775

45,5

29,3

776

49,2

13,6

777

39,5

0,0

778

29,7

15,1

779

34,8

26,9

780

40,0

13,6

781

42,2

m

782

42,1

m

783

40,8

m

784

37,7

37,6

785

47,0

35,0

786

48,8

33,4

787

41,7

m

788

27,7

m

789

17,2

m

790

14,0

37,6

791

18,4

25,0

792

27,6

17,7

793

39,8

6,8

794

34,3

0,0

795

28,7

26,5

796

41,5

40,9

797

53,7

17,5

798

42,4

0,0

799

31,2

27,3

800

32,3

53,2

801

34,5

60,6

802

37,6

68,0

803

41,2

75,4

804

45,8

82,8

805

52,3

38,2

806

42,5

0,0

807

32,6

30,5

808

35,0

57,9

809

36,0

77,3

810

37,1

96,8

811

39,6

80,8

812

43,4

78,3

813

47,2

73,4

814

49,6

66,9

815

50,2

62,0

816

50,2

57,7

817

50,6

62,1

818

52,3

62,9

819

54,8

37,5

820

57,0

18,3

821

42,3

0,0

822

27,6

29,1

823

28,4

57,0

824

29,1

51,8

825

29,6

35,3

826

29,7

33,3

827

29,8

17,7

828

29,5

m

829

28,9

m

830

43,0

0,0

831

57,1

m

832

57,7

m

833

56,0

m

834

53,8

m

835

51,2

m

836

48,1

m

837

44,5

m

838

40,9

m

839

38,1

m

840

37,2

42,7

841

37,5

70,8

842

39,1

48,6

843

41,3

0,1

844

42,3

m

845

42,0

m

846

40,8

m

847

38,6

m

848

35,5

m

849

32,1

m

850

29,6

m

851

28,8

39,9

852

29,2

52,9

853

30,9

76,1

854

34,3

76,5

855

38,3

75,5

856

42,5

74,8

857

46,6

74,2

858

50,7

76,2

859

54,8

75,1

860

58,7

36,3

861

45,2

0,0

862

31,8

37,2

863

33,8

71,2

864

35,5

46,4

865

36,6

33,6

866

37,2

20,0

867

37,2

m

868

37,0

m

869

36,6

m

870

36,0

m

871

35,4

m

872

34,7

m

873

34,1

m

874

33,6

m

875

33,3

m

876

33,1

m

877

32,7

m

878

31,4

m

879

45,0

0,0

880

58,5

m

881

53,7

m

882

47,5

m

883

40,6

m

884

34,1

m

885

45,3

0,0

886

56,4

m

887

51,0

m

888

44,5

m

889

36,4

m

890

26,6

m

891

20,0

m

892

13,3

m

893

6,7

m

894

0,0

0,0

895

0,0

0,0

896

0,0

0,0

897

0,0

0,0

898

0,0

0,0

899

0,0

0,0

900

0,0

0,0

901

0,0

5,8

902

2,5

27,9

903

12,4

29,0

904

19,4

30,1

905

29,3

31,2

906

37,1

10,4

907

40,6

4,9

908

35,8

0,0

909

30,9

7,6

910

35,4

13,8

911

36,5

11,1

912

40,8

48,5

913

49,8

3,7

914

41,2

0,0

915

32,7

29,7

916

39,4

52,1

917

48,8

22,7

918

41,6

0,0

919

34,5

46,6

920

39,7

84,4

921

44,7

83,2

922

49,5

78,9

923

52,3

83,8

924

53,4

77,7

925

52,1

69,6

926

47,9

63,6

927

46,4

55,2

928

46,5

53,6

929

46,4

62,3

930

46,1

58,2

931

46,2

61,8

932

47,3

62,3

933

49,3

57,1

934

52,6

58,1

935

56,3

56,0

936

59,9

27,2

937

45,8

0,0

938

31,8

28,8

939

32,7

56,5

940

33,4

62,8

941

34,6

68,2

942

35,8

68,6

943

38,6

65,0

944

42,3

61,9

945

44,1

65,3

946

45,3

63,2

947

46,5

30,6

948

46,7

11,1

949

45,9

16,1

950

45,6

21,8

951

45,9

24,2

952

46,5

24,7

953

46,7

24,7

954

46,8

28,2

955

47,2

31,2

956

47,6

29,6

957

48,2

31,2

958

48,6

33,5

959

48,8

m

960

47,6

m

961

46,3

m

962

45,2

m

963

43,5

m

964

41,4

m

965

40,3

m

966

39,4

m

967

38,0

m

968

36,3

m

969

35,3

5,8

970

35,4

30,2

971

36,6

55,6

972

38,6

48,5

973

39,9

41,8

974

40,3

38,2

975

40,8

35,0

976

41,9

32,4

977

43,2

26,4

978

43,5

m

979

42,9

m

980

41,5

m

981

40,9

m

982

40,5

m

983

39,5

m

984

38,3

m

985

36,9

m

986

35,4

m

987

34,5

m

988

33,9

m

989

32,6

m

990

30,9

m

991

29,9

m

992

29,2

m

993

44,1

0,0

994

59,1

m

995

56,8

m

996

53,5

m

997

47,8

m

998

41,9

m

999

35,9

m

1000

44,3

0,0

1001

52,6

m

1002

43,4

m

1003

50,6

0,0

1004

57,8

m

1005

51,6

m

1006

44,8

m

1007

48,6

0,0

1008

52,4

m

1009

45,4

m

1010

37,2

m

1011

26,3

m

1012

17,9

m

1013

16,2

1,9

1014

17,8

7,5

1015

25,2

18,0

1016

39,7

6,5

1017

38,6

0,0

1018

37,4

5,4

1019

43,4

9,7

1020

46,9

15,7

1021

52,5

13,1

1022

56,2

6,3

1023

44,0

0,0

1024

31,8

20,9

1025

38,7

36,3

1026

47,7

47,5

1027

54,5

22,0

1028

41,3

0,0

1029

28,1

26,8

1030

31,6

49,2

1031

34,5

39,5

1032

36,4

24,0

1033

36,7

m

1034

35,5

m

1035

33,8

m

1036

33,7

19,8

1037

35,3

35,1

1038

38,0

33,9

1039

40,1

34,5

1040

42,2

40,4

1041

45,2

44,0

1042

48,3

35,9

1043

50,1

29,6

1044

52,3

38,5

1045

55,3

57,7

1046

57,0

50,7

1047

57,7

25,2

1048

42,9

0,0

1049

28,2

15,7

1050

29,2

30,5

1051

31,1

52,6

1052

33,4

60,7

1053

35,0

61,4

1054

35,3

18,2

1055

35,2

14,9

1056

34,9

11,7

1057

34,5

12,9

1058

34,1

15,5

1059

33,5

m

1060

31,8

m

1061

30,1

m

1062

29,6

10,3

1063

30,0

26,5

1064

31,0

18,8

1065

31,5

26,5

1066

31,7

m

1067

31,5

m

1068

30,6

m

1069

30,0

m

1070

30,0

m

1071

29,4

m

1072

44,3

0,0

1073

59,2

m

1074

58,3

m

1075

57,1

m

1076

55,4

m

1077

53,5

m

1078

51,5

m

1079

49,7

m

1080

47,9

m

1081

46,4

m

1082

45,5

m

1083

45,2

m

1084

44,3

m

1085

43,6

m

1086

43,1

m

1087

42,5

25,6

1088

43,3

25,7

1089

46,3

24,0

1090

47,8

20,6

1091

47,2

3,8

1092

45,6

4,4

1093

44,6

4,1

1094

44,1

m

1095

42,9

m

1096

40,9

m

1097

39,2

m

1098

37,0

m

1099

35,1

2,0

1100

35,6

43,3

1101

38,7

47,6

1102

41,3

40,4

1103

42,6

45,7

1104

43,9

43,3

1105

46,9

41,2

1106

52,4

40,1

1107

56,3

39,3

1108

57,4

25,5

1109

57,2

25,4

1110

57,0

25,4

1111

56,8

25,3

1112

56,3

25,3

1113

55,6

25,2

1114

56,2

25,2

1115

58,0

12,4

1116

43,4

0,0

1117

28,8

26,2

1118

30,9

49,9

1119

32,3

40,5

1120

32,5

12,4

1121

32,4

12,2

1122

32,1

6,4

1123

31,0

12,4

1124

30,1

18,5

1125

30,4

35,6

1126

31,2

30,1

1127

31,5

30,8

1128

31,5

26,9

1129

31,7

33,9

1130

32,0

29,9

1131

32,1

m

1132

31,4

m

1133

30,3

m

1134

29,8

m

1135

44,3

0,0

1136

58,9

m

1137

52,1

m

1138

44,1

m

1139

51,7

0,0

1140

59,2

m

1141

47,2

m

1142

35,1

0,0

1143

23,1

m

1144

13,1

m

1145

5,0

m

1146

0,0

0,0

1147

0,0

0,0

1148

0,0

0,0

1149

0,0

0,0

1150

0,0

0,0

1151

0,0

0,0

1152

0,0

0,0

1153

0,0

0,0

1154

0,0

0,0

1155

0,0

0,0

1156

0,0

0,0

1157

0,0

0,0

1158

0,0

0,0

1159

0,0

0,0

1160

0,0

0,0

1161

0,0

0,0

1162

0,0

0,0

1163

0,0

0,0

1164

0,0

0,0

1165

0,0

0,0

1166

0,0

0,0

1167

0,0

0,0

1168

0,0

0,0

1169

0,0

0,0

1170

0,0

0,0

1171

0,0

0,0

1172

0,0

0,0

1173

0,0

0,0

1174

0,0

0,0

1175

0,0

0,0

1176

0,0

0,0

1177

0,0

0,0

1178

0,0

0,0

1179

0,0

0,0

1180

0,0

0,0

1181

0,0

0,0

1182

0,0

0,0

1183

0,0

0,0

1184

0,0

0,0

1185

0,0

0,0

1186

0,0

0,0

1187

0,0

0,0

1188

0,0

0,0

1189

0,0

0,0

1190

0,0

0,0

1191

0,0

0,0

1192

0,0

0,0

1193

0,0

0,0

1194

0,0

0,0

1195

0,0

0,0

1196

0,0

20,4

1197

12,6

41,2

1198

27,3

20,4

1199

40,4

7,6

1200

46,1

m

1201

44,6

m

1202

42,7

14,7

1203

42,9

7,3

1204

36,1

0,0

1205

29,3

15,0

1206

43,8

22,6

1207

54,9

9,9

1208

44,9

0,0

1209

34,9

47,4

1210

42,7

82,7

1211

52,0

81,2

1212

61,8

82,7

1213

71,3

39,1

1214

58,1

0,0

1215

44,9

42,5

1216

46,3

83,3

1217

46,8

74,1

1218

48,1

75,7

1219

50,5

75,8

1220

53,6

76,7

1221

56,9

77,1

1222

60,2

78,7

1223

63,7

78,0

1224

67,2

79,6

1225

70,7

80,9

1226

74,1

81,1

1227

77,5

83,6

1228

80,8

85,6

1229

84,1

81,6

1230

87,4

88,3

1231

90,5

91,9

1232

93,5

94,1

1233

96,8

96,6

1234

100,0

m

1235

96,0

m

1236

81,9

m

1237

68,1

m

1238

58,1

84,7

1239

58,5

85,4

1240

59,5

85,6

1241

61,0

86,6

1242

62,6

86,8

1243

64,1

87,6

1244

65,4

87,5

1245

66,7

87,8

1246

68,1

43,5

1247

55,2

0,0

1248

42,3

37,2

1249

43,0

73,6

1250

43,5

65,1

1251

43,8

53,1

1252

43,9

54,6

1253

43,9

41,2

1254

43,8

34,8

1255

43,6

30,3

1256

43,3

21,9

1257

42,8

19,9

1258

42,3

m

1259

41,4

m

1260

40,2

m

1261

38,7

m

1262

37,1

m

1263

35,6

m

1264

34,2

m

1265

32,9

m

1266

31,8

m

1267

30,7

m

1268

29,6

m

1269

40,4

0,0

1270

51,2

m

1271

49,6

m

1272

48,0

m

1273

46,4

m

1274

45,0

m

1275

43,6

m

1276

42,3

m

1277

41,0

m

1278

39,6

m

1279

38,3

m

1280

37,1

m

1281

35,9

m

1282

34,6

m

1283

33,0

m

1284

31,1

m

1285

29,2

m

1286

43,3

0,0

1287

57,4

32,8

1288

59,9

65,4

1289

61,9

76,1

1290

65,6

73,7

1291

69,9

79,3

1292

74,1

81,3

1293

78,3

83,2

1294

82,6

86,0

1295

87,0

89,5

1296

91,2

90,8

1297

95,3

45,9

1298

81,0

0,0

1299

66,6

38,2

1300

67,9

75,5

1301

68,4

80,5

1302

69,0

85,5

1303

70,0

85,2

1304

71,6

85,9

1305

73,3

86,2

1306

74,8

86,5

1307

76,3

42,9

1308

63,3

0,0

1309

50,4

21,2

1310

50,6

42,3

1311

50,6

53,7

1312

50,4

90,1

1313

50,5

97,1

1314

51,0

100,0

1315

51,9

100,0

1316

52,6

100,0

1317

52,8

32,4

1318

47,7

0,0

1319

42,6

27,4

1320

42,1

53,5

1321

41,8

44,5

1322

41,4

41,1

1323

41,0

21,0

1324

40,3

0,0

1325

39,3

1,0

1326

38,3

15,2

1327

37,6

57,8

1328

37,3

73,2

1329

37,3

59,8

1330

37,4

52,2

1331

37,4

16,9

1332

37,1

34,3

1333

36,7

51,9

1334

36,2

25,3

1335

35,6

m

1336

34,6

m

1337

33,2

m

1338

31,6

m

1339

30,1

m

1340

28,8

m

1341

28,0

29,5

1342

28,6

100,0

1343

28,8

97,3

1344

28,8

73,4

1345

29,6

56,9

1346

30,3

91,7

1347

31,0

90,5

1348

31,8

81,7

1349

32,6

79,5

1350

33,5

86,9

1351

34,6

100,0

1352

35,6

78,7

1353

36,4

50,5

1354

37,0

57,0

1355

37,3

69,1

1356

37,6

49,5

1357

37,8

44,4

1358

37,8

43,4

1359

37,8

34,8

1360

37,6

24,0

1361

37,2

m

1362

36,3

m

1363

35,1

m

1364

33,7

m

1365

32,4

m

1366

31,1

m

1367

29,9

m

1368

28,7

m

1369

29,0

58,6

1370

29,7

88,5

1371

31,0

86,3

1372

31,8

43,4

1373

31,7

m

1374

29,9

m

1375

40,2

0,0

1376

50,4

m

1377

47,9

m

1378

45,0

m

1379

43,0

m

1380

40,6

m

1381

55,5

0,0

1382

70,4

41,7

1383

73,4

83,2

1384

74,0

83,7

1385

74,9

41,7

1386

60,0

0,0

1387

45,1

41,6

1388

47,7

84,2

1389

50,4

50,2

1390

53,0

26,1

1391

59,5

0,0

1392

66,2

38,4

1393

66,4

76,7

1394

67,6

100,0

1395

68,4

76,6

1396

68,2

47,2

1397

69,0

81,4

1398

69,7

40,6

1399

54,7

0,0

1400

39,8

19,9

1401

36,3

40,0

1402

36,7

59,4

1403

36,6

77,5

1404

36,8

94,3

1405

36,8

100,0

1406

36,4

100,0

1407

36,3

79,7

1408

36,7

49,5

1409

36,6

39,3

1410

37,3

62,8

1411

38,1

73,4

1412

39,0

72,9

1413

40,2

72,0

1414

41,5

71,2

1415

42,9

77,3

1416

44,4

76,6

1417

45,4

43,1

1418

45,3

53,9

1419

45,1

64,8

1420

46,5

74,2

1421

47,7

75,2

1422

48,1

75,5

1423

48,6

75,8

1424

48,9

76,3

1425

49,9

75,5

1426

50,4

75,2

1427

51,1

74,6

1428

51,9

75,0

1429

52,7

37,2

1430

41,6

0,0

1431

30,4

36,6

1432

30,5

73,2

1433

30,3

81,6

1434

30,4

89,3

1435

31,5

90,4

1436

32,7

88,5

1437

33,7

97,2

1438

35,2

99,7

1439

36,3

98,8

1440

37,7

100,0

1441

39,2

100,0

1442

40,9

100,0

1443

42,4

99,5

1444

43,8

98,7

1445

45,4

97,3

1446

47,0

96,6

1447

47,8

96,2

1448

48,8

96,3

1449

50,5

95,1

1450

51,0

95,9

1451

52,0

94,3

1452

52,6

94,6

1453

53,0

65,5

1454

53,2

0,0

1455

53,2

m

1456

52,6

m

1457

52,1

m

1458

51,8

m

1459

51,3

m

1460

50,7

m

1461

50,7

m

1462

49,8

m

1463

49,4

m

1464

49,3

m

1465

49,1

m

1466

49,1

m

1467

49,1

8,3

1468

48,9

16,8

1469

48,8

21,3

1470

49,1

22,1

1471

49,4

26,3

1472

49,8

39,2

1473

50,4

83,4

1474

51,4

90,6

1475

52,3

93,8

1476

53,3

94,0

1477

54,2

94,1

1478

54,9

94,3

1479

55,7

94,6

1480

56,1

94,9

1481

56,3

86,2

1482

56,2

64,1

1483

56,0

46,1

1484

56,2

33,4

1485

56,5

23,6

1486

56,3

18,6

1487

55,7

16,2

1488

56,0

15,9

1489

55,9

21,8

1490

55,8

20,9

1491

55,4

18,4

1492

55,7

25,1

1493

56,0

27,7

1494

55,8

22,4

1495

56,1

20,0

1496

55,7

17,4

1497

55,9

20,9

1498

56,0

22,9

1499

56,0

21,1

1500

55,1

19,2

1501

55,6

24,2

1502

55,4

25,6

1503

55,7

24,7

1504

55,9

24,0

1505

55,4

23,5

1506

55,7

30,9

1507

55,4

42,5

1508

55,3

25,8

1509

55,4

1,3

1510

55,0

m

1511

54,4

m

1512

54,2

m

1513

53,5

m

1514

52,4

m

1515

51,8

m

1516

50,7

m

1517

49,9

m

1518

49,1

m

1519

47,7

m

1520

47,3

m

1521

46,9

m

1522

46,9

m

1523

47,2

m

1524

47,8

m

1525

48,2

0,0

1526

48,8

23,0

1527

49,1

67,9

1528

49,4

73,7

1529

49,8

75,0

1530

50,4

75,8

1531

51,4

73,9

1532

52,3

72,2

1533

53,3

71,2

1534

54,6

71,2

1535

55,4

68,7

1536

56,7

67,0

1537

57,2

64,6

1538

57,3

61,9

1539

57,0

59,5

1540

56,7

57,0

1541

56,7

69,8

1542

56,8

58,5

1543

56,8

47,2

1544

57,0

38,5

1545

57,0

32,8

1546

56,8

30,2

1547

57,0

27,0

1548

56,9

26,2

1549

56,7

26,2

1550

57,0

26,6

1551

56,7

27,8

1552

56,7

29,7

1553

56,8

32,1

1554

56,5

34,9

1555

56,6

34,9

1556

56,3

35,8

1557

56,6

36,6

1558

56,2

37,6

1559

56,6

38,2

1560

56,2

37,9

1561

56,6

37,5

1562

56,4

36,7

1563

56,5

34,8

1564

56,5

35,8

1565

56,5

36,2

1566

56,5

36,7

1567

56,7

37,8

1568

56,7

37,8

1569

56,6

36,6

1570

56,8

36,1

1571

56,5

36,8

1572

56,9

35,9

1573

56,7

35,0

1574

56,5

36,0

1575

56,4

36,5

1576

56,5

38,0

1577

56,5

39,9

1578

56,4

42,1

1579

56,5

47,0

1580

56,4

48,0

1581

56,1

49,1

1582

56,4

48,9

1583

56,4

48,2

1584

56,5

48,3

1585

56,5

47,9

1586

56,6

46,8

1587

56,6

46,2

1588

56,5

44,4

1589

56,8

42,9

1590

56,5

42,8

1591

56,7

43,2

1592

56,5

42,8

1593

56,9

42,2

1594

56,5

43,1

1595

56,5

42,9

1596

56,7

42,7

1597

56,6

41,5

1598

56,9

41,8

1599

56,6

41,9

1600

56,7

42,6

1601

56,7

42,6

1602

56,7

41,5

1603

56,7

42,2

1604

56,5

42,2

1605

56,8

41,9

1606

56,5

42,0

1607

56,7

42,1

1608

56,4

41,9

1609

56,7

42,9

1610

56,7

41,8

1611

56,7

41,9

1612

56,8

42,0

1613

56,7

41,5

1614

56,6

41,9

1615

56,8

41,6

1616

56,6

41,6

1617

56,9

42,0

1618

56,7

40,7

1619

56,7

39,3

1620

56,5

41,4

1621

56,4

44,9

1622

56,8

45,2

1623

56,6

43,6

1624

56,8

42,2

1625

56,5

42,3

1626

56,5

44,4

1627

56,9

45,1

1628

56,4

45,0

1629

56,7

46,3

1630

56,7

45,5

1631

56,8

45,0

1632

56,7

44,9

1633

56,6

45,2

1634

56,8

46,0

1635

56,5

46,6

1636

56,6

48,3

1637

56,4

48,6

1638

56,6

50,3

1639

56,3

51,9

1640

56,5

54,1

1641

56,3

54,9

1642

56,4

55,0

1643

56,4

56,2

1644

56,2

58,6

1645

56,2

59,1

1646

56,2

62,5

1647

56,4

62,8

1648

56,0

64,7

1649

56,4

65,6

1650

56,2

67,7

1651

55,9

68,9

1652

56,1

68,9

1653

55,8

69,5

1654

56,0

69,8

1655

56,2

69,3

1656

56,2

69,8

1657

56,4

69,2

1658

56,3

68,7

1659

56,2

69,4

1660

56,2

69,5

1661

56,2

70,0

1662

56,4

69,7

1663

56,2

70,2

1664

56,4

70,5

1665

56,1

70,5

1666

56,5

69,7

1667

56,2

69,3

1668

56,5

70,9

1669

56,4

70,8

1670

56,3

71,1

1671

56,4

71,0

1672

56,7

68,6

1673

56,8

68,6

1674

56,6

68,0

1675

56,8

65,1

1676

56,9

60,9

1677

57,1

57,4

1678

57,1

54,3

1679

57,0

48,6

1680

57,4

44,1

1681

57,4

40,2

1682

57,6

36,9

1683

57,5

34,2

1684

57,4

31,1

1685

57,5

25,9

1686

57,5

20,7

1687

57,6

16,4

1688

57,6

12,4

1689

57,6

8,9

1690

57,5

8,0

1691

57,5

5,8

1692

57,3

5,8

1693

57,6

5,5

1694

57,3

4,5

1695

57,2

3,2

1696

57,2

3,1

1697

57,3

4,9

1698

57,3

4,2

1699

56,9

5,5

1700

57,1

5,1

1701

57,0

5,2

1702

56,9

5,5

1703

56,6

5,4

1704

57,1

6,1

1705

56,7

5,7

1706

56,8

5,8

1707

57,0

6,1

1708

56,7

5,9

1709

57,0

6,6

1710

56,9

6,4

1711

56,7

6,7

1712

56,9

6,9

1713

56,8

5,6

1714

56,6

5,1

1715

56,6

6,5

1716

56,5

10,0

1717

56,6

12,4

1718

56,5

14,5

1719

56,6

16,3

1720

56,3

18,1

1721

56,6

20,7

1722

56,1

22,6

1723

56,3

25,8

1724

56,4

27,7

1725

56,0

29,7

1726

56,1

32,6

1727

55,9

34,9

1728

55,9

36,4

1729

56,0

39,2

1730

55,9

41,4

1731

55,5

44,2

1732

55,9

46,4

1733

55,8

48,3

1734

55,6

49,1

1735

55,8

49,3

1736

55,9

47,7

1737

55,9

47,4

1738

55,8

46,9

1739

56,1

46,8

1740

56,1

45,8

1741

56,2

46,0

1742

56,3

45,9

1743

56,3

45,9

1744

56,2

44,6

1745

56,2

46,0

1746

56,4

46,2

1747

55,8

m

1748

55,5

m

1749

55,0

m

1750

54,1

m

1751

54,0

m

1752

53,3

m

1753

52,6

m

1754

51,8

m

1755

50,7

m

1756

49,9

m

1757

49,1

m

1758

47,7

m

1759

46,8

m

1760

45,7

m

1761

44,8

m

1762

43,9

m

1763

42,9

m

1764

41,5

m

1765

39,5

m

1766

36,7

m

1767

33,8

m

1768

31,0

m

1769

40,0

0,0

1770

49,1

m

1771

46,2

m

1772

43,1

m

1773

39,9

m

1774

36,6

m

1775

33,6

m

1776

30,5

m

1777

42,8

0,0

1778

55,2

m

1779

49,9

m

1780

44,0

m

1781

37,6

m

1782

47,2

0,0

1783

56,8

m

1784

47,5

m

1785

42,9

m

1786

31,6

m

1787

25,8

m

1788

19,9

m

1789

14,0

m

1790

8,1

m

1791

2,2

m

1792

0,0

0,0

1793

0,0

0,0

1794

0,0

0,0

1795

0,0

0,0

1796

0,0

0,0

1797

0,0

0,0

1798

0,0

0,0

1799

0,0

0,0

1800

0,0

0,0

m = točka delovanja motorja

Dodatek 2

Oprema za merjenje

A.2.1.   Ta dodatek vsebuje osnovne zahteve in splošne opise sistemov vzorčenja in analize za merjenje plinastih emisij in emisij delcev. Ker je mogoče z različnimi konfiguracijami doseči enakovredne rezultate, se ne zahteva dosledna skladnost s slikami iz tega dodatka. Za pridobivanje dodatnih informacij in usklajevanje funkcij komponentnih sistemov se lahko uporabijo sestavni deli, kot so instrumenti, ventili, elektromagneti, črpalke, naprave za pretok in stikala. Sestavni deli, ki niso potrebni za vzdrževanje točnosti nekaterih sistemov, se lahko izločijo, če njihova izločitev temelji na dobri inženirski presoji.

A.2.1.1.   Analizni sistem

A.2.1.2.   Opis analiznega sistema

Analizni sistem za določanje emisij v nerazredčenih (slika 9) ali razredčenih (slika 10) izpušnih plinih je opisan na podlagi uporabe:

(a)

analizatorja HFID ali FID za merjenje ogljikovodikov;

(b)

analizatorjev NDIR za merjenje ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida;

(c)

analizatorja HCLD ali CLD za merjenje dušikovih oksidov.

Za vse sestavine naj se vzame vzorec z eno sondo za vzorčenje in se notranje razdeli na različne analizatorje. Neobvezno se lahko uporabita dve sondi za vzorčenje, nameščeni blizu skupaj. Paziti je treba, da na nobeni točki analiznega sistema ne pride do neželjene kondenzacije sestavin izpušnih plinov (vključno z vodo in žveplovo kislino).

Slika 9

Shematski diagram poteka v sistemu za analizo nerazredčenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx, HC

Image

Slika 10

Shematski diagram poteka v sistemu za analizo razredčenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx, HC

Image

A.2.1.3.   Sestavni deli slik 9 in 10

EP

:

izpušna cev

SP

:

Sonda za vzorčenje nerazredčenih izpušnih plinov (samo slika 9)

Priporoča se statična sonda iz nerjavnega jekla z več luknjami, ki je na koncu zaprta. Notranji premer ne sme biti večji od notranjega premera cevi za prenos vzorcev. Debelina sten sonde ne sme biti večja od 1 mm. V sondi morajo biti najmanj 3 luknje v 3 različnih radialnih ravninah, ki so take velikosti, da vzorčijo približno enak pretok. Sonda naj sega najmanj 80 % prečno v izpušno cev. Uporabita se lahko ena ali dve sondi za vzorčenje.

SP2

:

Sonda za vzorčenje razredčenih izpušnih plinov HC (samo slika 10)

Sonda mora:

(a)

tvoriti prvih 254 mm do 762 mm ogrevane cevi za vzorčenje HSL1;

(b)

imeti notranji premer najmanj 5 mm;

(c)

biti nameščena v tunelu za redčenje DT (slika 15) na točki, kjer so redčilo in izpušni plini dobro premešani (tj. približno 10 premerov tunela v smeri toka od točke, kjer izpušni plini vstopajo v tunel za redčenje);

(d)

biti dovolj (radialno) oddaljena od ostalih sond in od stene tunela, da nanjo ne morejo vplivati nikakršni valovi ali vrtinci;

(e)

biti ogrevana, tako da se temperatura plinskega toka na izstopu iz sonde poveča na 463 K ± 10 K (190 °C ±10 °C) ali, za motorje na prisilni vžig, na 385 K ± 10 K (112 °C ± 10 °C);

(f)

biti neogrevana v primeru meritve FID (pri nizkih temperaturah).

SP3

:

sonda za vzorčenje razredčenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx (samo slika 10)

Sonda mora:

(a)

biti v isti ravnini kot SP2;

(b)

biti dovolj (radialno) oddaljena od ostalih sond in od stene tunela, da nanjo ne morejo vplivati nikakršni valovi ali vrtinci;

(c)

biti po vsej dolžini izolirana in ogrevana najmanj na temperaturo 328 K (55 °C), da ne pride do kondenzacije vode.

HF1

:

Ogrevani predfilter (neobvezno)

Temperatura mora biti enaka kot pri HSL1.

HF2

:

Ogrevani filter

Filter izloča vse trdne delce iz vzorca plinov pred analizatorjem. Temperatura mora biti enaka kot pri HSL1. Filter je treba po potrebi zamenjati.

HSL1

:

Ogrevana cev za prenos vzorcev

Cev za vzorčenje se uporablja za prenos vzorca plina od ene same sonde do točk(-e) delitve in analizatorja HC.

Cev za prenos vzorcev mora:

(a)

imeti notranji premer najmanj 4 mm in največ 13,5 mm;

(b)

biti iz nerjavnega jekla ali iz PTFE;

(c)

vzdrževati temperaturo sten 463 K ± 10 K (190 °C ± 10 °C), izmerjeno na vsakem, ločeno krmiljenem ogrevanem odseku, če je temperatura izpušnih plinov na sondi za vzorčenje enaka ali manjša od 463 K (190 °C);

(d)

vzdrževati temperaturo sten nad 453 K (180 °C), če je temperatura izpušnih plinov na sondi za vzorčenje nad 463 K (190 °C),

(e)

ohranjati temperaturo plinov 463 K ± 10 K (190 °C ± 10 °C) tik pred ogrevanim filtrom HF2 in HFID.

HSL2

:

Ogrevana cev za vzorčenje NOx

Cev za prenos vzorcev mora:

(a)

ohranjati temperaturo sten med 328 K in 473 K (55 °C in 200 °C) do pretvornika za suho merjenje in do analizatorja za vlažno merjenje;

(b)

biti iz nerjavnega jekla ali iz PTFE.

HP

:

Ogrevana črpalka za vzorčenje

Črpalka se ogreje na temperaturo HSL.

SL

:

Cev za vzorčenje CO in CO2

Cev mora biti iz PTFE ali iz nerjavnega jekla. Lahko je ogrevana ali neogrevana.

HC

:

Analizator HFID

Ogrevani plamensko-ionizacijski detektor (HFID) ali plamensko-ionizacijski detektor (FID) za merjenje ogljikovodikov. Temperaturo HFID je treba ohranjati v območju od 453 K do 473 K (180 °C do 200 °C).

CO, CO2

Analizator NDIR

Analizatorji NDIR za merjenje ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida po nedisperzni infrardeči spektroskopski metodi (neobvezno za določanje razmerja redčenja pri merjenju PT).

NOx

Analizator CLD ali analizator NDUV

Analizator CLD, HCLD ali NDUV za merjenje dušikovih oksidov. Če se uporabi HCLD, se ohranja v temperaturnem območju od 328 K do 473 K (od 55 °C do 200 °C).

B

:

Sušilnik vzorca (neobvezno za merjenje NO)

Za hlajenje in kondenziranje vode iz vzorca izpušnih plinov. Ni obvezen, če analizator nima motenj zaradi vodne pare, kot je določeno v odstavku 9.3.9.2.2 te priloge. Če se voda odstranjuje s kondenzacijo, je treba spremljati temperaturo ali rosišče vzorčnega plina v lovilcu vode ali v smeri toka. Temperatura ali rosišče vzorčnega plina ne sme preseči 280 K (7 °C). Za odstranjevanje vode iz vzorca ni dovoljeno uporabljati kemičnih sušilnih sredstev.

BK

:

Vreča za vzorce ozadja (po izbiri; le slika 10)

Za merjenje koncentracij ozadja.

BG

:

Vreča za vzorce (po izbiri; le slika 10)

Za merjenje koncentracij vzorcev.

A.2.1.4.   Metoda z izločevalnikom nemetanov (NMC)

Izločevalnik oksidira vse ogljikovodike razen CH4 v CO2 in H2O, tako da HFID ob prehodu vzorca skozi NMC zazna le CH4. Poleg običajne kompozicije za vzorčenje HC (glej sliki 9 in 10) se namesti še ena kompozicija za vzorčenje HC, opremljena z izločevalnikom, kot je prikazano na sliki 11. To omogoča sočasno merjenje skupnih HC, CH4 in NMHC.

Izločevalnik se pred preskusom pri 600 K (327 °C) ali več okarakterizira glede na njegov katalitični učinek na CH4 in C2H6 pri vrednostih H2O, ki so reprezentančne za razmere izpušnega toka. Znana morata biti rosišče in raven O2 vzorčenega izpušnega toka. Določi se relativni odziv FID na CH4 in C2H6 v skladu z odstavkom 9.3.8 te priloge.

Slika 11

Shematski diagram poteka analize metana z NMC

Image

A.2.1.5.   Sestavni deli slike 11

NMC

:

Izločevalnik nemetanov

Za oksidacijo vseh ogljikovodikov razen metana.

HC:

Ogrevani plamensko-ionizacijski detektor (HFID) ali plamensko-ionizacijski detektor (FID) za merjenje koncentracije HC in CH4. Temperaturo HFID je treba ohranjati v območju od 453 K do 473 K (180 °C do 200 °C).

V1

:

Preklopni ventil

Za izbiranje ničelnega plina in kalibrirnega plina.

R

:

Regulator tlaka

Za krmiljenje tlaka v cevi za prenos vzorcev ter pretoka do HFID.

A.2.2.   Sistem za redčenje in vzorčenje delcev

A.2.2.1.   Opis sistema z delnim tokom

Podan je opis sistema redčenja, ki temelji na redčenju dela izpušnega toka. Delitev izpušnega toka in proces redčenja, ki sledi, je mogoče izvesti z različnimi tipi sistemov redčenja. Za zbiranje delcev, ki sledi, se v sistem za vzorčenje delcev pošljejo celotni razredčeni izpušni plini ali le del razredčenih izpušnih plinov. Prvo metodo imenujemo celotno vzorčenje, drugo pa delno vzorčenje. Izračun razmerja redčenja je odvisen od tipa uporabljenega sistema.

Pri sistemu za celotno vzorčenje, kot je prikazan na sliki 12, se nerazredčeni izpušni plini prenašajo iz izpušne cevi (EP) skozi sondo za vzorčenje (SP) in cev za prenos vzorca (TT) v tunel za redčenje (DT). Skupni pretok skozi tunel se naravna s krmilnikom pretoka FC2 in s črpalko za vzorčenje (P) sistema za vzorčenje delcev (glej sliko 16). Pretok zraka za redčenje se krmili s krmilnikom pretoka FC1, ki lahko kot ukazne signale za želeno razcepitev izpušnih plinov uporablja q m ew ali q m aw in q m f. Pretok vzorca v DT je razlika med skupnim pretokom in pretokom zraka za redčenje. Stopnja pretoka zraka za redčenje se meri z napravo za merjenje pretoka FM1, stopnja skupnega pretoka pa z napravo za merjenje pretoka FM3 sistema za vzorčenje delcev (glej sliko 16). Razmerje redčenja se izračuna iz teh dveh stopenj pretoka.

Slika 12

Shema sistema redčenja z delnim tokom (celotno vzorčenje)

Image

Pri sistemu za delno vzorčenje, kot je prikazan na sliki 13, se nerazredčeni izpušni plini prenašajo iz izpušne cevi EP skozi sondo za vzorčenje SP in cev za prenos vzorca TT v tunel za redčenje DT. Skupni pretok skozi tunel se naravna s krmilnikom pretoka FC1, ki je povezan s pretokom zraka za redčenje ali s sesalnim puhalom za skupni pretok skozi tunel. Krmilnik pretoka FC1 lahko kot ukazne signale za želeno delitev izpušnih plinov uporablja q m ew ali q m aw in q m f. Pretok vzorca v DT je razlika med skupnim pretokom in pretokom zraka za redčenje. Stopnja pretoka zraka za redčenje se meri z napravo za merjenje pretoka FM1, skupni pretok pa z napravo za merjenje pretoka FM2. Razmerje redčenja se izračuna iz teh dveh stopenj pretoka. Iz DT se s sistemom za vzorčenje delcev odvzame vzorec delcev (glej sliko 16).

Slika 13

Shema sistema redčenja z delnim tokom (delno vzorčenje)

Image

A.2.2.2.   Sestavni deli slik 12 in 13

EP

:

Izpušna cev

Izpušna cev je lahko izolirana. Za zmanjšanje toplotne vztrajnosti izpušne cevi se priporoča razmerje debelina/premer 0,015 ali manj. Uporaba prožnih odsekov se omeji na razmerje dolžina/premer 12 ali manj. Krivin naj bo čim manj, da se čim bolj zmanjša odlaganje zaradi vztrajnosti. Če sistem vključuje glušnik preskusne naprave, je lahko izoliran tudi glušnik. Priporoča se ravna cev 6 premerov cevi v smeri proti toku in tri premere cevi v smeri toka od konice sonde.

SP

Sonda za vzorčenje

Tip sonde mora biti nekaj od naslednjega:

(a)

odprta cev na središčni črti izpušne cevi, ki gleda v smeri proti toku;

(b)

odprta cev na središčni črti izpušne cevi, ki gleda v smeri toka;

(c)

sonda z več luknjami, kot je opisano pod SP v odstavku A.2.1.3

(d)

pokrita sonda na središčni črti izpušne cevi, ki gleda v smeri proti toku, kot je prikazano na sliki 14.

Notranji premer konice sonde mora biti najmanj 4 mm. Najmanjše razmerje med premerom izpušne cevi in sonde mora biti 4.

Če se uporablja sonda tipa (a), se tik pred posodo za filter namesti inercijski predklasifikator (ciklon ali impaktor) s 50 % ločevanjem med 2,5 μm in 10 μm.

Slika 14

Shema pokrite sonde

Image

TT

:

Izpušna cev za prenos vzorca

Cev za prenos vzorca mora biti čim krajša, vendar:

(a)

ne daljša od 0,26 m v dolžino, če je izoliranih 80 % skupne dolžine, izmerjene med koncem sonde in fazo redčenja

ali

(b)

ne daljša od 1 m v dolžino, če je 90 % skupne dolžine, izmerjene med koncem sonde in fazo redčenja, segretih nad 150 °C.

Imeti mora enak ali večji premer, kot je premer sonde, vendar ne večjega od 25 mm in mora izstopati na središčni črti tunela za redčenje in gledati v smeri toka.

V primeru točke (a) zgoraj mora biti izolirana z materialom, ki ima največjo toplotno prevodnost 0,05 W/mK, radialna debelina izolacije pa mora ustrezati premeru sonde.

FC1

:

Krmilnik pretoka

Krmilnik pretoka se uporablja za krmiljenje pretoka zraka za redčenje skozi tlačno puhalo PB in/ali sesalno puhalo SB. Lahko je povezan s signali senzorja pretoka izpušnih plinov iz odstavka 8.4.1 te priloge. Krmilnik pretoka je lahko nameščen višje ali nižje od ustreznega puhala. Kadar se uporablja zrak pod tlakom, FC1 neposredno krmili pretok zraka.

FM1

:

Naprava za merjenje pretoka

Plinomer ali druga merila pretoka za redčenje. FM1 ni obvezen, če je tlačno puhalo PB kalibrirano za merjenje pretoka.

DAF

:

Filter redčila

Redčilo (okoliški zrak, sintetični zrak ali dušik) se filtrira z visoko učinkovitim filtrom (HEPA), katerega začetna najmanjša zbiralna učinkovitost je 99,97 % v skladu s standardom EN 1822-1 (filter razreda H14 ali boljši), ASTM F 1471-93 ali enakovrednim standardom.

FM2

:

Naprava za merjenje pretoka (delno vzorčenje, samo slika 13)

Plinomer ali drugi merilni instrumenti pretoka za merjenje razredčenih izpušnih plinov. FM2 ni obvezen, če je sesalno puhalo SB kalibrirano za merjenje pretoka.

PB

:

Tlačno puhalo (delno vzorčenje, samo slika 13)

Za krmiljenje stopnje pretoka zraka za redčenje se na krmilnik pretoka FC1 ali FC2 lahko priključi tlačno puhalo PB. PB ni potreben, če se uporablja dušilna loputa. Če je PB kalibriran, se lahko uporablja za merjenje pretoka za redčenje.

SB

:

Sesalno puhalo (delno vzorčenje, samo slika 13)

Če je SB kalibriran, se lahko uporablja za merjenje pretoka razredčenih izpušnih plinov.

DT

:

Tunel za redčenje (delni pretok)

Za tunel za redčenje velja, da:

(a)

mora biti pri sistemih za delno vzorčenje dovolj dolg, da se izpušni plini in redčilo v vrtinčastem toku popolnoma premešajo (Reynoldsovo število Re je večje od 4 000, pri čemer temelji na notranjem premeru tunela za redčenje); pri sistemih za celotno vzorčenje ni treba, da se izpušni plini in redčilo popolnoma premešajo;

(b)

mora biti izdelan iz nerjavnega jekla;

(c)

se lahko ogreje na temperaturo sten največ 325 K (52 °C);

(d)

Tunel za redčenje je lahko izoliran.

PSP

:

Sonda za vzorčenje delcev (delno vzorčenje, samo slika 13)

Sonda za vzorčenje delcev je vodilni del cevi za prenos delcev PTT (glej odstavek A.2.2.6) in

(a)

mora biti usmerjena proti toku in nameščena na točki, kjer so redčilo in izpušni plini dobro premešani, tj. na središčni črti tunela za redčenje DT, približno 10 premerov tunela v smeri toka od točke, kjer izpušni plini vstopajo v tunel za redčenje;

(b)

mora imeti notranji premer najmanj 8 mm;

(c)

se sme z neposrednim ogrevanjem ali s predogrevanjem redčila ogreti na temperaturo sten največ 325 K (52 °C), če temperatura redčila pred uvajanjem izpušnih plinov v tunel za redčenje ne presega 325 K (52 °C);

(d)

Tunel za redčenje je lahko izoliran.

A.2.2.3.   Opis sistema redčenja s celotnim tokom

Opisan je sistem redčenja, ki temelji na redčenju celotnih nerazredčenih izpušnih plinov v tunelu za redčenje DT po konceptu CVS (vzorčenje s konstantno prostornino) in je prikazan na sliki 15.

Stopnja pretoka razredčenih izpušnih plinov se izmeri s črpalko s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev (PDP), z venturijevo cevjo s kritičnim pretokom (CFV) ali z venturijevo cevjo s podzvočnim pretokom (SSV). Za sorazmerno vzorčenje delcev in za določanje pretoka se lahko uporabi toplotni izmenjevalnik (HE) ali elektronska kompenzacija pretoka (EFC). Ker določanje mase delcev temelji na skupnem pretoku razredčenih izpušnih plinov, razmerja redčenja ni treba izračunavati.

Za zbiranje delcev, ki sledi, se v sistem za vzorčenje delcev z dvojnim redčenjem (glej sliko 17) pošlje vzorec razredčenih izpušnih plinov. Čeprav je dvojni sistem redčenja delno sistem redčenja, je opisan kot sprememba sistema za vzorčenje delcev, saj ima s tipičnim sistemom za vzorčenje delcev skupno večino delov.

Slika 15

Shema sistema redčenja s celotnim tokom (CVS)

Image

A.2.2.4.   Sestavni deli slike 15

EP

:

Izpušna cev

Dolžina izpušne cevi od izhoda izpušnega kolektorja motorja, izstopa iz turbopuhala ali od naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov do tunela za redčenje ne sme biti večja od 10 m. Če je sistem daljši od 4 m, je treba izolirati vse cevi, daljše od 4 m, razen merilnika dima izpušnih plinov, če je vgrajen v izpušni sistem. Radialna debelina izolacije mora biti najmanj 25 mm. Toplotna prevodnost izolacijskega materiala, izmerjena pri 673 K, ne sme biti večja od 0,1 W/mK. Za zmanjšanje toplotne vztrajnosti izpušne cevi se priporoča razmerje debelina/premer 0,015 ali manj. Uporaba prožnih odsekov naj bo omejena na razmerje dolžina/premer 12 ali manj.

PDP

:

Črpalka s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev

PDP meri skupni pretok razredčenih izpušnih plinov iz števila obratov črpalke in njene gibne prostornine. PDP ali sistem za polnjenje redčila ne sme umetno zniževati protitlaka v izpušnem sistemu. Statični protitlak izpušnih plinov, izmerjen, ko sistem PDP deluje, mora ostati v območju ±1,5 kPa statičnega tlaka, izmerjenega pri enakem številu vrtljajev in obremenitvi motorja, če PDP ni priključena. Temperatura mešanice plinov tik pred PDP mora biti v območju ±6 K povprečne delovne temperature, izmerjene med preskusom, kadar se ne uporablja kompenzacija pretoka (EFC). Kompenzacija pretoka je dovoljena le, če temperatura na vstopu v PDP ne presega 323 K (50 °C).

CPV

:

Venturijeva cev s kritičnim pretokom

CFV meri skupni pretok razredčenih izpušnih plinov pri pretoku pod pogoji nasičenja (pri kritičnem pretoku). Statični protitlak izpušnih plinov, izmerjen, ko sistem CFV deluje, mora ostati v območju ± 1,5 kPa statičnega tlaka, izmerjenega pri enaki vrtilni frekvenci in obremenitvi motorja, kadar CFV ni priključena. Temperatura mešanice plinov tik pred CFV mora biti v območju ±11 K povprečne delovne temperature, izmerjene med preskusom, kadar se ne uporablja kompenzacija pretoka (EFC).

SSV

Venturijeva cev s podzvočnim pretokom

SSV meri skupni pretok razredčenih izpušnih plinov z uporabo funkcije pretoka plina v venturijevi cevi s podzvočnim pretokom v odvisnosti od tlaka in temperature na vstopu ter padca tlaka med vstopom v venturijevo cev in grlom. Statični protitlak izpušnih plinov, izmerjen, ko sistem SSV deluje, mora ostati v območju ±1,5 kPa statičnega tlaka, izmerjenega pri enakem številu vrtljajev in obremenitvi motorja, če SSV ni priključena. Temperatura mešanice plinov tik pred SSV mora biti v območju ±11 K povprečne delovne temperature, izmerjene med preskusom, kadar se ne uporablja kompenzacija pretoka (EFC).

HE

:

Toplotni izmenjevalnik (neobvezno)

Toplotni izmenjevalnik mora biti dovolj zmogljiv, da ohranja temperaturo v zgoraj predpisanih mejah. Če se uporablja EFC, toplotni izmenjevalnik ni potreben.

EFC

:

Elektronska kompenzacija pretoka (neobvezno)

Če temperatura na vstopu v PDP, CFV ali SSV ni vedno v zgoraj navedenih mejah, je za neprekinjeno merjenje stopnje pretoka in krmiljenje sorazmernega vzorčenja v sistemu dvojnega redčenja potreben sistem za kompenzacijo pretoka. V ta namen se za ohranjanje sorazmernosti stopnje pretoka vzorca skozi filtre za delce v sistemu dvojnega redčenja (glej sliko 17) v območju ±2,5 % ustrezno uporabljajo signali neprekinjeno merjene stopnje pretoka.

DT

:

Tunel za redčenje (celotni pretok)

Za tunel za redčenje velja, da:

(a)

mora imeti dovolj majhen premer, da nastane vrtinčast tok (Reynoldsovo število Re je večje od 4 000, pri čemer temelji na notranjem premeru tunela za redčenje) in biti dovolj dolg, da se izpušni plini in redčilo popolnoma premešajo;

(b)

je lahko izoliran;

(c)

se lahko ogreje na temperaturo sten, ki zadostuje za preprečevanje vodne kondenzacije.

Izpušni plini iz motorja morajo biti na točki vstopa v tunel za redčenje usmerjeni v smeri toka in temeljito premešani. Uporabi se lahko mešalna zaslonka.

V primeru sistema dvojnega redčenja se vzorec iz tunela za redčenje prenese v sekundarni tunel za redčenje, kjer se redči naprej, nato pa pošlje skozi filtre za vzorčenje (slika 17). Sekundarni sistem za redčenje mora zagotavljati dovolj sekundarnega redčila, da se tok dvojno razredčenih izpušnih plinov tik pred filtrom za delce ohranja pri temperaturi med 315 K (42 °C) in 325 K (52 °C).

DAF

:

Filter redčila

Redčilo (okoliški zrak, sintetični zrak ali dušik) se filtrira z visoko učinkovitim filtrom (HEPA), katerega začetna najmanjša zbiralna učinkovitost je 99,97 % v skladu s standardom EN 1822-1 (filter razreda H14 ali boljši), ASTM F 147-193 ali enakovrednim standardom.

PSP

:

sonda za vzorčenje delcev

Sonda je vodilni del cevi za prenos delcev PTT in:

(a)

mora biti usmerjena proti toku in nameščena na točki, kjer so redčilo in izpušni plini dobro premešani, tj. na središčni črti tunela za redčenje DT sistemov redčenja, približno 10 premerov tunela v smeri toka od točke, kjer izpušni plini vstopajo v tunel za redčenje;

(b)

mora imeti notranji premer najmanj 8 mm;

(c)

se sme z neposrednim ogrevanjem ali s predogrevanjem redčila ogreti na temperaturo sten največ 325 K (52 °C), če temperatura zraka pred uvajanjem izpušnih plinov v tunel za redčenje ne presega 325 K (52 °C);

(d)

tunel za redčenje je lahko izoliran.

A.2.2.5.   Opis sistema za vzorčenje delcev

Sistem za vzorčenje delcev je potreben za zbiranje delcev na filtru za delce in je prikazan na slikah 16 in 17. Pri redčenju z delnim tokom s celotnim vzorčenjem, ki sestoji iz pošiljanja celotnega vzorca razredčenih plinov skozi filtre, sistema za redčenje in vzorčenje običajno tvorita integralno enoto (glej sliko 12). Pri redčenju z delnim tokom z delnim vzorčenjem ali redčenju s celotnim tokom, ki sestoji iz pošiljanja le dela razredčenih izpušnih plinov skozi filtre, sistema za redčenje in vzorčenje običajno tvorita dve različni enoti.

Pri sistemu redčenja z delnim tokom se iz tunela za redčenje DT skozi sondo za vzorčenje delcev PSP in cev za prenos delcev PTT s črpalko za vzorčenje P odvzame vzorec razredčenih izpušnih plinov, kot je prikazano na sliki 16. Vzorec se pošlje skozi posode za filter FH, ki vsebujejo filtre za vzorčenje delcev. Stopnja pretoka vzorca se krmili s krmilnikom pretoka FC3.

Pri sistemu redčenja s celotnim tokom se uporabi sistem za vzorčenje delcev z dvojnim redčenjem, kot je prikazano na sliki 17. Iz tunela za redčenje DT se skozi sondo za vzorčenje delcev PSP in cev za prenos delcev PTT vzorec razredčenih izpušnih plinov prenese v sekundarni tunel za redčenje SDT, kjer se še enkrat razredči. Nato se vzorec pošlje skozi posode za filter FH, ki vsebujejo filtre za vzorčenje delcev. Stopnja pretoka zraka za redčenje je običajno konstantna, medtem ko se stopnja pretoka vzorca krmili s krmilnikom pretoka FC3. Če se uporablja elektronska kompenzacija pretoka EFC (glej sliko 15), se kot ukazni signal za FC3 uporabi pretok razredčenih izpušnih plinov.

Slika 16

Shema sistema za vzorčenje delcev

Image

Slika 17

Shema sistema za vzorčenje delcev z dvojnim redčenjem

Image

A.2.2.6.   Sestavni deli s slik 16 (samo sistem z delnim tokom) in 17 (samo sistem s celotnim tokom)

PTT

:

Cev za prenos delcev

Cev za prenos vzorca:

(a)

mora biti inertna za PM;

(b)

se lahko ogreje na temperaturo sten največ 325 K (52 °C);

(c)

tunel za redčenje je lahko izoliran.

SDT

:

Sekundarni tunel za redčenje (samo slika 17)

Sekundarni tunel za redčenje:

(a)

mora biti dovolj dolg in imeti dovolj velik premer, da izpolnjuje zahteve o zadrževalnem času iz odstavka 9.4.2(f) te priloge;

(b)

se lahko ogreje na temperaturo sten največ 325 K (52 °C);

(c)

tunel za redčenje je lahko izoliran.

FH

:

Držalo za filter

Držalo za filter:

(a)

mora imeti divergenčni kot stožca 12,5o (od središča) na prehod od premera cevi za prenos vzorca do izpostavljenega premera dotoka v filter;

(b)

se lahko ogreje na temperaturo sten največ 325 K (52 °C);

(c)

tunel za redčenje je lahko izoliran.

Sprejemljivi so različni menjalniki filtrov (samodejni menjalniki), dokler ni medsebojnega učinkovanja filtrov za vzorčenje delcev.

Filtre z membrano na podlagi PTFE je treba namestiti v posebno kaseto v posodi za filter.

Če se uporablja sonda za vzorčenje z odprto cevjo, ki je obrnjena v smeri proti toku, se tik pred posodo za filter namesti inercijski predklasifikator s 50 % ločevanjem med 2,5 μm in 10 μm.

P

:

Črpalka za vzorčenje

FC2

:

Krmilnik pretoka

Krmilnik pretoka se uporablja za krmiljenje stopnje pretoka vzorca delcev.

FM3

:

Naprava za merjenje pretoka

Plinomer ali merila pretoka za določanje pretoka vzorca delcev skozi filter za delce. Lahko je nameščen višje ali nižje od črpalke za vzorčenje P.

FM4

:

Naprava za merjenje pretoka

Plinomer ali merila pretoka za določanje pretoka sekundarnega zraka za redčenje skozi filter za delce.

BV

:

Kroglasti ventil (po izbiri)

Notranji premer kroglastega ventila ne sme biti manjši od notranjega premera cevi za prenos delcev PTT, čas preklopa pa ne krajši od 0,5 sekunde.

Dodatek 3

Statistika

A.3.1.   Povprečna vrednost in standardni odklon

Vrednost aritmetične sredine se izračuna na naslednji način:

Formula

(102)

Standardni odklon se izračuna na naslednji način:

Formula

(103)

A.3.2.   Regresijska analiza

Naklon regresije se izračuna na naslednji način:

Formula

(104)

Odsek regresije na osi y se izračuna na naslednji način:

Formula

(105)

Standardna napaka ocene se izračuna na naslednji način:

Formula

(106)

Determinacijski koeficient se izračuna na naslednji način:

Formula

(107)

A.3.3.   Ugotavljanje enakovrednosti sistemov

Opredelitev enakovrednosti sistema v skladu z odstavkom 5.1.1 te priloge temelji na študiji korelacije med pari sedmih (ali več) vzorcev obravnavanega sistema in enega od sprejetih sistemov te direktive z uporabo primernih preskusnih ciklov. Merila enakovrednosti, ki se uporabljajo, so F-test in dvostranski Studentov t-test.

Ta statistična metoda preverja hipotezo, da se standardni odklon vzorca in povprečna vrednost vzorca za emisije, izmerjene z obravnavanim sistemom, ne razlikujeta od standardnega odklona vzorca in povprečne vrednosti vzorca za te emisije, izmerjene z referenčnim sistemom. Hipoteza se preskusi na podlagi 10-odstotne stopnje značilnosti za vrednosti F in t. Kritične vrednosti F in t za pare sedem do deset vzorcev so prikazane v preglednici 9. Če so vrednosti F in t, izračunane po spodnji enačbi, večje od kritičnih vrednosti F in t, potem obravnavani sistem ni enakovreden.

Uporabi se naslednji postopek. Spodnja indeksa R in C se nanašata na referenčni in obravnavani sistem:

(a)

z obravnavanim in referenčnim sistemom, ki naj potekata vzporedno, se izvede najmanj 7 preskusov. Število preskusov se navede z n R in n C;

(b)

Izračunajo se srednje vrednosti

Formula

in

Formula

ter standardni odmiki s R in s C;

(c)

Izračuna se vrednost F, in sicer tako:

Formula

(108)

(večji od obeh standardnih odklonov sR ali sC mora biti v števcu)

(d)

Izračuna se vrednost t, in sicer tako:

Formula

(109)

(e)

Izračunane vrednosti F in t se primerjajo s kritičnimi vrednostmi F in t, ki ustrezajo zadevnemu številu preskusov, navedenem v preglednici 9. Če se izbere večje velikosti vzorcev, je treba upoštevati statistične preglednice za 10-odstotno stopnjo značilnosti (90-odstotno stopnjo zaupanja).

(f)

Določijo se stopinje prostosti (df), in sicer tako:

za preskus F:

Formula

,

Formula

(110)

za preskus t:

Formula

(111)

(g)

Določi se enakovrednost, in sicer na naslednji način:

(i)

če je F < F crit in t < t crit, potem je obravnavani sistem enakovreden referenčnemu sistemu te priloge;

(ii)

če je FF crit ali tt crit, potem obravnavani sistem ni enakovreden referenčnemu sistemu te priloge.

Preglednica 9

Vrednosti t in F za izbrane velikosti vzorcev

Velikost vzorca

Preskus F

Preskus t

 

df

F crit

df

t crit

7

6, 6

3,055

6

1,943

8

7, 7

2,785

7

1,895

9

8, 8

2,589

8

1,860

10

9, 9

2,440

9

1,833

Dodatek 4

Preverjanje pretoka ogljika

A.4.1.   Uvod

Skoraj ves ogljik v izpušnih plinih pride iz goriva in skoraj ves del tega ogljika se nahaja v izpušnih plinih kot CO2. To je osnova za preverjanje sistema, ki temelji na meritvah CO2.

Dotok ogljika v sisteme merjenja izpušnih plinov se določi iz pretoka goriva. Pretok ogljika na različnih mestih vzorčenja v sistemih vzorčenja emisij in delcev se določi s koncentracijami CO2 in stopnjami pretoka plina na teh mestih.

V tem smislu motor zagotavlja znan vir pretoka ogljika, z opazovanjem tega pretoka ogljika v izpušni cevi in na izhodu iz sistema vzorčenja PM z delnim tokom pa se preverjata neprepustnost in točnost merjenja pretoka. To preverjanje ima prednost, da sestavni deli delujejo pod dejanskimi preskusnimi pogoji za motor, in sicer v zvezi s temperaturo in pretokom.

Na sliki 18 so prikazana mesta vzorčenja, na katerih je treba preveriti pretoke ogljika. Specifične enačbe za pretoke ogljika na vsakem mestu vzorčenja so navedene spodaj.

Slika 18

Merilna mesta za preverjanje pretoka ogljika

Image

A.4.2.   Stopnja dotoka ogljika v motor (točka 1)

Stopnja masnega pretoka ogljika v motor za gorivo CH α O ε je določena z enačbo:

Formula

(112)

Kjer je:

qmf

masni pretok goriva, v kg/s.

A.4.3.   Stopnja pretoka ogljika v nerazredčenih izpušnih plinih (točka 2)

Masni pretok ogljika v izpušni cevi motorja se določi iz koncentracije nerazredčenega CO2 in masnega pretoka izpušnih plinov:

Formula

(113)

Kjer je:

c CO2,r

vlažna koncentracija CO2 v nerazredčenih izpušnih plinih v %;

c CO2,a

vlažna koncentracija CO2 v okoliškem zraku v %;

q mew

masni pretok izpušnih plinov na vlažni osnovi v kg/s;

Me

molska masa izpušnih plinov v g/mol.

Če se CO2 meri na suhi osnovi, se pretvori na vlažno osnovo v skladu z odstavkom 8.1 te priloge.

A.4.4.   Stopnja pretoka ogljika v sistemu redčenja (točka 3)

Pri sistemu redčenja z delnim tokom je treba upoštevati tudi delilno razmerje. Stopnja pretoka ogljika se določi iz koncentracije razredčenega CO2, masnega pretoka izpušnih plinov in stopnje pretoka vzorca:

Formula

(114)

Kjer je:

c CO2,d

vlažna koncentracija CO2 v razredčenih izpušnih plinih na izhodu iz tunela za redčenje v %;

c CO2,a

vlažna koncentracija CO2 v okoliškem zraku v %;

q mew

masni pretok izpušnih plinov na vlažni osnovi v kg/s;

q mp

pretok vzorca izpušnih plinov v sistem redčenja z delnim tokom v kg/s;

Me

molska masa izpušnih plinov v g/mol.

Če se CO2 meri na suhi osnovi, se pretvori na vlažno osnovo v skladu z odstavkom 8.1 te priloge.

A.4.5.   Izračun molske mase izpušnih plinov

Molska masa izpušnih plinov se izračuna v skladu z enačbo št. 41 (glej odstavek 8.4.2.4 te priloge).

Namesto tega je mogoče uporabiti tudi naslednje molske mase izpušnih plinov:

Me (dizel)

=

28,9 g/mol

Me (LPG)

=

28,6 g/mol

Me (NG)

=

28,3 g/mol

Dodatek 5

Primer postopka izračunavanja

A.5.1.   Postopek denormalizacije vrtilne frekvence in navora

Kot primer se denormalizira naslednja preskusna točka:

odstotek vrtilne frekvence

=

43 odstotkov

odstotek navora

=

82 odstotkov

pri naslednjih vrednostih:

n lo

=

1 015 min–1

n hi

=

2 200 min–1

n pref

=

1 300 min–1

n idle

=

600 min–1

je rezultat:

Formula

pri čemer je največji navor, razviden s krivulje karakterističnega diagrama pri 1 178 min–1, 700 Nm.

Formula

A.5.2.   Osnovni podatki za stehiometrične izračune

Atomska masa vodika

1,00794 g/atom

Atomska masa ogljika

12,011 g/atom

Atomska masa žvepla

32,065 g/atom

Atomska masa dušika

14,0067 g/atom

Atomska masa kisika

15,9994 g/atom

Atomska masa argona

39,9 g/atom

Molska masa vode

18,01534 g/mol

Molska masa ogljikovega dioksida

44,01 g/mol

Molska masa ogljikovega monoksida

28,011 g/mol

Molska masa kisika

31,9988 g/mol

Molska masa dušika

28,011 g/mol

Molska masa dušikovega oksida

30,008 g/mol

Molska masa dušikovega dioksida

46,01 g/mol

Molska masa žveplovega dioksida

64,066 g/mol

Molska masa suhega zraka

28,965 g/mol

Ob predpostavki, da ni vplivov stisljivosti, se lahko šteje, da so vsi plini, ki so vključeni v proces dovoda v proces dovoda v motor/zgorevanja/izpuha, idealni, zaradi česar vsi volumetrični izračuni temeljijo na molskem volumnu 22,414 l/mol skladno z Avogadrovo hipotezo.

A.5.3.   Plinaste emisije (dizelsko gorivo)

Spodaj so prikazani merilni podatki posamezne točke preskusnega cikla (frekvenca vzorčenja podatkov 1 Hz) za izračun trenutne masne emisije. V tem primeru se CO in NOx merita na suhi osnovi, HC pa na vlažni osnovi. Koncentracija HC je podana z ekvivalentom propana (C3) in jo je treba pomnožiti s 3, da dobimo ekvivalent C1. Za druge točke cikla je postopek izračunavanja enak.

Primer izračuna za boljšo ponazoritev kaže zaokrožene vmesne rezultate različnih korakov. Omeniti je treba, da za dejanski izračun zaokroževanje vmesnih rezultatov ni dovoljeno (glej odstavek 8 te priloge).

Ta,i

(K)

Ha,i

(g/kg)

Wact

(kWh)

qmew,i

(kg/s)

qmaw,i

(kg/s)

qmf,i

(kg/s)

cHC,i

(str/min)

cCO,i

(str/min)

cNOx,i

(str/min)

295

8,0

40

0,155

0,150

0,005

10

40

500

Upošteva se naslednja sestava goriva:

Sestavni del

Molarno razmerje

Odstotek mase

H

α = 1,8529

w ALF = 13,45

C

β = 1,0000

w BET = 86,50

S

γ = 0,0002

w GAM = 0,050

N

δ = 0,0000

w DEL = 0,000

O

ε = 0,0000

w EPS = 0,000

korak 1:   korekcija iz suhega v vlažno stanje (odstavek 8.1 te priloge):

Enačba 16:

Formula

Enačba 13

Formula

Enačba 12:

Formula

Formula

korak 2:   korekcija NOx zaradi temperature in vlažnosti (odstavek 8.2.1 te priloge):

Enačba 23:

Formula

korak 3:   izračun trenutne emisije vsake posamezne točke cikla (odstavek 8.4.2.3 te priloge):

Enačba 36:

Formula

Formula

Formula

korak 4:   izračun masne emisije skozi ves cikel z integriranjem trenutnih vrednosti emisij in u-vrednosti iz preglednice 5 (odstavek 8.4.2.3):

Naslednji izračun se predpostavlja za cikel WHTC (1 800 s), in sicer z enako emisijo v vsaki točki cikla.

Enačba 36:

Formula

Formula

Formula

korak 5:   izračun specifičnih emisij (odstavek 8.6.3 te priloge):

Enačba 69:

Formula

Formula

Formula

A.5.4.   Emisija delcev (dizelsko gorivo)

pb,b

(kPa)

pb,a

(kPa)

Wact

(kWh)

qmew,i

(kg/s)

qmf,i

(kg/s)

qmdw,i

(kg/s)

qmdew,i

(kg/s)

muncor,b

(mg)

muncor,a

(mg)

msep

(kg)

99

100

40

0,155

0,005

0,0015

0,0020

90,0000

91,7000

1,515

korak 1:   izračun m edf (odstavek 8.4.3.2.2 te priloge):

Enačba 48:

Formula

Enačba 47:

Formula

Enačba 46:

Formula

korak 2:   korekcija plovnosti mase delcev (odstavek 8.3 te priloge):

Pred preskusom:

Enačba 26:

Formula

Enačba 25:

Formula

Po preskusu:

Enačba 26:

Formula

Enačba 25:

Formula

Enačba 27:

Formula

korak 3:   izračun emisije mase delcev (odstavek 8.4.3.2.2 te priloge):

Enačba 45:

Formula

korak 4:   izračun specifične emisije (odstavek 8.6.3 te priloge):

Enačba 69:

Formula

A.5.5   λ-faktor premika (Sλ)

A.5.5.1.   Izračun faktorja λ-premika (Sλ) (1)

Formula

Kjer je:

Sλ

=

faktor λ-premika;

inert %

=

prostorninski odstotek inertnih plinov v gorivu (tj. N2, CO2, He itd.);

O2*

=

prostorninski % izvirnega kisika v gorivu;

n in m

=

se nanašata na povprečni CnHm, ki predstavlja ogljikovodike v gorivu, tj.:

Formula Formula

Kjer je:

CH4

=

prostorninski % metana v gorivu;

C2

=

prostorninski odstotek vseh ogljikovodikov C2 (npr.: C2H6, C2H4 itd.) v gorivu;

C3

=

prostorninski odstotek vseh ogljikovodikov C3 (npr.: C3H8, C3H6 itd.) v gorivu;

C4

=

= prostorninski odstotek vseh ogljikovodikov C4 (npr.: C4H10, C4H8 itd.) v gorivu;

C5

=

prostorninski odstotek vseh ogljikovodikov C5 (npr.: C5H12, C5H10 itd.) v gorivu;

redčilo

=

prostorninski odstotek plinov za redčenje v gorivu (tj.: O2*, N2, CO2, He itd.).

A.5.5.2.   Primeri izračuna faktorja λ-premika Sλ:

Primer 1: G25: CH4 = 86 %, N2 = 14 % (prostorninsko)

Formula

Formula

Formula

Primer 2: GR: CH4 = 87 %, C2H6 = 13 % (prostorninsko)

Formula

Formula

Formula

Primer 3: ZDA: CH4 = 89 %, C2H6 = 4,5 %, C3H8 = 2,3 %, C6H14 = 0,2 %, O2 = 0,6 %, N2 =4 %

Formula

Formula

Formula


(1)  Stehiometrična razmerja zrak/gorivo za avtomobilska goriva: SAE J1829, junij 1987.John B. Heywood, Internal combustion engine fundamentals, McGraw-Hill, 1988, Poglavje 3.4. "Combustion stoichiometry" (strani 68 do 72).

Dodatek 6

Namestitev dodatne opreme in opreme za preskus emisij

Število

Dodatna oprema

Nameščena za preskus emisij

1

Sistem za polnjenje

 

Polnilni zbiralnik

Da

Naprava za odsesavanje plinov iz ohišja motorja

Da

Regulatorji za sistem polnilnega zbiralnika z dvojnim uvajanjem

Da

Merilnik pretoka zraka

Da

Vodi za dovajanje zraka

Da ali preskusna oprema

Zračni filter

Da ali preskusna oprema

Glušnik dovoda

Da ali preskusna oprema

Naprava za omejevanje hitrosti

Da

2

Grelna naprava za predgrevanje vstopnega zraka na polnilnem zbiralniku

Da, če je mogoče, se nastavi v najbolj ugoden položaj

3

Izpušni sistem

 

Izpušni kolektor

Da

Izpušni kanali

Da

Glušnik

Da

Izpušna cev

Da

Zavora na izpušne pline

Ne ali popolnoma sproščena

Naprava za nadtlačno polnjenje

Da

4

Črpalka za gorivo

Da

5

Oprema za plinske motorje

 

Elektronski krmilni sistem, merilnik pretoka zraka itd.

Da

Regulator tlaka

Da

Uparjalnik

Da

Mešalnik

Da

6

Oprema za vbrizgavanje goriva

 

predfilter

Da

filter

Da

Črpalka

Da

Visokotlačna cev

Da

Vbrizgalna šoba

Da

Ventil za dovajanje zraka

Da

Elektronski krmilni sistem, senzorji itd.

Da

Regulatorski/krmilni sistem

Da

Samodejna ustavitev ob polni obremenitvi za krmilno zobato letev glede na atmosferske pogoje

Da

7

Oprema za tekočinsko hlajenje

 

Hladilnik

Ne

Ventilator

Ne

Okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju

Ne

Vodna črpalka

Da

Termostat

Da, lahko je nameščen popolnoma odprt

8

Zračno hlajenje

 

Okrov

Ne

Ventilator ali puhalo

Ne

Regulator temperature

Ne

9

Električna oprema

 

Alternator

Ne

Tuljava ali tuljave

Da

Ožičenje

Da

Elektronski krmilni sistem

Da

10

Oprema za polnjenje polnilnega zraka

 

Polnilnik, ki ga poganja neposredno motor in/ali izpušni plini

Da

Hladilnik polnilnega zraka

Da ali preskusni sistem

Črpalka ali ventilator hladilnega sredstva (ki ju poganja motor)

Ne

Regulator pretoka hladilnega sredstva

Da

11

Naprava proti onesnaževanju (sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov)

Da

12

Oprema za zagon

Da ali preskusni sistem

13

Črpalka za mazalno olje

Da

Dodatek 7

Postopek za merjenje amoniaka

A.7.1.   Ta dodatek opisuje postopek za merjenje amoniaka (NH3). Pri nelinearnih analizatorjih je dovoljena uporaba vezij za linearizacijo.

A.7.2.   Za merjenje NH3 sta določeni dve pravili, pri čemer se lahko uporabi katera koli od njiju, če izpolnjuje merila iz odstavka A.7.2.1 ali A.7.2.2. Sušilniki plina niso dovoljeni za merjenje NH3.

A.7.2.1.   Spektrometer z laserskimi diodami (LDS)

A.7.2.1.1.   Načelo merjenja

LDS uporablja načelo spektroskopije z eno linijo. V bližnjem infrardečem spektralnem razponu se izbere absorpcijska linija NH3, ki jo skenira enofazni diodni laser.

A.7.2.1.2.   Vgradnja

Analizator se vgradi neposredno v izpušno cev (na mestu samem) ali v ohišje analizatorja z uporabo ekstraktivnega vzorčenja v skladu z navodili proizvajalca instrumenta. Če se vgradi v ohišje analizatorja, je pot vzorca (linija vzorčenja, predfiltri in ventili) narejena iz nerjavnega jekla ali politetrafluoretilena (PTFE) ter se segreje na 463 ± 10 K (190 ± 10 °C), da se čim bolj zmanjšajo izgube NH3 in artefakti vzorčenja. Poleg tega mora biti linija vzorčenja čim krajša.

Vplivi temperature in tlaka izpušnih plinov, okolja vgradnje ter tresljajev na merjenje se morajo čim bolj zmanjšati ali pa se morajo uporabiti tehnike kompenzacije.

Če je to ustrezno, izolirni zrak, ki se uporablja skupaj z meritvijo na mestu samem za zaščito instrumenta, ne sme vplivati na koncentracijo katerega koli sestavnega dela izpušnih plinov, ki se izmeri za napravo, sicer se mora vzorčenje drugih sestavnih delov izpušnih plinov opraviti pred napravo.

A.7.2.1.3.   Navzkrižne motnje

Spektralna ločljivost laserja mora biti v okviru 0,5 cm-1, da se čim bolj zmanjšajo navzkrižne motnje drugih plinov, prisotnih v izpušnih plinih.

A.7.2.2.   Fourierjev transformacijski infrardeči analizator (v nadaljnjem besedilu: FTIR)

A.7.2.2.1.   Načelo merjenja

FTIR uporablja načelo širokovalovne infrardeče spektroskopije. Omogoča hkratno merjenje sestavnih delov izpušnih plinov, katerih standardizirani spektri so na voljo v instrumentu. Absorpcijski spekter (gostota/valovna dolžina) se izračuna iz izmerjenega interferograma (gostota/čas) z metodo Fourierjeve transformacije.

A.7.2.2.2.   Namestitev in vzorčenje

FTIR se namesti v skladu z navodili proizvajalca instrumenta. Za ocenjevanje se izbere valovna dolžina NH3. Pot vzorca (linija vzorčenja, predfiltri in ventili) je narejena iz nerjavnega jekla ali politetrafluoretilena (PTFE) ter se segreje na 463±10 K (190±10°C), da se čim bolj zmanjšajo izgube NH3 in artefakti vzorčenja. Poleg tega mora biti linija vzorčenja čim krajša.

A.7.2.2.3.   Navzkrižne motnje

Spektralna ločljivost valovne dolžine NH3 mora biti v okviru 0,5 cm-1, da se čim bolj zmanjšajo navzkrižne motnje drugih plinov, prisotnih v izpušnih plinih.

A.7.3.   Preskusni postopek in ocenjevanje emisij

A.7.3.1.   Kontrola analizatorjev

Pred preskusom emisij se izbere merilno območje analizatorja. Dovoljeni so analizatorji emisij s samodejnim ali ročnim krmiljenjem merilnega območja. Med preskusnim ciklom se merilno območje analizatorjev ne sme krmiliti.

Ničelni in kalibrirni odziv se določita, če določbe iz odstavka A.7.3.4.2. ne veljajo za instrument. Za kalibrirni odziv se uporabi plin NH3, ki ustreza specifikacijam iz odstavka A.7.4.2.7. Dovoljena je uporaba referenčnih celic, ki vsebujejo kalibrirni plin NH3.

A.7.3.2.   Zbiranje ustreznih podatkov o emisijah

Hkrati z začetkom izvajanja zaporedja preskusov se začnejo zbirati tudi podatki NH3. Koncentracija NH3 se meri neprekinjeno in se shrani v računalniškem sistemu pri vsaj 1 Hz.

A.7.3.3.   Operacije po preskusu

Po koncu preskusa se vzorčenje nadaljuje, dokler ne potečejo odzivni časi sistema. Določanje premika analizatorja v skladu z odstavkom A.7.3.4.1 se zahteva le, kadar informacije iz odstavka A.7.3.4.2 niso na voljo.

A.7.3.4.   Premik analizatorja

A.7.3.4.1.   Takoj ko je mogoče, vendar najpozneje 30 minut po koncu preskusnega cikla ali med zaustavitvijo, se določita ničelni in kalibrirni odziv analizatorja. Razlika med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu je manjša od 2 odstotkov obsega skale.

A.7.3.4.2.   Premika analizatorja ni treba določiti v naslednjih primerih:

(a)

če premik ničlišča in razpona, ki ju določi proizvajalec instrumenta v odstavkih A.7.4.2.3 in A.7.4.2.4, izpolnjujeta zahteve iz odstavka A.7.3.4.1,

(b)

če časovni interval za premik ničlišča in razpona, ki ju določi proizvajalec instrumenta v odstavkih A.7.4.2.3 in A.7.4.2.4, presega trajanje preskusa.

A.7.3.5.   Ovrednotenje podatkov

Povprečna koncentracija NH3 (ppm/preskus) se določi z integriranjem trenutnih vrednosti skozi ves cikel. Uporabi se naslednja enačba:

Formula

v ppm/preskus)

(115)

Kjer je:

c NH3,I

trenutna koncentracija NH3 v izpušnih plinih, v ppm;

n

število meritev.

Pri WHTC se končni rezultat preskusa določi z naslednjo enačbo:

Formula

(116)

Kjer je:

c NH3,cold

povprečna koncentracija NH3 preskusa hladnega zagona, v ppm;

c NH3,hot

povprečna koncentracija NH3 preskusa vročega zagona, v ppm.

A.7.4.   Specifikacija in preverjanje analizatorja

A.7.4.1.   Zahteve za linearnost

Analizator izpolnjuje zahteve za linearnost iz preglednice 7 te priloge. Preverjanje linearnosti se v skladu z odstavkom 9.2.1 te priloge izvede vsaj na vsakih 12 mesecev ali vsakič, ko je bil sistem popravljen ali spremenjen tako, da bi to lahko vplivalo na kalibracijo. S prehodno homologacijo homologacijskega organa se dovoli manj kot 10 referenčnih točk, če se lahko zagotovi enakovredna točnost.

Za preverjanje linearnosti se uporabi plin NH3, ki ustreza specifikacijam iz odstavka A.7.4.2.7. Dovoljena je uporaba referenčnih celic, ki vsebujejo kalibrirni plin NH3.

Instrumenti, katerih signali se uporabljajo za kompenzacijske algoritme, ustrezajo zahtevam za linearnost iz preglednice 7 te priloge. Preverjanje linearnosti izvede proizvajalec instrumenta ali pa se izvede v skladu z zahtevami ISO 9000, in sicer tako, kot zahtevajo postopki notranje revizije.

A.7.4.2.   Specifikacije za analizator

Analizator mora imeti ustrezno merilno območje in odzivni čas za točnost, potrebno pri merjenju koncentracije NH3 v prehodnih pogojih in pogojih ustaljenega stanja.

A.7.4.2.1.   Najnižja meja zaznavanja

Najnižja meja zaznavanja analizatorja mora biti < 2 ppm v vseh pogojih preskušanja.

A.7.4.2.2.   Natančnost

Natančnost, ki je opredeljena kot odklon odčitka analizatorja od referenčne vrednosti, ne sme presegati ± 3 % odčitka ali ± 2 ppm, kar je večje.

A.7.4.2.3.   Premik ničlišča

Premik ničelnega odziva in časovni interval določi proizvajalec opreme.

A.7.4.2.4.   Premik razpona

Premik kalibrirnega odziva in časovni interval določi proizvajalec instrumenta.

A.7.4.2.5.   Odzivni čas sistema

Odzivni čas sistema mora biti ≤ 20 s.

A.7.4.2.6.   Čas vzpona

Čas vzpona analizatorja mora biti ≤ 5 s.

A.7.4.2.7.   Kalibracijski plin NH3

Na voljo morajo biti mešanice plinov z naslednjo kemično sestavo:

NH3 in prečiščeni dušik.

Prava koncentracija kalibracijskega plina je v območju ± 3 % nominalne vrednosti. Koncentracija NH3 mora temeljiti na prostornini (prostorninski odstotek ali prostorninski ppm).

Zabeležiti je treba datum izteka roka trajanja kalibracijskih plinov, ki ga navede proizvajalec.

A.7.5.   Alternativni sistemi

Homologacijski organ lahko homologira tudi druge sisteme ali analizatorje, če ugotovi, da dajejo enakovredne rezultate v skladu z odstavkom 5.1.1 te priloge.

„Rezultati“ se nanašajo na povprečne specifične koncentracije cikla NH3.

Dodatek 8

Oprema za merjenje emisij za število delcev

A.8.1.   Specifikacija

A.8.1.1.   Pregled sistema

A.8.1.1.1.   Sistem za vzorčenje delcev sestavljajo sonda ali točka vzorčenja, ki odvzame vzorec iz homogene mešanice pretoka v sistem redčenja, kakor je opisano v odstavkih A.2.2.1 in A.2.2.2 ali A.2.2.3 in A.2.2.4 Dodatka 2 k tej prilogi, izločevalec hlapnih delcev (VPR) pred števcem števila delcev (PNC) in primerna cev za prenos.

A.8.1.1.2.   Priporočljivo je, da se pred vstopom v izločevalec hlapnih delcev namesti predklasifikator velikosti delcev (npr. ciklon, impaktor itd.). Tudi sonda za vzorčenje, ki deluje kot naprava za ustrezno klasifikacijo glede na velikost, kakor je prikazana na Sliki 14 v Dodatku 2 k tej prilogi, je sprejemljiva nadomestna možnost za uporabo predklasifikatorja delcev po velikosti. Pri sistemih redčenja z delnim tokom se lahko uporabi isti predklasifikator za vzorčenje mase delcev in števila delcev, ki vzorec števila delcev odvzame iz sistema za redčenje za predklasifikatorjem. Druga možnost je uporaba ločenih predklasifikatorjev, ki vzorec števila delcev odvzamejo iz sistema redčenja pred predklasifikatorjem mase delcev.

A.8.1.2.   Splošne zahteve

A.8.1.2.1.   Točka vzorčenja delcev se mora nahajati znotraj sistema za redčenje.

Konica sonde za vzorčenje oziroma točka vzorčenja delcev in cev za prenos delcev skupaj tvorita sistem za prenos delcev. Sistem za prenos delcev usmerja vzorec od tunela za redčenje do vstopa v izločevalec hlapnih delcev. Sistem za prenos delcev mora izpolnjevati naslednje pogoje:

Pri sistemih redčenja s celotnim tokom in sistemih za delno vzorčenje pri redčenju z delnim tokom (kot je opisano v odstavku A.2.2.1 Dodatka 2 k tej prilogi se sonda za vzorčenje namesti blizu središčne črte tunela, tj. od 10 do 20 premerov tunela za dovodno odprtino za plin, in usmeri proti pretoku plina skozi tunel, pri čemer mora biti njena os na konici vzporedna z osjo tunela za redčenje. Sonda za vzorčenje se v predelu za redčenje namesti tako, da se vzorec odvzame iz homogene mešanice redčila in izpuha.

Pri sistemih za celotno vzorčenje pri redčenju z delnim tokom (kot je opisano v odstavku A.2.2.1 Dodatka 2 k tej prilogi, se točka vzorčenja delcev ali sonda za vzorčenje namesti v cev za prenos delcev pred držalom za filter delcev, napravo za merjenje pretoka in vsemi točkami razcepa/obvoda vzorca. Točka vzorčenja ali sonda za vzorčenje se namesti tako, da se vzorec odvzame iz homogene mešanice redčila in izpušnih plinov. Mere sonde za vzorčenje delcev morajo biti take, da ne ovirajo delovanja sistema redčenja z delnim tokom.

Pretok vzorca plina skozi sistem za prenos delcev mora izpolnjevati naslednje pogoje:

Pri sistemih redčenja s celotnim tokom mora pretok izkazovati Reynoldsovo število (Re) < 1 700.

Pri sistemih redčenja z delnim tokom mora pretok v cevi za prenos delcev, tj. v smeri navzdol od sonde za vzorčenje ali točke vzorčenja izkazovati Reynoldsovo število (Re) < 1 700.

Njegov čas zadrževanja v sistemu za prenos delcev mora biti ≤ 3 sekunde.

Šteje se, da je sprejemljiva tudi vsaka druga konfiguracija vzorčenja za sistem za prenos delcev, za katero se lahko dokaže enakovreden prodor delcev s premerom 30 nm.

Izhodna cev, ki usmerja razredčeni vzorec od izločevalca hlapnih delcev do vstopa v števec števila delcev, mora imeti naslednje lastnosti:

Njen notranji premer mora biti ≥ 4mm.

Čas zadrževanja pretoka vzorca plina skozi izhodno cev mora biti ≤ 0,8 sekunde.

Šteje se, da je sprejemljiva tudi vsaka druga konfiguracija vzorčenja za izhodno cev, za katero se lahko dokaže enakovreden prodor delcev s premerom 30 nm.

A.8.1.2.2.   Izločevalec hlapnih delcev mora vključevati naprave za redčenje vzorca in za izločanje hlapnih delcev.

A.8.1.2.3.   Vsi deli sistema redčenja in sistema za vzorčenje od izpušne cevi do števca števila delcev, ki so v stiku z nerazredčenimi in razredčenimi izpušnimi plini, morajo biti izdelani tako, da je odlaganje delcev čim manjše. Vsi deli morajo biti iz električno prevodnega materiala, ki ne reagira s sestavinami izpušnih plinov, in električno ozemljeni, da ne pride do elektrostatičnega učinka.

A.8.1.2.4.   Sistem vzorčenja delcev mora biti združljiv z dobro prakso vzorčenja aerosola, ki se izogiba ostrim pregibom in nenadnim spremembam v prečnem preseku ter uporablja gladke notranje površine in zmanjšanje dolžine linije vzorčenja. Postopne spremembe v prečnem prerezu so dopustne.

A.8.1.3.   Splošne zahteve

A.8.1.3.1.   Vzorec delcev ne sme iti skozi črpalko, dokler ne gre skozi števec števila delcev.

A.8.1.3.2.   Priporočljiva je uporaba predklasifikatorja vzorca.

A.8.1.3.3.   Enota za predpripravo vzorca mora:

A.8.1.3.3.1.

omogočiti redčenje vzorca v eni ali več fazah, da se doseže koncentracija števila delcev pod zgornjim pragom, ki ga določa števec števila delcev v načinu štetja posameznih delcev, temperatura plina ob vstopu v števec števila delcev pa mora biti pod 35 °C;

A.8.1.3.3.2.

vključevati začetno ogrevano fazo redčenja, katere rezultat je temperatura vzorca ≥ 150 °C in ≤ 400 °C, in ki redči z najmanj 10-kratnim faktorjem;

A.8.1.3.3.3.

nadzorovati stalne nominalne delovne temperature ogrevanih faz v razponu, ki je opredeljen v odstavku A.8.1.3.3.2, z dovoljenim odstopanjem ± 10 °C; omogočiti prikaz, ali so delovne temperature ogrevanih faz ustrezne;

A.8.1.3.3.4.

dosegati redukcijski faktor koncentracije delcev (fr(di)), kot je opredeljen v odstavku A.8.2.2.2 v nadaljevanju, za delce s premerom električne mobilnosti 30 nm in 50 nm, ki je največ za 30 odstotkov oziroma 20 odstotkov večji in največ za 5 odstotkov manjši od tistega za delce s premerom električne mobilnosti 100 nm za izločevalec hlapnih delcev kot celoto;

A.8.1.3.3.5.

dosegati tudi > 99,0-odstotno izhlapevanje delcev tetrakontana (CH3(CH2)38CH3) s premerom 30 nm pri vstopni koncentraciji ≥ 10 000 cm–3, na podlagi ogrevanja in zmanjšanja delnih tlakov tetrakontana.

A.8.1.3.4.   Števec števila delcev mora:

A.8.1.3.4.1.

delovati pri delovnih pogojih celotnega toka;

A.8.1.3.4.2.

izkazovati natančnost štetja z odstopanjem ± 10 % v razponu 1 cm–3 do zgornje meje, ki jo določa števec števila delcev v načinu štetja posameznih delcev, pri sledljivem standardu. Pri koncentracijah pod 100 cm–3 se lahko zahtevajo meritve, za katere se izračuna povprečje v razširjenih obdobjih vzorčenja, da se dokaže natančnost števca števila delcev z visoko stopnjo statistične zanesljivosti;

A.8.1.3.4.3.

izkazovati ločljivost najmanj 0,1 delca na cm–3 pri koncentracijah pod 100 cm–3;

A.8.1.3.4.4.

izkazovati linearni odziv na koncentracije delcev v celotnem merilnem območju v načinu štetja posameznih delcev;

A.8.1.3.4.5.

izkazovati frekvenco pošiljanja podatkov, ki je enaka ali večja od 0,5 Hz;

A.8.1.3.4.6.

izkazovati odzivni čas t90 v razponu merjene koncentracije, ki je krajši od 5 s;

A.8.1.3.4.7.

vključevati funkcijo popravka zaradi naključij, do največ 10 % popravka, pri čemer se lahko uporabi interni kalibracijski faktor, kot je določen v odstavku A.8.2.1.3, ne pa tudi drugi algoritmi za popravek ali opredelitev učinkovitosti štetja;

A.8.1.3.4.8.

imeti učinkovitost štetja pri velikosti delcev 23 nm (± 1 nm) in 41 nm (± 1 nm) s premerom električne mobilnosti 50 odstotkov (± 12 odstotkov) oziroma > 90 odstotkov. Te učinkovitosti štetja se lahko dosežejo na notranji (na primer z nadzorom načrtovanja instrumenta) ali zunanji (na primer s predklasifikacijo po velikosti) način;

A.8.1.3.4.9.

če je v števcu števila delcev delovna tekočina, jo je treba zamenjati tako pogosto, kot navaja proizvajalec instrumenta.

A.8.1.3.5.   Če se tlak in/ali temperatura na točki, na kateri se nadzoruje stopnja pretoka števca števila delcev, ne ohranjata na znanem stalnem nivoju, ju je treba izmeriti ob vstopu v števec števila delcev in sporočiti zaradi prilagoditve meritev koncentracije delcev standardnim pogojem.

A.8.1.3.6.   Seštevek zadrževalnega časa v sistemu za prenos delcev, izločevalcu hlapnih delcev in izhodni cevi ter odzivnega časa t90 števca števila delcev ne sme presegati 20 s.

A.8.1.3.7   Transformacijski čas celotnega sistema vzorčenja števila delcev (sistem za prenos delcev, izločevalec hlapnih delcev, izhodna cev in števec števila delcev) se določi tako, da se aerosol priključi neposredno pri vstopu v sistem za prenos delcev. Priključitev aerosola se izvede v manj kot 0,1 s. Aerosol, ki se uporabi pri preskusu, povzroči spremembo koncentracije vsaj 60 % obsega skale (FS).

Sled koncentracije se zapiše. Za časovno uskladitev analizatorja in signalov pretoka izpušnih plinov je transformacijski čas opredeljen kot čas od spremembe (t0) do odziva 50 % končnega odčitka (t50).

A.8.1.4.   Opis priporočljivega sistema

Naslednji odstavek opisuje prakso, ki se priporoča za merjenje števila delcev. Sprejemljiv je tudi vsak sistem, ki izpolnjuje specifikacije učinkovitosti iz odstavkov A.8.1.2 in A.8.1.3.

Sliki 19 in 20 shematično prikazujeta konfiguraciji sistema za vzorčenje delcev, ki se priporoča za sisteme redčenja z delnim tokom in s celotnim tokom.

Slika 19

Shematski prikaz priporočljivega sistema za vzorčenje delcev – vzorčenje z delnim tokom

Image

Slika 20

Shematski prikaz priporočljivega sistema za vzorčenje delcev – vzorčenje s celotnim tokom

Image

A.8.1.4.1.   Opis sistema vzorčenja

Sistem za vzorčenje delcev je sestavljen iz konice sonde za vzorčenje ali točke vzorčenja delcev v sistemu redčenja, cevi za prenos delcev, predklasifikatorja delcev in izločevalca hlapnih delcev v smeri navzgor od enote za merjenje koncentracije števila delcev. Izločevalec hlapnih delcev mora vključevati naprave za redčenje vzorca (razredčevalniki števila delcev: PND1 in PND2) in izhlapevanje delcev (cev za izhlapevanje, ET). Sonda za vzorčenje ali točka vzorčenja za pretok preskusnega plina mora biti v predelu za redčenje nameščena tako, da je mogoče zajeti reprezentativni vzorec pretoka plina iz homogene mešanice redčila in izpušnih plinov. Seštevek zadrževalnega časa v sistemu in odzivnega časa t90 števca števila delcev ne sme presegati 20 s.

A.8.1.4.2.   Sistem za prenos delcev

Konica sonde za vzorčenje oziroma točka vzorčenja delcev in cev za prenos delcev skupaj tvorita sistem za prenos delcev. Sistem za prenos delcev usmerja vzorec od tunela za redčenje do vstopa v prvi razredčevalnik števila delcev. Sistem za prenos delcev mora izpolnjevati naslednje pogoje:

Pri sistemih redčenja s celotnim tokom in sistemih za delno vzorčenje pri redčenju z delnim tokom (kot je opisano v odstavku A.2.2.1 Dodatka 2 k tej prilogi, se sonda za vzorčenje namesti blizu središčne črte tunela, tj. od 10 do 20 premerov tunela za dovodno odprtino za plin, in usmeri proti pretoku plina skozi tunel, pri čemer mora biti njena os na konici vzporedna z osjo tunela za redčenje. Sonda za vzorčenje se v predelu za redčenje namesti tako, da se vzorec odvzame iz homogene mešanice redčila in izpuha.

Pri sistemih za celotno vzorčenje pri redčenju z delnim tokom (kot je opisano v Dodatku 2 k tej prilogi, odstavku A.2.2.1, se točka vzorčenja delcev namesti v cev za prenos delcev pred držalom filtra za delce, napravo za merjenje pretoka in vsemi točkami razcepa/obvoda vzorca. Točka vzorčenja ali sonda za vzorčenje se namesti tako, da se vzorec odvzame iz homogene mešanice redčila in izpušnih plinov.

Pretok vzorca plina skozi sistem za prenos delcev mora izpolnjevati naslednje pogoje:

Izkazovati mora Reynoldsovo število (Re) < 1 700.

Njegov čas zadrževanja v sistemu za prenos delcev mora biti ≤ 3 sekunde.

Šteje se, da je sprejemljiva tudi vsaka druga konfiguracija vzorčenja za sistem za prenos delcev, za katero se lahko dokaže enakovreden prodor delcev s premerom električne mobilnosti 30 nm.

Izhodna cev, ki usmerja razredčeni vzorec od izločevalca hlapnih delcev do vstopa v števec števila delcev, mora imeti naslednje lastnosti:

Njen notranji premer mora biti ≥ 4 mm.

Čas zadrževanja pretoka vzorca plina skozi izhodno cev za delce mora biti ≤ 0,8 sekunde.

Šteje se, da je sprejemljiva tudi vsaka druga konfiguracija vzorčenja za izhodno cev, za katero se lahko dokaže enakovreden prodor delcev s premerom električne mobilnosti 30 nm.

A.8.1.4.3.   Predklasifikator delcev

Priporočljiv predklasifikator delcev se namesti pred izločevalcem hlapnih delcev. Premer delcev pri presečni točki 50 odstotkov predklasifikatorja mora biti med 2,5 μm in 10 μm pri stopnji prostorninskega pretoka, ki je bila izbrana za vzorčenje emisij za število delcev. Predklasifikator mora omogočati, da najmanj 99 % masne koncentracije delcev 1 μm, ki vstopajo v predklasifikator, izstopi iz klasifikatorja pri stopnji prostorninskega pretoka, izbrani za vzorčenje emisij za število delcev. Pri sistemih redčenja z delnim tokom se lahko uporabi isti predklasifikator za vzorčenje mase delcev in števila delcev, ki vzorec števila delcev odvzame iz sistema redčenja za predklasifikatorjem. Druga možnost je uporaba ločenih predklasifikatorjev, ki vzorec števila delcev odvzamejo iz sistema redčenja pred predklasifikatorjem mase delcev.

A.8.1.4.4.   Izločevalec hlapnih delcev (VPR)

Izločevalec hlapnih delcev je sestavljen iz enega razredčevalnika števila delcev (PND1), cevi za izhlapevanje in drugega razredčevalnika (PND2), ki sta postavljena v niz. Namen te funkcije redčenja je zmanjšati številčno koncentracijo vzorca, ki vstopa v enoto za merjenje koncentracije delcev, pod zgornji prag, ki ga določa števec števila delcev v načinu štetja posameznih delcev, in zatreti nukleacijo znotraj vzorca. Izločevalec hlapnih delcev mora omogočati prikaz, ali je delovna temperatura razredčevalnika števila delcev PND1 in cevi za izhlapevanje ustrezna.

Izločevalec hlapnih delcev mora omogočati > 99,0-odstotno izhlapevanje delcev tetrakontana (CH3(CH2)38CH3) s premerom 30 nm pri vstopni koncentraciji ≥ 10 000 cm–3, in sicer na podlagi ogrevanja in zmanjšanja delnih tlakov tetrakontana. Dosega tudi redukcijski faktor koncentracije (fr) za delce s premerom električne mobilnosti 30 nm in 50 nm, ki je največ za 30 % oziroma 20 % večji in največ za 5 % manjši od tistega za delce s premerom električne mobilnosti 100 nm za izločevalec hlapnih delcev kot celoto.

A.8.1.4.4.1.   Prva naprava za redčenje števila delcev (PND1)

Prva naprava za redčenje števila delcev je posebej zasnovana za redčenje koncentracije števila delcev in deluje pri temperaturi (stene) od 150 °C do 400 °C. Nastavitvena točka za temperaturo stene se ohranja na stalni nominalni delovni temperaturi v okviru navedenega razpona z dovoljenim odstopanjem ±10 °C in ne presega temperature stene cevi za izhlapevanje (odstavek A.8.1.4.4.2). Razredčevalniku se zagotovi zrak za redčenje, filtriran skozi filter HEPA, omogočiti pa mora faktor redčenja od 10- do 200-krat.

A.8.1.4.4.2.   Cev za izhlapevanje (ET)

Temperatura stene po celotni dolžini cevi za izhlapevanje se nadzoruje in mora biti višja ali enaka temperaturi stene prve naprave za redčenje števila delcev, ohranja pa se na stalni nominalni delovni temperaturi med 300 °C in 400 °C, z dovoljenim odstopanjem ± 10 °C.

A.8.1.4.4.3.   Druga naprava za redčenje števila delcev (PND2)

Naprava PND2 je posebno zasnovana za redčenje koncentracije števila delcev. Razredčevalniku se zagotovi zrak za redčenje, filtriran skozi filter HEPA, in mora biti sposoben ohranjati enotni faktor redčenja v razponu od 10- do 30-krat. Faktor redčenja PND2 se izbere v razponu od 10- do 15-krat tako, da je koncentracija števila delcev za drugim razredčevalnikom manjša od zgornjega praga, ki ga določa števec števila delcev v načinu štetja posameznih delcev, temperatura plina pred vstopom v števec števila delcev pa je < 35 °C.

A.8.1.4.5.   Števec števila delcev (PNC)

Števec števila delcev mora izpolnjevati zahteve iz odstavka A.8.1.3.4.

A.8.2.   Kalibracija/validacija sistema za vzorčenje delcev (1)

A.8.2.1.   Kalibracija števca števila delcev

A.8.2.1.1.   Tehnična služba v 12 mesecih pred izvedbo preskusa emisij zagotovi potrdilo o kalibraciji za števec števila delcev, ki potrjuje njegovo skladnost s sledljivim standardom.

A.8.2.1.2.   Števec števila delcev se prav tako ponovno kalibrira, pri čemer se po izvedbi vseh večjih vzdrževalnih del izda novo potrdilo o kalibraciji.

A.8.2.1.3.   Kalibriranje mora biti sledljivo do standardne metode kalibracije:

(a)

s primerjavo odziva števca števila delcev, ki se kalibrira, z odzivom kalibriranega elektrometra aerosola pri istočasnem vzorčenju elektrostatično klasificiranih kalibracijskih delcev ali

(b)

s primerjavo odziva števca števila delcev, ki se kalibrira, z odzivom drugega števca števila delcev, ki je bil neposredno kalibriran po zgornji metodi.

V primeru elektrometra se kalibracija opravi z najmanj šestimi standardnimi koncentracijami, ki so čim enakomerneje porazdeljene v merilnem območju števca števila delcev. Te točke vključujejo nominalno ničelno točko koncentracije, ki se doseže tako, da se pri vstopu v vsak instrument pritrdijo filtri HEPA razreda najmanj H13 po EN 1822:2008 ali z enakovredno zmogljivostjo. Če se za števec števila delcev, ki se kalibrira, kalibracijski faktor ne uporablja, morajo biti izmerjene koncentracije v okviru ± 10 % standardne koncentracije za vsako uporabljeno koncentracijo, razen ničelne točke, v nasprotnem primeru se števec števila delcev, ki se kalibrira, zavrne. Izračuna in zapiše se naklon od linearne regresije pri obeh podatkovnih nizih. Za števec števila delcev, ki se kalibrira, se uporabi kalibracijski faktor, ki je enak recipročni vrednosti naklona. Linearnost odziva se izračuna kot kvadrat Pearsonovega koeficienta korelacije produkt-moment (R2) obeh podatkovnih nizov in mora biti enaka ali večja od 0,97. Pri izračunu naklona in R2 se linearna regresija povleče skozi izhodišče (ničelna koncentracija na obeh instrumentih).

V primeru referenčnega števca števila delcev se kalibracija opravi z najmanj šestimi standardnimi koncentracijami čez merilno območje števca števila delcev. Na najmanj 3 točkah morajo biti koncentracije pod 1 000 cm–3, preostale koncentracije pa se linearno porazdelijo med 1 000 cm–3 in največjim obsegom števca števila delcev v načinu štetja posameznih delcev. Te točke vključujejo nominalno ničelno točko koncentracije, ki se doseže tako, da se pri vstopu v vsak instrument pritrdijo filtri HEPA razreda najmanj H13 po EN 1822:2008 ali z enakovredno zmogljivostjo. Če se za števec števila delcev, ki se kalibrira, kalibracijski faktor ne uporablja, morajo biti izmerjene koncentracije v okviru ± 10 % standardne koncentracije za vsako koncentracijo, razen ničelne točke, v nasprotnem primeru se števec števila delcev, ki se kalibrira, zavrne. Izračuna in zapiše se naklon od linearne regresije pri obeh podatkovnih nizih. Za števec števila delcev, ki se kalibrira, se uporabi kalibracijski faktor, ki je enak recipročni vrednosti naklona. Linearnost odziva se izračuna kot kvadrat Pearsonovega koeficienta korelacije produkt-moment (R2) obeh podatkovnih nizov in mora biti enaka ali večja od 0,97. Pri izračunu naklona in R2 se linearna regresija povleče skozi izhodišče (ničelna koncentracija na obeh instrumentih).

A.8.2.1.4.   Kalibracija mora vključevati tudi preverjanje učinkovitosti števca števila delcev glede na zahteve iz odstavka A.8.1.3.4.8. pri odkrivanju delcev s premerom električne mobilnosti 23 nm. Preverjanje učinkovitosti štetja pri delcih s premerom 41 nm ni potrebno.

A.8.2.2.   Kalibracija/validacija izločevalca hlapnih delcev

A.8.2.2.1.   Redukcijske faktorje koncentracije delcev za izločevalca hlapnih delcev je treba obvezno kalibrirati v celotnem razponu nastavitev redčenja, pri nespremenjenih nominalnih delovnih temperaturah instrumenta, kadar je enota nova in po izvedbi vseh večjih vzdrževalnih del. Zahteva po periodični validaciji za redukcijski faktor koncentracije delcev izločevalca hlapnih delcev je omejena na preverjanje pri eni sami nastavitvi, ki se običajno uporablja za merjenje na dizelskih vozilih, opremljenih s filtrom za delce. Tehnična služba v 6 mesecih pred izvedbo preskusa emisij zagotovi potrdilo o kalibraciji ali validaciji za izločevalec hlapnih delcev. Če izločevalec hlapnih delcev vsebuje alarme za nadzor temperature, je dopusten 12-mesečni interval validacije.

Izločevalec hlapnih delcev se značilno opredeli za redukcijski faktor koncentracije delcev pri trdnih delcih s premerom električne mobilnosti 30 nm, 50 nm in 100 nm. Redukcijski faktorji koncentracije delcev (fr(d)) za delce s premerom električne mobilnosti 30 nm in 50 nm ne smejo biti za več kot 30 %oz. 20 % večji oziroma ne za več kot 5 % manjši od tistih za delce s premerom električne mobilnosti 100 nm. Za namene validacije je redukcijski koeficient povprečne koncentracije delcev v okviru ±10 % glede na redukcijski koeficient povprečne koncentracije delcev (Formula), ki je določen med prvo kalibracijo izločevalca hlapnih delcev.

A.8.2.2.2.   Preskusni aerosol za te meritve so trdni delci s premerom električne mobilnosti 30, 50 in 100 nm in najmanjša koncentracija 5 000 delcev na cm–3 pri vstopu v izločevalec hlapnih delcev. Koncentracije delcev se merijo v smeri navzgor in navzdol od komponent.

Redukcijski faktor koncentracije delcev za vsako velikost delcev (fr(di)) se izračuna, kot sledi:

Formula

(117)

Kjer je:

Nin(di)

=

koncentracija delcev v zgornjem toku za delce s premerom di;

Nout(di)

=

koncentracija delcev v spodnjem toku za delce s premerom di;

di

=

premer električne mobilnosti delcev (30, 50 ali 100 nm);

Nin(di) in Nout(di) se popravita za iste pogoje.

Redukcija povprečne koncentracije delcev (Formula) pri dani nastavitvi redčenja se izračuna tako;

Formula

(118)

Priporočljivo je, da se izločevalec hlapnih delcev kalibrira in validira kot cela enota.

A.8.2.2.3.   Tehnična služba v 6 mesecih pred izvedbo preskusa emisij zagotovi potrdilo o validaciji za izločevalec hlapnih delcev, ki dokazuje zmogljivost učinkovitega izločevanja hlapnih delcev. Če izločevalec hlapnih delcev vsebuje alarme za nadzor temperature, je dopusten 12-mesečni interval validacije. Izločevalec hlapnih delcev mora izkazovati več kot 99,0-odstotno izločevanje delcev tetrakontana (CH3(CH2)38CH3) s premerom električne mobilnosti najmanj 30 nm pri vstopni koncentraciji ≥ 10 000 cm–3, če deluje pri minimalni nastavitvi redčenja in delovni temperaturi, ki jo priporočajo proizvajalci.

A.8.2.3.   Postopki preverjanja sistema števila delcev

A.8.2.3.1.   Pred vsakim preskusom mora števec delcev izkazovati izmerjeno koncentracijo, ki je manjša od 0,5 delcev na cm–3, kadar je filter HEPA razreda najmanj H13 po EN 1822:2008 ali s primerljivo zmogljivostjo pritrjen pri vstopu v celotni sistem vzorčenja delcev (izločevalec hlapnih delcev in števec števila delcev).

A.8.2.3.2.   Vsak mesec mora pretok v števec delcev izkazovati izmerjeno vrednost v okviru 5 % stopnje nominalnega pretoka števca delcev na podlagi preverjanja s kalibriranim merilnikom pretoka.

A.8.2.3.3.   Števec delcev mora vsak dan po uporabi filtra HEPA razreda najmanj H13 po EN 1822:2008 ali z enakovredno zmogljivostjo, pritrjenega pri vstopu v števec delcev, izkazovati koncentracijo ≤ 0,2 cm–3. Če se ta filter odstrani, mora števec delcev prikazovati povečanje izmerjene koncentracije za najmanj 100 delcev na cm–3, ki jo sproži okoliški zrak, in se vrniti na vrednost ≤ 0,2 cm–3, ko se filter HEPA zopet namesti.

A.8.2.3.4.   Pred začetkom vsakega preskusa je treba preveriti, ali je glede na prikaz merilnega sistema cev za izhlapevanje, če je del sistema, dosegla ustrezno delovno temperaturo.

A.8.2.3.5.   Pred začetkom vsakega preskusa je treba preveriti, ali je glede na prikaz merilnega sistema razredčevalnik PND1 dosegel ustrezno delovno temperaturo.


(1)  Primer metod kalibracije/validacije je na voljno na: http://www.unece.org/es/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29grpe/pmpfcp.html.html.


PRILOGA 5

SPECIFIKACIJE REFERENČNIH GORIV

Tehnični podatki o gorivih za preskušanje motorjev na kompresijski vžig in motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo

Tip: Dizelsko gorivo (B7)

Proizvod/pogoji

Enota

Mejna vrednost  (1)

Preskusni postopek

najmanj

največ

Cetansko število

 

46,0

 

EN ISO 4264

Cetansko število (2)

 

52,0

56,0

EN-ISO 5165

Gostota pri 15 °C

kg/m3

833

837

EN-ISO 3675

EN ISO 12185

Destilacija:

točka 50 %

°C

245

 

EN-ISO 3405

točka 95 %

°C

345

350

EN-ISO 3405

zaključno vrelišče

°C

 

360

EN-ISO 3405

Plamenišče

°C

55

 

EN 22719

CFPP (sposobnost filtra)

°C

 

5

EN 116

Viskoznost pri 40 °C

mm2/s

2,3

3,3

EN-ISO 3104

Policiklični aromatski ogljikovodiki

% m/m

2,0

4,0

EN 12916

Vsebnost žvepla

mg/kg

 

10

EN ISO 20846 / EN ISO 20884

Korozija bakra

(3h pri 50 °C)

ocena

 

razred 1

EN-ISO 2160

Ostanki ogljika po Conradsonu (10 % DR)

% m/m

 

0,2

EN-ISO 10370

Delež pepela

% m/m

 

0,01

EN-ISO 6245

Skupaj nečistoče

mg/kg

 

24

EN 12662

Vsebnost vode

% m/m

 

0,02

EN-ISO 12937

Nevtralizacijsko število (močna kislina)

mg KOH/g

 

0,10

ASTM D 974

Stabilnost oksidacije (3)

mg/ml

 

0,025

EN-ISO 12205

Lubrikativnost (premer pregledovalnika obrabe HFRR pri 60 °C)

μm

 

400

EN ISO 12156

Stabilnost oksidacije pri 110 °C (3)

H

20,0

 

EN 15751

FAME (4)

% v/v

6,0

7,0

EN 14078


Tip: Etanol za motorje na kompresijski vžig z eno vrsto goriva (ED95) (5)

Proizvod/pogoji

Enota

Mejne vrednosti  (6)

Preskusna metoda  (7)

 

 

najmanj

največ

Skupaj alkohol (etanol, vključno z vsebnostjo višje nasičenih alkoholov)

% m/m

92,4

 

EN 15721

Drugi višje nasičeni monoalkoholi (C3-C5)

% m/m

 

2,0

EN 15721

Metanol

% m/m

 

0,3

EN 15721

Gostota 15 °C

kg/m2

793,0

815,0

EN ISO 12185

Kislost, izračunana kot ocetna kislina

% m/m

 

0,0025

EN 15491

Videz

 

svetel in čist

 

Plamenišče

°C

10

 

EN 3679

Suhi ostanek

mg/kg

 

15

EN 15691

Vsebnost vode

% m/m

 

6,5

EN 15489 (8)

EN-ISO 12937

EN 15692

Aldehidi, izračunani kot acetaldehid

% m/m

 

0,0050

ISO 1388-4

Estri, izračunani kot etilacetat

% m/m

 

0,1

ASTM D1617

Vsebnost žvepla

mg/kg

 

10,0

EN 15485

EN 15486

Sulfati

mg/kg

 

4,0

EN 15492

Onesnaženost z delci

mg/kg

 

24

EN 12662

Fosfor

mg/l

 

0,20

EN 15487

Anorganski klorid

mg/kg

 

1,0

EN 15484 ali EN 15492

Baker

mg/kg

 

0,100

EN 15488

Elektrolitska prevodnost

μS/cm

 

2,50

DIN 51627-4 ali prEN 15938

Tehnični podatki o gorivih za preskušanje motorjev na prisilni vžig in motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo

Tip: Bencin (E10)

Proizvod/pogoji

Enota

Mejne vrednosti  (9)

Preskusna metoda  (10)

najmanj

največ

 

Raziskovalno oktansko število

 

95,0

97,0

EN ISO 5164:2005 (11)

Motorsko oktansko število

 

84,0

86,0

EN ISO 5163:2005 (11)

Gostota pri 15 °C

kg/m3

743

756

EN ISO 3675

EN ISO 12185

Parni tlak

kPa

56,0

60,0

prEN ISO 13016-1

(DVPE)

Vsebnost vode

% v/v

 

0,015

ASTM E 1064

Destilacija:

izparelo pri 70 °C

% v/v

24,0

44,0

EN-ISO 3405

-

izparelo pri 100 °C

% v/v

56,0

60,0

EN-ISO 3405

-

izparelo pri 150 °C

% v/v

88,0

90,0

EN-ISO 3405

zaključno vrelišče

°C

190

210

EN-ISO 3405

Ostanek

% v/v

2,0

EN-ISO 3405

Analiza ogljikovodika:

-

olefini

% v/v

3,0

18,0

EN 14517

EN 15553

-

aromati

% v/v

25,0

35,0

EN 14517

EN 15553

-

benzen

% v/v

0,4

1,0

EN 12177

EN 238,

EN 14517

-

nasičene spojine

% v/v

poročilo

EN 14517

EN 15553

Razmerje ogljik/vodik

 

poročilo

 

Razmerje ogljik/kisik

 

poročilo

 

Indukcijsko obdobje (12)

minute

480

 

EN-ISO 7536

Vsebnost kisika (13)

% m/m

3,7

EN 1601

EN 13132

EN 14517

Obstoječe lepilo

mg/ml

0,04

EN-ISO 6246

Vsebnost žvepla (14)

mg/kg

10

EN ISO 20846

EN ISO 20884

Korozija bakra

(3 h pri 50 °C)

ocena

razred 1

EN-ISO 2160

Vsebnost svinca

mg/l

5

EN 237

Vsebnost fosforja (15)

mg/l

1,3

ASTM D 3231

Etanol (12)

% v/v

9,5

10,0

EN 1601

EN 13132

EN 14517


Tip: Etanol (E85)

Proizvod/pogoji

Enota

Mejne vrednosti  (16)

Preskusni postopek

najmanj

največ

Raziskovalno oktansko število

 

95,0

EN ISO 5164

Motorsko oktansko število

 

85,0

EN ISO 5163

Gostota pri 15 °C

kg/m3

poročilo

NOx ISO 3675

Parni tlak

kPa

40,0

60,0

prEN ISO 13016-1

(DVPE)

Vsebnost žvepla (17)

mg/kg

10

EN 15485 ali EN 15486

Stabilnost oksidacije

minute

360

 

EN ISO 7536

Vsebnost obstoječega lepila

(izprano s topilom)

mg/100 ml

5

EN-ISO 6246

Videz

Videz se ugotavlja pri temperaturi okolice ali pri temperaturi 15°C, kar je višje.

 

čist in svetel, ni nobenih vidnih suspenzij ali usedlin onesnaževal

vizualni pregled

Etanol in višji alkoholi (18)

% v/v

83

85

EN 1601

EN 13132

EN 14517

E DIN 51627-3

Višji alkoholi (C3-C8)

% v/v

2,0

E DIN 51627-3

metanol

% v/v

 

1,00

E DIN 51627-3

Bencin (19)

% v/v

ravnotežje

EN 228

Fosfor

mg/l

0,20 (20)

EN 15487

Vsebnost vode

% v/v

 

0,300

EN 15489 ali EN 15692

Vsebnost anorganskih kloridov

mg/l

 

1

EN 15492

pHe

 

6,5

9,0

EN 15490

Korozija bakrenega traku

(3 h pri 50 °C)

ocena

razred 1

 

EN ISO 2160

Kislost (izražena kot ocetna kislina CH3COOH)

% m/m

0,0050

EN 15491

(mg/l)

(40)

Električna prevodnost

μS/cm

1,5

DIN 51627-4 ali prEN 15938

Razmerje ogljik/vodik

 

poročilo

 

Razmerje ogljik/kisik

 

poročilo

 


Tip: Utekočinjeni naftni plin

Proizvod/pogoji

Enota

gorivo A

gorivo B

Preskusni postopek

Sestava:

 

 

 

EN 27941

Vsebnost C3

% v/v

30 ± 2

85 ± 2

 

Vsebnost C4

% v/v

ravnotežje (21)

ravnotežje (21)

 

< C3, >C4

% v/v

največ 2

največ 2

 

Nenasičeni ogljikovodiki

% v/v

največ 12

največ 15

 

Ostanki uparjanja

mg/kg

največ 50

največ 50

EN 15470

Voda pri 0 °C

 

Prosto

Prosto

EN 15469

Skupna vsebnost žvepla, vključno z sredstvom za vonj

mg/kg

največ 10

največ 10

EN 24260, ASTM D 3246, ASTM 6667

Vodikov sulfid

 

jih ni

jih ni

EN ISO 8819

Korozija bakrenega traku

(1 h pri 40 °C)

ocena

razred 1

razred 1

NOx ISO 6251 (22)

Vonj

 

značilnost

značilnost

 

Motorno oktansko število (23)

 

najmanj 89,0

najmanj 89,0

EN 589 Priloga B

Tip: Zemeljski plin/ biometan

Značilnosti

Enote

Osnova

Mejne vrednosti

Preskusni postopek

najmanj

največ

Referenčno gorivo GR

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

 

87

84

89

 

Etan

 

13

11

15

 

Ravnotežje (24)

% mol

1

NOx ISO 6974

Vsebnost žvepla

mg/m3  (25)

 

10

ISO 6326-5


Referenčno gorivo G23

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

 

92,5

91,5

93,5

 

Ravnotežje (26)

% mol

1

NOx ISO 6974

N2

% mol

7,5

6,5

8,5

 

Vsebnost žvepla

mg/m3  (27)

10

ISO 6326-5


Referenčno gorivo G25

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

% mol

86

84

88

 

Ravnotežje (28)

% mol

1

NOx ISO 6974

N2

% mol

14

12

16

 

Vsebnost žvepla

mg/m3  (29)

10

ISO 6326-5


Referenčno gorivo G20

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

% mola

100

99

100

ISO 6974

Razlika (30)

% mola

1

ISO 6974

N2

% mola

 

 

 

ISO 6974

Vsebnost žvepla

mg/m3  (31)

10

ISO 6326-5

Wobbejev indeks (neto)

MJ/m3  (32)

48,2

47,2

49,2

 


(1)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „resnične vrednosti“. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni proizvodi — Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami“, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničlo; pri določanju največje in najmanjše vrednosti najmanjša je razlika 4R (R = možnost ponovljivosti). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(2)  Območje cetanskega števila ni v skladu z zahtevami, da je najmanjše območje 4R. Vseeno se pri morebitnem sporu med dobaviteljem in uporabnikom goriva pri reševanju spora lahko uporabijo določbe standarda ISO 4259, če se namesto ene meritve izvede raje dovolj ponovnih meritev, da se doseže predpisana natančnost.

(3)  Čeprav je stabilnost oksidacije nadzorovana, je verjetno, da bo rok uporabnosti omejen. V zvezi s pogoji skladiščenja in življenjsko dobo se je treba posvetovati z dobaviteljem.

(4)  Vsebnost FAME mora ustrezati specifikacijam iz standarda EN 14214.

(5)  Dodatki, kot so snovi za izboljšanje cetanske vrednosti, kot jih določi proizvajalec motorja, se lahko dodajajo etanolskemu gorivu, če to nima negativnih stranskih učinkov. Če so ti pogoji izpolnjeni, je največja dovoljena količina 10 % m/m.

(6)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „resnične vrednosti“. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni proizvodi — Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami“, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničlo; pri določanju največje in najmanjše vrednosti najmanjša je razlika 4R (R = možnost ponovljivosti). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(7)  Enakovredne metode EN/ISO bodo sprejete, ko bodo izdane za vse zgoraj navedene značilnosti.

(8)  Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacij, se uporabijo določbe standarda EN 15489.

(9)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „resnične vrednosti“. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni proizvodi — Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami“, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničlo; pri določanju največje in najmanjše vrednosti najmanjša je razlika 4R (R = možnost ponovljivosti). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(10)  Enakovredne metode EN/ISO bodo sprejete, ko bodo izdane za vse zgoraj navedene značilnosti.

(11)  Korekcijski faktor 0,2 za MON in RON se pri izračunu končnega rezultata v skladu s standardom EN 228:2008 odšteje.

(12)  Gorivo lahko vsebuje antioksidante in deaktivatorje kovin, ki se običajno uporabljajo za stabiliziranje rafinerijskih bencinskih tokov, ne smejo pa se dodajati detergenti/disperzijska sredstva in topilna olja.

(13)  Etanol, ki izpolnjuje specifikacije standarda EN 15376, je edina kisikova spojina, ki se namerno doda referenčnemu gorivu.

(14)  Zapiše se dejanska vsebnost žvepla v gorivu za preskus tipa 1.

(15)  Temu referenčnemu gorivu se namerno ne sme dodajati spojin, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec.

(16)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „resnične vrednosti“. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni proizvodi — Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami“, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničlo; pri določanju največje in najmanjše vrednosti najmanjša je razlika 4R (R = možnost ponovljivosti). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(17)  Zabeleži se dejanska vrednost žvepla v gorivu za preskus emisij.

(18)  Etanol, ki izpolnjuje specifikacije standarda EN 15376, je edina kisikova spojina, ki se namerno doda temu referenčnemu gorivu.

(19)  Vsebnost neosvinčenega bencina se lahko določi kot 100 minus vsota vsebnosti vode, alkoholov, MTBE in ETBE v odstotkih.

(20)  Temu referenčnemu gorivu se namerno ne sme dodajati spojin, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec..

(21)  Ravnotežje mora biti: ravnotežje = 100 – C3 –< C3 – >C4

(22)  S to metodo ni mogoče natančno določiti prisotnosti korozivnih snovi, če so v vzorcu antikorozijska sredstva ali druge kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakrenem traku. Zato je dodajanje takih spojin z edinim namenom vplivanja na preskusno metodo prepovedano.

(23)  Na zahtevo proizvajalca motorja se lahko pri izvajanju homologacijskih preskusov uporabi višje motorno oktansko število.

(24)  Inertni plini +C2+.

(25)  Vrednost se določi pri standardnih pogojih 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(26)  Inertni plini (ki se razlikujejo od N2) + C2+ C2+.

(27)  Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(28)  Inertni plini (ki se razlikujejo od N2) + C2+ C2+.

(29)  Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(30)  Inertni plini (se razlikujejo od N2) + C2 + C2+.

(31)  Vrednost, ki se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(32)  Vrednost, ki se določi pri 273,2 K (0 °C) in 101,3 kPa.


PRILOGA 6

PODATKI O EMISIJAH, ZAHTEVANI PRI HOMOLOGACIJI ZARADI TEHNIČNEGA PREGLEDA

MERJENJE EMISIJ OGLJIKOVEGA MONOKSIDA V PROSTEM TEKU MOTORJA

1.   UVOD

1.1.

Ta priloga določa postopek za merjenje emisij ogljikovega monoksida v prostem teku (pri normalni in visoki vrtilni frekvenci) motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin ali etanol (E85), ali motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo NG/biometan ali LPG, vgrajenih v vozila kategorij M2, N1 ali M1, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone.

2.   SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1.

Splošne zahteve so določene v odstavku 5.3.7 Pravilnika št. 83 z izjemami, določenimi v odstavkih 2.2, 2.3 in 2.4.

2.2.

Atomska razmerja iz odstavka 5.3.7.3 Pravilnika št. 83 se razumejo na naslednji način:

Hcv= atomsko razmerje med vodikom in ogljikom

za bencin (E10) 1,93

za LPG 2,525

za NG/biometan 4,0

za etanol (E85) 2,74

Ocv= atomsko razmerje med kisikom in ogljikom

za bencin (E10) 0,032

za LPG 0,0

za NG/biometan 0,0

za etanol (E85) 0,385

2.3.

Preglednica v odstavku 1.4.3 Dodatka 2A (preglednica 6) se izpolni na podlagi zahtev iz odstavkov 2.2 in 2.4 te priloge.

2.4.

Proizvajalec potrdi točnost vrednosti Lambda, ki je bila izmerjena med homologacijo v odstavku 2.1 te priloge kot vrednost, ki je reprezentativna za tipično proizvedeno vozilo, in sicer v roku 24 mesecev od dneva podelitve homologacije. Na podlagi pregledov in študij proizvedenih vozil se izvede ocena.

3.   TEHNIČNE ZAHTEVE

3.1.

Tehnične zahteve so določene v Prilogi 5 k Pravilniku št. 83 z izjemo, določeno v odstavku 3.2.

3.2

Referenčna goriva iz odstavka 2.1 Priloge 5 k Pravilniku št. 83 se razumejo kot sklicevanje na ustrezne specifikacije referenčnih goriv iz Priloge 5 k temu pravilniku.


PRILOGA 7

PREVERJANJE TRAJNOSTI SISTEMOV MOTORJA

1.   UVOD

1.1.   V tej prilogi so navedeni postopki za izbiro motorjev, ki se preskusijo po razporedu kopičenja prevozov za ugotavljanje faktorjev poslabšanja. Faktorji poslabšanja se uporabijo v skladu z zahtevami iz odstavka 3.6 te priloge za emisije, izmerjene v skladu s Prilogo 4.

1.2.   V tej prilogi so navedena tudi z emisijami povezana in z emisijami nepovezana navodila za vzdrževanje, ki se uporabljajo za motorje, na katerih se izvaja razpored kopičenja prevozov. Takšno vzdrževanje mora biti v skladu s posegi vzdrževanja, ki se izvajajo na motorjih v prometu, in se sporoči lastnikom novih motorjev in vozil.

2.   IZBIRA MOTORJEV ZA UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA ŽIVLJENJSKE DOBE

2.1.   Motorji za preskus emisij, da se ugotovijo faktorji poslabšanja življenjske dobe, se izberejo iz družine motorjev, ki je opredeljena v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika.

2.2.   Motorje iz drugih družin motorjev je mogoče vključiti v družine na podlagi tipa sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki ga motor uporablja. Da je mogoče motorje z različnimi števili valjev in različnimi nastavitvami valjev, vendar z enakimi tehničnimi specifikacijami in enako namestitvijo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov uvrstiti v enako družino motorjev s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, mora proizvajalec organu za izdajo certifikatov predložiti podatke, ki kažejo, da so emisije teh motorjev podobne.

2.3.   Proizvajalec motorja izbere en motor, ki predstavlja družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, kot je določeno v skladu z odstavkom 2.2, za preskušanje po razporedu kopičenja prevozov iz odstavka 3.2 in to sporoči homologacijskemu organu pred začetkom kakršnih koli preskusov.

2.3.1.   Če homologacijski organ odloči, da najslabšo raven emisij družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov bolje predstavlja kak drug motor, potem motor za preskus skupaj izbereta homologacijski organ in proizvajalec motorja.

3.   UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA ŽIVLJENJSKE DOBE

3.1.   Splošne opombe

Faktorji poslabšanja se za družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov določijo z izbranimi motorji na podlagi razporeda kopičenja prevozov, ki vključuje redno preskušanje za plinaste emisije in emisije delcev v preskusih WHTC in WHSC.

3.2.   Razpored kopičenja prevozov

Če se proizvajalec tako odloči, se lahko razporedi kopičenja prevozov izvajajo tako, da se z vozilom, opremljenim z izbranim motorjem, izvede razpored kopičenja prevozov ali da se z izbranim motorjem izvede razpored kopičenja prevozov z dinamometrom.

3.2.1.   Kopičenje prevozov in kopičenje prevozov z dinamometrom

3.2.1.1.   Proizvajalec v skladu z dobro inženirsko prakso določi, v kakšni obliki in obsegu se bosta izvajala kopičenje prevozov in cikel staranja za motorje.

3.2.1.2.   Proizvajalec določi preskusne točke, na katerih se izmerijo plinaste emisije in emisije delcev v preskusih WHTC in WHSC po vročem zagonu. Preskusne točke morajo biti najmanj tri; ena na začetku, druga približno na sredini in zadnja na koncu razporeda kopičenja prevozov.

3.2.1.3.   Vrednosti emisij na začetni točki in na koncu življenjske dobe, izračunane v skladu z odstavkom 3.5.2, izpolnjujejo mejne vrednosti iz odstavka 5.3 tega pravilnika, pri čemer lahko posamezni rezultati emisij iz preskusnih točk presegajo te mejne vrednosti.

3.2.1.4.   Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem homologacijskega organa se na vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (preskus WHTC ali WHSC po vročem zagonu), drug preskusni cikel pa se izvede le na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov.

3.2.1.5.   Razporedi kopičenja prevozov so lahko za različne družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov različni.

3.2.1.6.   Razporedi kopičenja prevozov so lahko krajši od življenjske dobe, vendar ne smejo biti krajši, kot je navedeno v preglednici 1 v odstavku 3.2.1.8.

3.2.1.7.   Proizvajalec mora zagotoviti veljavno povezavo med obdobjem kopičenja prevozov (prevožena razdalja) in urami dinamometra motorja, tj. na primer povezava s porabo goriva, povezava hitrosti vozila in obratov motorja itd.

3.2.1.8.   Minimalno obdobje kopičenja prevozov

Preglednica 1

Minimalno obdobje kopičenja prevozov

Kategorija vozila, v kateri bo motor nameščen (1)

Minimalno obdobje kopičenja prevozov

Življenjska doba

Vozila kategorije N1

160 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

Vozila kategorije N2

188 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

Vozila kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 16 ton

188 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

Vozila kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 16 ton

233 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

vozila kategorije M1

160 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

Vozila kategorije M2

160 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

Vozila kategorije M3, razredov I, II, A in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 7,5 ton

188 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

Vozila kategorije M3, razredov III in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 7,5 ton

233 000 km

Glej odstavek 5.4 tega pravilnika

3.2.1.9.   Pospešeno staranje je dovoljeno, če se razpored kopičenja prevozov prilagodi na podlagi porabe goriva. Prilagoditev temelji na razmerju med običajno porabo goriva med uporabo in porabo goriva za cikel staranja, pri čemer poraba goriva za cikel staranja ne sme presegati običajne porabe goriva med uporabo za več kot 30 %.

3.2.1.10.   Razpored kopičenja prevozov mora biti natančno opisan v vlogi za homologacijo, homologacijskemu organu pa ga je treba predložiti pred začetkom kakršnih koli preskusov.

3.2.2.   Če homologacijski organ odloči, da je treba na preskusih WHTC in WHSC po vročem zagonu med točkami, ki jih je izbral proizvajalec, izvesti dodatne meritve, o tem obvesti proizvajalca. Proizvajalec pripravi revidiran razpored kopičenja prevozov, s katerim se mora strinjati homologacijski organ.

3.3.   Preskušanje motorja

3.3.1.   Stabilizacija sistema motorja

3.3.1.1.   Proizvajalec za vsako družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov določi število ur delovanja vozila ali motorja, po preteku katerih se delovanje sistema za naknadno obdelavo motorja stabilizira. Če homologacijski organ tako zahteva, mora proizvajalec predložiti podatke in analize, ki jih je uporabil pri tej določitvi. Proizvajalec se lahko odloči tudi, da motor deluje 60–125 ur ali enakovredno število prevoženih kilometrov med ciklom staranja, da se sistem za naknadno obdelavo motorja stabilizira.

3.3.1.2.   Konec stabilizacijskega obdobja, določenega v odstavku 3.3.1.1, se šteje kot začetek razporeda kopičenja prevozov.

3.3.2.   Preskus kopičenja prevozov

3.3.2.1.   Po preskusu se motor spusti skozi razpored kopičenja prevozov, ki ga izbere proizvajalec, kot je opisano v odstavku 3.2. Motor se v rednih intervalih v razporedu kopičenja prevozov, ki jih določi proizvajalec, in na mestih, kjer je to primerno, kar določi tudi homologacijski organ v skladu z odstavkom 3.2.2, preskusi za plinaste emisije in emisije delcev v preskusih WHTC in WHSC po vročem zagonu. V skladu z odstavkom 3.2.1.4, če je bilo dogovorjeno, da se na vsaki preskusni točki izvede le en preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu), se mora drugi preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu) izvesti na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov.

3.3.2.2.   Med razporedom kopičenja prevozov se vzdrževanje motorja izvaja v skladu z zahtevami iz odstavka 4.

3.3.2.3.   Na motorju ali vozilu je med razporedom kopičenja prevozov mogoče opraviti nenačrtovane posege vzdrževanja, na primer, če je sistem OBD odkril napako, ki je povzročila, da se je aktiviral indikator za javljanje napak (MI).

3.4.   Poročanje

3.4.1.   Rezultati vseh preskusov emisij (WHTC ali WHSC po vročem zagonu), ki se izvedejo med razporedom kopičenja prevozov, morajo biti na voljo homologacijskemu organu. Če se kateri koli preskus emisij razveljavi, mora proizvajalec predložiti pojasnilo, zakaj ga je razveljavil. V tem primeru se v roku 100 ur kopičenja prevozov izvede dodatna serija preskusov emisij v preskusih WHTC in WHSC po vročem zagonu.

3.4.2.   Proizvajalec beleži podatke v zvezi z vsemi preskusi emisij in posegi vzdrževanja, ki jih je izvedel na motorju v času razporeda kopičenja prevozov. Te podatke predloži homologacijskemu organu skupaj z rezultati preskusov emisij, ki jih izvede v razporedu kopičenja prevozov.

3.5.   Določitev faktorjev poslabšanja

3.5.1.   Za vsako onesnaževalo, izmerjeno na preskusih WHTC in WHSC po vročem zagonu, ter na vsaki preskusni točki se v razporedu kopičenja prevozov na podlagi vseh rezultatov preskusov izvede najboljša analiza linearne regresije. Rezultati vsakega preskusa za vsako onesnaževalo se izrazijo z enakim številom decimalnih mest, kot je mejna vrednost za tisto onesnaževalo, kakor je prikazano v odstavku 5.3 tega pravilnika, in enim dodatnim decimalnim mestom. Če je bilo v skladu odstavkom 3.2.1.4 te priloge dogovorjeno, da se na vsaki preskusni točki izvede le en preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu) ter drugi preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu) le na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov, se regresijska analiza opravi le na podlagi rezultatov preskusov preskusnega cikla, izvedenega na vsaki preskusni točki.

Na zahtevo proizvajalca in s predhodno odobritvijo homologacijskega organa se lahko dovoli nelinearna regresija.

3.5.2.   Vrednosti emisij za vsako onesnaževalo na začetku razporeda kopičenja prevozov in na koncu življenjske dobe, ki veljajo za motor v preskušanju, se izračunajo po regresijski enačbi. Če je razpored kopičenja prevozov krajši od obdobja življenjske dobe, se vrednosti emisij na koncu življenjske dobe izračunajo z ekstrapolacijo regresijske enačbe, kot je določeno v odstavku 3.5.1.

3.5.3.   Faktor poslabšanja za vsako onesnaževalo se določi kot razmerje med uporabljenimi vrednostmi emisij na koncu življenjske dobe in vrednostmi emisij na začetku razporeda kopičenja prevozov (multiplikativni faktor poslabšanja).

Na zahtevo proizvajalca in s predhodno odobritvijo homologacijskega organa, se lahko za vsako onesnaževalo uporabi aditivni faktor poslabšanja. Aditivni faktor poslabšanja se obravnava kot razlika med izračunanimi vrednostmi emisij na koncu življenjske dobe in vrednostmi emisij na začetku razporeda kopičenja prevozov.

Če je rezultat izračuna pri multiplikativnem faktorju poslabšanja manj kot 1,00, je faktor poslabšanja 1,0, če je rezultat izračuna pri aditivnem faktorju poslabšanja manj kot 0,00, pa je faktor poslabšanja 0,00.

Primer določitve faktorjev poslabšanja z uporabo linearne regresije je prikazan na sliki 1.

Mešanje multiplikativnih in aditivnih faktorjev poslabšanja znotraj enega sklopa onesnaževal ni dovoljeno.

Če je bilo dogovorjeno, da se na vsaki preskusni točki izvede le en preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu) ter drugi preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu) le na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov, se lahko v skladu z odstavkom 3.2.1.4 te priloge faktor poslabšanja, izračunan za preskusni cikel, ki je bil izveden na vsaki preskusni točki, uporabi tudi za drugi preskusni cikel.

Slika 1

Primer določitve faktorjev poslabšanja

Image

3.6.   Določeni faktorji poslabšanja

3.6.1.   Namesto uporabe razporeda kopičenja prevozov za določitev faktorjev poslabšanja se lahko proizvajalci motorjev odločijo za uporabo naslednjih določenih multiplikativnih faktorjev poslabšanja:

Preglednica 2

Faktorji poslabšanja

Preskusni cikel

CO

THC (2)

NMHC (3)

CH4  (3)

NOx

NH3

Masa trdnih delcev

Število PM

WHTC

1,3

1,3

1,4

1,4

1,15

1,0

1,05

1,0

WHSC

1,3

1,3

1,4

1,4

1,15

1,0

1,05

1,0

Določeni aditivni faktorji poslabšanja niso navedeni. Določenih multiplikativnih faktorjev poslabšanja ni dovoljeno spreminjati v aditivne faktorje poslabšanja.

3.7.   Uporaba faktorjev poslabšanja

3.7.1.   Motorji izpolnjujejo zadevne mejne vrednosti emisij za vsako onesnaževalo, kot je navedeno v odstavku 5.3 tega pravilnika, po uporabi faktorjev poslabšanja pri rezultatu preskusa, izmerjenega v skladu s Prilogo 4 (egas, ePM). Glede na vrsto faktorja poslabšanja (FP) veljajo naslednje določbe:

(a)

:

Multiplikativni

:

(egas ali ePM) * DF ≤ mejna vrednost emisije;

(b)

:

Aditivni

:

(egas ali ePM) + DF ≤ mejna vrednost emisije.

3.7.2.   Proizvajalec se lahko odloči, da prenese faktorje poslabšanja, določene za družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, na sistem motorja, ki ne spada v isto kategorijo družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov. V takih primerih mora proizvajalec homologacijskemu organu dokazati, da imata sistem motorja, za katerega je bila družina motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov prvotno preskušena, in sistem motorja, na katerega se faktorji poslabšanja prenašajo, enake tehnične specifikacije in zahteve v zvezi z namestitvijo na vozilo ter da so emisije takšnega motorja ali sistema motorja podobne.

3.7.3.   Faktorji poslabšanja za vsako onesnaževalo na ustreznem preskusnem ciklu se zabeležijo v odstavkih 1.4.1 in 1.4.2 Dopolnila k Prilogi 2A in v odstavkih 1.4.1 in 1.4.2 Dopolnila k Prilogi 2C.

3.8.   Pregled skladnosti proizvodnje

3.8.1.   Skladnost proizvodnje za upoštevanje emisij se preverja na podlagi zahtev iz odstavka 8 tega pravilnika.

3.8.2.   Med izvajanjem homologacijskega preskusa lahko proizvajalec po želji hkrati izmeri emisije onesnaževal pred sistemi za naknadno obdelavo. Pri tem lahko proizvajalec razvije neformalen faktor poslabšanja, ki je ločen za motor in za sistem za naknadno obdelavo, ki ga lahko uporabi kot pomoč za dokončanje revidiranja proizvodne linije.

3.8.3.   Za namene homologacije se v odstavkih 1.4.1 in 1.4.2 Dopolnila k Prilogi 2A ter v odstavkih 1.4.1 in 1.4.2 Dopolnila k delu 2 Priloge 2C zabeležijo le faktorji poslabšanja v skladu z odstavkom 3.5 ali 3.6.

4.   VZDRŽEVANJE

Za namene razporeda kopičenja prevozov je treba posege vzdrževanja izvajati v skladu z navodili proizvajalca za servisiranje in vzdrževanje.

4.1.   Načrtovani posegi vzdrževanja, povezani z emisijami

4.1.1.   Načrtovani posegi vzdrževanja, povezani z emisijami, za izvajanje razporeda kopičenja prevozov se izvajajo na enaki razdalji ali v enakih intervalih, kot je navedeno v proizvajalčevih navodilih za vzdrževanje, namenjenih lastnikom motorja ali vozila. Ta razpored vzdrževanja je mogoče v času razporeda kopičenja prevozov po potrebi posodobiti, če se iz razporeda vzdrževanja ne izbriše noben del vzdrževanja, po tem ko je ta del vzdrževanja že bil izveden na preskusnem motorju.

4.1.2.   Proizvajalec motorja za razpored kopičenja prevozov navede prilagoditev, čiščenje in vzdrževanje (če je to potrebno) ter predvideno zamenjavo naslednjih postavk:

(a)

filtri in hladilniki v sistemu recirkulacije izpušnih plinov;

(b)

prezračevalni ventil pozitivnega ohišja motorja, če se uporablja;

(c)

vbrizgalne šobe za gorivo (samo čiščenje);

(d)

injektorji za gorivo;

(e)

turbopuhalo;

(f)

elektronska krmilna enota motorja ter povezani senzorji in stikala;

(g)

sistem za naknadno obdelavo delcev (vključno s povezanimi sestavnimi deli);

(h)

sistem za odstranjevanje NOx;

(i)

sistem recirkulacije izpušnih plinov, vključno z vsemi povezanimi nadzornimi ventili in cevmi;

(j)

vsak drug sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

4.1.3.   Kritični načrtovani posegi vzdrževanja, povezani z emisijami, se izvedejo le, če se opravijo med uporabo ter če se sporočijo lastniku vozila.

4.2.   Spremembe načrtovanih posegov vzdrževanja

4.2.1.   Proizvajalec homologacijskemu organu predloži zahtevo za odobritev kakršnih koli novih načrtovanih posegov vzdrževanja, ki jih želi izvesti med razporedom kopičenja prevozov, in nato o tem obvesti lastnike motorjev ali vozil. V zahtevku mora predložiti podatke, ki potrjujejo potrebo po novem načrtovanem posegu vzdrževanja in intervalu posega vzdrževanja.

4.3.   Načrtovani posegi vzdrževanja, ki niso povezani z emisijami

4.3.1.   Razumne in tehnično nujne načrtovane posege vzdrževanja, ki niso povezani z emisijami, kot so zamenjava olja, zamenjava oljnega filtra, zamenjava filtra za gorivo, zamenjava zračnega filtra, vzdrževanje sistema hlajenja, prilagoditev prostega teka, regulator, navor motorja, jermen ventila, jermen injektorja, časovna razporeditev, prilagoditev napetosti katerega koli pogonskega jermena itd., je na motorjih ali vozilih, izbranih za razpored kopičenja prevozov, mogoče opraviti v najmanj pogostih intervalih, ki jih proizvajalec priporoči lastniku.

4.4.   Popravilo

4.4.1.   Popravila sestavnih delov motorja, izbranega za preskušanje v razporedu kopičenja, razen sistema za nadzor emisij iz motorja ali sistema za gorivo, se izvajajo le, če pride do prenehanja delovanja kakega dela ali napake v sistemu motorja.

4.4.2.   Če med razporedom kopičenja prevozov sam motor, sistem za uravnavanje emisij ali sistem za gorivo neha delovati, se kopičenje prevozov razveljavi, na novem sistemu motorja pa se začne izvajati novo kopičenje prevozov.


(1)  As defined in ‘Consolidated Resolution on the Construction of Vehicles (R.E.3)’ - ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odstavek 2.

(2)  Uporablja se za motor na kompresijski vžig.

(3)  Uporablja se za motor na prisilni vžig.


PRILOGA 8

SKLADNOST MOTORJEV ALI VOZIL V PROMETU

1.   UVOD

1.1.   Ta priloga določa zahteve za preverjanje in dokazovanje skladnosti motorjev ter vozil v prometu.

1.2.   POSTOPEK ZA SKLADNOST V PROMETU

2.1.   Skladnost vozil ali motorjev v družini motorjev v prometu se dokaže s preskušanjem vozil na cesti z uporabo običajnih voznih vzorcev, pogojev in tovorov. Preskus skladnosti v prometu mora biti reprezentativen za vozila na njihovih dejanskih voznih poteh, z njihovo običajno obremenitvijo in običajnim poklicnim voznikom vozila. Kadar vozilo upravlja voznik, ki ni običajen poklicni voznik zadevnega vozila, mora biti ta voznik usposobljen za upravljanje vozil kategorije, ki se preskuša.

2.2.   Če se šteje, da so običajni pogoji v prometu neustrezni za ustrezno izvedbo preskusov, lahko proizvajalec ali homologacijski organ zahteva uporabo drugih voznih poti in tovora.

2.3.   Proizvajalec mora homologacijskemu organu dokazati, da so izbrano vozilo, vozni vzorci, pogoji in tovori reprezentativni za družino motorjev. Zahteve iz odstavkov 4.1 in 4.5 se uporabijo za določitev, ali so vozni vzorci in tovori sprejemljivi za preskušanje skladnosti v prometu.

2.4.   Proizvajalec mora sporočiti razpored in načrt vzorčenja za preskušanje skladnosti ob prvotni homologaciji nove družine motorjev.

2.5.   Vozila brez komunikacijskega vmesnika, ki omogoča zbiranje potrebnih podatkov ECU iz odstavkov 9.4.2.1 in 9.4.2.2 tega pravilnika, z manjkajočimi podatki ali nestandardnim protokolom podatkov, se štejejo za neskladna.

2.6.   Vozila, pri katerih zbiranje podatkov ECU vpliva na emisije ali zmogljivost vozila, se štejejo za neskladna.

3.   IZBIRA MOTORJA ALI VOZILA

3.1.   Po podelitvi homologacije za družino motorjev mora proizvajalec izvesti preskus v prometu za to družino motorjev v 18 mesecih od prve registracije vozila, opremljenega z motorjem iz te družine. Pri večstopenjski homologaciji prva registracija pomeni prvo registracijo dokončanega vozila.

Preskušanje se redno izvaja najmanj vsaki dve leti za vsako družino motorjev na vozilih med njihovo življenjsko dobo, kot je določeno v odstavku 5.4 tega pravilnika.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskušanje ustavi pet let po koncu proizvodnje.

3.1.1.   Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev mora biti postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 20 % vozil ali motorjev neustrezne kakovosti, 0,90 (tveganje proizvajalca = 10 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 60 % vozil ali motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3.1.2   Statistični rezultat preskusa, s katerim se določi skupno število neskladnih preskusov pri n-tem preskusu, se določi za vzorec.

3.1.3.   Odločitev o sprejemu ali zavrnitvi serije se sprejme v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

če je statistični rezultat preskusa manjši ali enak vrednosti za odločitev o sprejemu za dano velikost vzorca iz preglednice 1, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o sprejemu,

(b)

če je statistični rezultat preskusa večji ali enak vrednosti za odločitev o zavrnitvi za zadevno velikost vzorca iz preglednice 1, se za tako serijo sprejme odločitev o zavrnitvi;

(c)

sicer se v skladu s to prilogo preskusi dodaten motor, postopek izračuna pa se uporabi za vzorec, povečan za še eno enoto.

V preglednici 1 so vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi izračunane po mednarodnem standardu ISO 8422/1991.

Preglednica 1

Vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev

(velikost vzorca)

Vrednost za odločitev o sprejemu

Vrednost za odločitev o zavrnitvi

3

3

4

0

4

5

0

4

6

1

4

7

1

4

8

2

4

9

2

4

10

3

4

Homologacijski organ odobri izbrane motorje in nastavitve vozil pred začetkom preskusnih postopkov. Izbira se izvede s predložitvijo meril, ki se uporabijo za izbiro posameznih vozil, homologacijskemu organu.

3.2.   Izbrani motorji in vozila se uporabljajo in so registrirani v regiji (npr. Evropska unija). Vozilo se mora uporabljati v prometu najmanj 25 000 km.

3.3.   Za vsako vozilo mora biti na voljo evidenca o vzdrževanju, ki dokazuje, da se je vozilo primerno vzdrževalo in servisiralo v skladu s priporočili proizvajalca.

3.4.   Za pravilno delovanje motorja se preveri sistem OBD. Vse prijave napak in kode pripravljenosti v spominu vgrajenega sistema za diagnostiko se zabeležijo in opravijo se potrebna popravila.

Motorjev z napako razreda C ni treba popraviti pred preskusom. Diagnostična koda težave (DTC) se ne zbriše.

Motorji, pri katerih eden od števcev, ki jih zahtevajo določbe iz Priloge 11, ne kaže „0“, se ne smejo preskusiti. To se mora sporočiti homologacijskemu organu.

3.5.   Na motorju ali vozilu ne sme biti nobenih znakov zlorabe (kot so prekomerno natovarjanje, uporaba napačnih goriv ali druge zlorabe) ali drugih dejavnikov (kot je nedovoljeno poseganje), ki lahko vplivajo na nastajanje emisij. Upoštevati se morajo kode okvar sistema OBD in podatki o urah delovanja motorja, ki so shranjeni v računalniku.

3.6.   Vsi sestavni deli sistema za uravnavanje emisij na vozilu morajo biti skladni z navedbami v veljavnih dokumentih o homologaciji.

3.7.   Po dogovoru s homologacijskim organom lahko proizvajalec izvede preskušanje skladnosti v prometu na manj motorjih ali vozilih, kot določa odstavek 3.1, če je v družini motorja proizvedenih manj kot 500 motorjev na leto.

4.   PRESKUSNI POGOJI

4.1.   Tovor vozila

Za preskušanje skladnosti v prometu se lahko tovor reproducira in se namesto njega uporabi umetni tovor.

Če ni na voljo statističnih podatkov, ki bi dokazovali, da je tovor reprezentativen za vozilo, mora biti tovor vozila 50 do 60 % največjega tovora vozila.

Največji tovor je razlika med največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila in maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, kot je določeno v Prilogi 3 k Posebni resoluciji št. 1 (TRANS/WP.29/1045).

4.2.   Okoljski pogoji

Preskus se izvede v okoljskih pogojih, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:

atmosferski tlak mora biti večji ali enak 82,5 kPA;

temperatura mora biti večja ali enaka 266 K (– 7°C) in manjša ali enaka temperaturi, ki se določi z naslednjo enačbo pri opredeljenem atmosferskem tlaku:

Formula

Kjer je:

 

T temperatura okoliškega zraka v K;

 

pb atmosferski tlak, v kPa.

4.3.   Temperatura hladilne tekočine motorja

Temperatura hladilne tekočine motorja je v skladu z odstavkom A.1.2.6.1. Dodatka 1 k tej prilogi.

4.4.   Mazalno olje, gorivo in reagent morajo ustrezati specifikacijam, ki jih izda proizvajalec.

4.4.1.   Mazalno olje

Vzeti je treba vzorce olja.

4.4.2.   Gorivo

Preskusno gorivo je tržno gorivo, ki je zajeto v ustreznih standardih, ali referenčno gorivo iz Priloge 5 k temu pravilniku. Vzeti je treba vzorce goriva.

4.4.2.1.   Če je proizvajalec v skladu z odstavkom 4 tega pravilnika navedel zmožnost izpolnitve zahtev iz tega pravilnika v zvezi s tržnimi gorivi iz odstavka 3.2.2.2.1 dela 1 Priloge 1 k temu pravilniku, se preskusi izvedejo na vsaj enem od navedenih tržnih goriv ali mešanici med navedenimi tržnimi gorivi in tržnimi gorivi iz ustreznih standardov.

4.4.3.   Reagent

Pri sistemih naknadne obdelave izpušnih plinov, ki uporabljajo reagent za zmanjšanje emisij, se vzame vzorec reagenta. Reagent ne sme biti zmrznjen.

4.5   Zahteve v zvezi z vožnjo

Deleži delovanja se izrazijo kot odstotek celotnega trajanja vožnje.

Vožnja vključuje mestno vožnjo ter izvenmestno in avtocestno vožnjo v skladu z deleži iz odstavkov 4.5.1 do 4.5.4. V primeru drugačnega vrstnega reda preskušanja zaradi praktičnih razlogov in po dogovoru s homologacijskim organom se lahko uporabi drugačen vrstni red mestne, izvenmestne in avtocestne vožnje.

V tem odstavku pomeni „približno“ ciljno vrednost ± 5 odstotkov.

Za mestno vožnjo so značilne hitrosti vozil med 0 in 50 km/h, za izvenmestno vožnjo hitrosti vozil med 50 in 75 km/h, za avtocestno vožnjo pa hitrosti vozil nad 75 km/h.

4.5.1.   Za vozila M1 in N1 je vožnja sestavljena iz približno 45 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 30 odstotkov avtocestne vožnje.

4.5.2.   Za vozila M2 in M3 je vožnja sestavljena iz približno 45 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 30 odstotkov avtocestne vožnje. Vozila M2 in M3 razreda I, II ali razreda A se preskusijo pri približno 70 odstotkih mestne in 30 odstotkih izvenmestne vožnje.

4.5.3.   Za vozila N2 je vožnja sestavljena iz približno 45 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 30 odstotkov avtocestne vožnje.

4.5.4.   Za vozila N3 je vožnja sestavljena iz približno 20 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 55 odstotkov avtocestne vožnje.

4.5.5.   Naslednja razporeditev značilnih vrednosti vožnje iz zbirke podatkov WHDC se lahko uporabi kot dodatna smernica za ovrednotenje vožnje:

(a)

pospeševanje: 26,9 odstotkov časa;

(b)

upočasnjevanje: 22,6 odstotkov časa;

(c)

vožnja s stalno hitrostjo: 38,1 odstotkov časa;

(d)

mirovanje (hitrost vozila = 0): 12,4 odstotkov časa.

4.6.   Operativne zahteve

4.6.1.   Vožnja se izbere tako, da je preskušanje nemoteno in da se podatki neprekinjeno vzorčijo, da se doseže najkrajše trajanje preskusa iz odstavka 4.6.5.

4.6.2.   Vzorčenje emisij in drugih podatkov se mora začeti pred vžigom motorja. Emisij med hladnim zagonom v skladu z odstavkom A.1.2.6 Dodatka 1 k tej prilogi pri ocenjevanju emisij ni treba upoštevati.

4.6.3.   Prepovedano je združevati podatke z različnih voženj ali spreminjati ali odstranjevati podatke v zvezi z vožnjo.

4.6.4.   Če se motor sam zaustavi, se lahko ponovno zažene, vendar se vzorčenje ne sme prekiniti.

4.6.5.   Preskus mora trajati najmanj tako dolgo, da se delo, opravljeno med WHTC, opravi petkrat ali da se proizvede petkratna referenčna masa CO2 v kg/cikel iz WHTC.

4.6.6.   Električno napajanje prenosnega sistema za merjenje emisij mora izvirati iz zunanje napajalne enote in ne iz vira, ki energijo pridobiva neposredno ali posredno iz preskušanega motorja.

4.6.7.   Namestitev opreme prenosnega sistema za merjenje emisij ne sme vplivati na emisije in/ali zmogljivost vozila.

4.6.8.   Priporoča se, da se vozilo upravlja pod običajnimi dnevnimi prometnimi pogoji.

4.6.9.   Če homologacijski organ ni zadovoljen z rezultati pregleda skladnosti podatkov iz odstavka A.1.3.2 Dodatka 1 k tej prilogi, lahko preskus razveljavi.

4.6.10.   Enak postopek se uporabi za preskuse vozil iz vzorca, opisanega v odstavkih od 3.1.1 do 3.1.3.

5.   PRETOK PODATKOV O ELEKTRONSKI KRMILNI ENOTI (ECU)

5.1.   Preverjanje razpoložljivosti in skladnosti informacij o pretoku podatkov ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu.

5.1.1.   Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov v skladu z zahtevami iz odstavka 9.4.2 tega pravilnika se dokaže pred preskusom v prometu.

5.1.1.1.   Če prenosni sistem za merjenje emisij teh informacij ne more pridobiti na ustrezen način, se razpoložljivost informacij dokaže z uporabo zunanjega diagnostičnega orodja OBD iz Priloge 9B.

5.1.1.1.1.

Če se lahko z diagnostičnim orodjem te informacije pridobijo na ustrezen način, prenosni sistem za merjenje emisij velja za slabo delujočega, preskus pa se razveljavi.

5.1.1.1.2.

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način z uporabo dveh vozil z motorjema iz iste družine motorjev, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno, motor velja za neskladnega.

5.1.2.   Skladnost signala navora, ki se z opremo prenosnega sistema za merjenje emisij izračuna iz informacij o pretoku podatkov ECU iz odstavka 9.4.2.1 tega pravilnika, se preveri pri polni obremenitvi.

5.1.2.1.   Metoda za preverjanje te skladnosti je opisana v Dodatku 4 k tej pilogi.

5.1.2.2.   Skladnost signala ECU o navoru velja za zadostno, če izračunani navor ostane znotraj dovoljenega odstopanja navora pri polni obremenitvi iz odstavka 9.4.2.5 tega pravilnika.

5.1.2.3.   Če izračunan navor ne ostane znotraj dovoljenega odstopanja navora pri polni obremenitvi iz odstavka 9.4.2.5 tega pravilnika, se šteje, da motor ni opravil preskusa.

6.   OCENJEVANJE EMISIJ

6.1.   Izvede se preskus, rezultati preskusa pa se izračunajo v skladu z določbami iz Dodatka 1 k tej prilogi.

6.2.   Faktorji skladnosti se izračunajo in predstavijo za metodo na podlagi mase CO2 ter metodo na podlagi dela. Odločitev o sprejemu/zavrnitvi se sprejme na podlagi rezultatov metode na podlagi dela.

6.3.   90 % skupnega percentila faktorjev skladnosti emisij izpušnih plinov vsakega preskušanega sistema motorja, opredeljenega v skladu s postopki merjenja in izračuna iz Dodatka 1 k tej prilogi, ne sme presegati vrednosti iz preglednice 2.

Preglednica 2

Največji dovoljeni faktorji skladnosti za preskušanje skladnosti emisij v prometu

Onesnaževalo

Največji dovoljeni faktor skladnosti

CO

1,50

THC

1,50

NMHC

1,50

CH4

1,50

NOx

1,50

Masa trdnih delcev

Število PM

7.   OCENA REZULTATOV SKLADNOSTI V PROMETU

7.1   Na podlagi poročila o skladnosti v prometu iz odstavka 10 se mora homologacijski organ:

(a)

odločiti, da je skladnost družine motorjev glede na sistem v prometu zadovoljiva, in prenehati izvajati dejavnosti;

(b)

odločiti, da predloženi podatki niso zadostni za sprejetje sklepa, in zahtevati, da proizvajalec predloži dodatne podatke in podatke s preskusov;

(c)

odločiti, da skladnost družine motorjev glede na sistem v prometu ni zadovoljiva, in nadaljevati z ukrepi iz odstavka 9.3 tega pravilnika in odstavka 9 te priloge.

8.   POTRDILNO PRESKUŠANJE VOZIL

8.1.   Potrdilno preskušanje se izvede za potrditev funkcionalnosti emisij v prometu družine motorjev.

8.2.   Homologacijski organi lahko izvedejo potrdilno preskušanje.

8.3.   Potrdilni preskus se izvede v obliki preskušanja vozila iz odstavkov 2.1 in 2.2. Reprezentativna vozila se izberejo in uporabljajo pod običajnimi pogoji, pri čemer se preskusijo v skladu s postopki iz te priloge.

8.4.   Rezultat preskusa se lahko obravnava kot nezadovoljiv, če pri preskusih dveh ali več vozil iz iste družine motorjev za katero koli s predpisi urejeno okolju škodljivo snov občutno presežejo mejno vrednost iz odstavka 6.

9.   NAČRT POPRAVNIH UKREPOV

9.1.   Proizvajalec predloži poročilo homologacijskemu organu države, v kateri se motorji ali vozila, ki so predmet popravnih ukrepov, registrirajo ali uporabljajo, med načrtovanjem izvajanja popravnih ukrepov, pri čemer predloži to poročilo, ko se odloča za ukrepanje. V poročilu morajo biti navedene podrobnosti popravnih ukrepov in opisane družine motorjev, ki bodo vključene v ukrepe. Proizvajalec po začetku izvajanja popravnih ukrepov redno poroča homologacijskemu organu.

9.2.   Proizvajalec predloži izvod vseh sporočil, povezanih z načrtom popravnih ukrepov, in vodi evidenco odpoklica izdelkov s serijsko napako ter homologacijskemu organu dostavlja redna poročila o stanju.

9.3.   Proizvajalec dodeli enotno identifikacijsko ime ali številko za načrt popravnih ukrepov.

9.4.   Proizvajalec predloži načrt popravnih ukrepov, ki vključuje informacije iz odstavkov od 9.4.1 do 9.4.11.

9.4.1.   Opis vseh tipov motorjev, vključenih v načrt popravnih ukrepov.

9.4.2.   Opis posebnih modifikacij, predelav večjih in manjših popravil, prilagoditev in drugih sprememb, potrebnih za zagotovitev skladnosti motorjev, skupaj s kratkim povzetkom podatkov in tehničnih študij, ki podpirajo proizvajalčevo odločitev o posebnih ukrepih, potrebnih za odpravo neskladnosti.

9.4.3.   Opis postopka, po katerem proizvajalec obvešča lastnike vozil o načrtih popravnih ukrepov.

9.4.4.   Opis pravilnega vzdrževanja ali uporabe, če obstaja, ki jo proizvajalec postavlja kot pogoj za upravičenost do popravila v skladu z načrtom popravnih ukrepov, ter razlago proizvajalčevih razlogov za postavljanje takih pogojev. Pogojev za vzdrževanje ali uporabo ni mogoče postaviti, če ni mogoče dokazati, da so povezani z neskladnostjo in s popravnimi ukrepi.

9.4.5.   Opis postopka, ki se ga morajo držati lastniki vozil, da odpravijo neskladnosti. Ta opis mora vključevati datum, po katerem se lahko sprejmejo popravni ukrepi, oceno časa, v katerem lahko delavnica opravi popravila, in informacijo o tem, kje se lahko to opravi. Popravila se opravijo primerno in v razumnem času po dostavi vozila.

9.4.6.   Izvod podatkov, ki so poslani lastniku motorja ali vozila.

9.4.7.   Kratek opis sistema, ki ga uporablja proizvajalec za zagotovitev primerne preskrbe s sestavnimi deli ali sistemi za izvajanje popravnega ukrepa. Navesti je treba, kdaj bo mogoča primerna oskrba s sestavnimi deli ali sistemi za začetek popravila.

9.4.8.   Izvod vseh navodil, ki se pošljejo osebam, ki bodo izvajale popravila.

9.4.9.   Opis učinka predlaganih popravnih ukrepov na emisije, porabo goriva, obnašanje vozila v vožnji in varnost vsakega tipa vozila, zajetega v načrt popravnih ukrepov, s podatki, tehničnimi študijami itd., ki so podlaga za te ugotovitve.

9.4.10.   Vse druge informacije, poročila ali podatke, ki jih lahko homologacijski organ določi kot pomembne za presojo načrta popravnih ukrepov.

9.4.11.   Če načrt popravnih ukrepov vključuje pozivanje vozil na popravilo, je homologacijskemu organu treba predložiti opis načina, kako se bo zabeležilo popravilo. Če se uporablja nalepka, se predloži vzorec.

9.5.   Od proizvajalca je mogoče zahtevati, da opravlja razumno načrtovane in potrebne preskuse na sestavnih delih in motorjih, za katere je predlagana sprememba, popravilo ali modifikacija, da prikaže učinkovitost spremembe, popravila ali modifikacije.

10.   POROČEVALNI POSTOPKI

10.1.   Homologacijskemu organu je treba predložiti tehnično poročilo za vsako preskušeno družino motorjev. V poročilu morajo biti navedeni dejavnosti in rezultati preskušanja skladnosti v prometu. V poročilu morajo biti navedene vsaj naslednje informacije:

10.1.1.   Splošne opombe

10.1.1.1.   Ime in naslov proizvajalca

10.1.1.2.   Naslov proizvodne tovarne:

10.1.1.3.   Ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov zastopnika proizvajalca

10.1.1.4.   Tip in komercialni opis (za vse variante)

10.1.1.5.   Družina motorjev

10.1.1.6.   Osnovni motor

10.1.1.7   Člani družine motorjev

10.1.1.8.   Kode identifikacijske številke vozila (VIN), ki se uporabljajo za vozila, opremljena z motorjem, ki je del pregleda skladnosti v prometu

10.1.1.9.   Način in mesto identifikacije tipa, če je označeno na vozilu

10.1.1.10.   Kategorija vozila

10.1.1.11.   Tip motorja: bencinski, na etanol (E85), dizelski/na NG/na LPG/na etanol (ED95) (neustrezno črtati):

10.1.1.12.   številke homologacij, ki se uporabljajo za tipe motorjev znotraj družine v prometu, vključno s številkami, kjer je to ustrezno, vseh razširitev in popravkov (predelav)

10.1.1.13.   Podatki o razširitvah in popravkih (predelavah) homologacij za motorje, ki jih zajemajo podatki proizvajalca

10.1.1.14.   Obdobje izdelave motorja, ki ga zajemajo podatki proizvajalca (npr. „vozila ali motorji, izdelani v koledarskem letu 2014“)

10.1.2.   Izbira motorja/vozila

10.1.2.1.   Metoda lociranja vozila ali motorja

10.1.2.2.   Merila za izbiro vozil, motorjev, družin v prometu

10.1.2.3.   Geografska območja, znotraj katerih je proizvajalec zbiral podatke

10.1.3.   Oprema

10.1.3.1.   Znamka in tip opreme prenosnega sistema za merjenje emisij

10.1.3.2.   Kalibracija prenosnih sistemov za merjenje emisij

10.1.3.3.   Napajanje prenosnih sistemov za merjenje emisij

10.1.3.4.   Uporabljena programska oprema za izračun in različica (npr. EMROAD 4.0)

10.1.4.   Podatki o preskusu

10.1.4.1.   Datum in čas preskusa

10.1.4.2.   Kraj preskusa, vključno z natančnimi podatki o preskusni poti

10.1.4.3.   Vremenski/okoljski pogoji (npr. temperatura, vlažnost, nadmorska višina)

10.1.4.4.   Razdalja, ki jo vozilo opravi na preskusni poti

10.1.4.5.   Lastnosti specifikacij preskusnega goriva

10.1.4.6.   Specifikacija reagenta (po potrebi)

10.1.4.7.   Specifikacija mazalnega olja

10.1.4.8.   Rezultati preskusa emisij v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi

10.1.5.   Podatki o motorju

10.1.5.1.   Vrsta motornega goriva (npr. dizelsko gorivo, etanol ED95, NG, LPG, bencin, E85)

10.1.5.2.   Sistem zgorevanja motorja (npr. kompresijski ali prisilni vžig)

10.1.5.3.   Številka homologacije

10.1.5.4.   Obnova motorja

10.1.5.5.   Proizvajalec pogonskega motorja

10.1.5.6.   Model motorja

10.1.5.7.   Leto in mesec proizvodnje motorja

10.1.5.8.   Identifikacijska številka motorja

10.1.5.9.   Prostornina motorja [litri]

10.1.5.10.   Število valjev,

10.1.5.11.   Nazivna moč motorja: [kW @ rpm]

10.1.5.12.   Največji navor motorja: [Nm @ rpm]

10.1.5.13.   Vrtilna frekvenca v prostem teku [vrt./min]

10.1.5.14.   Krivulja navora pri polni obremenitvi, ki jo predloži proizvajalec (da/ne)

10.1.5.15.   Referenčna številka krivulje navora pri polni obremenitvi, ki jo predloži proizvajalec

10.1.5.16.   Sistem za odstranjevanje NOx (npr. EGR, SCR)

10.1.5.17.   Tip katalizatorja

10.1.5.18.   Tip lovilnika delcev

10.1.5.19.   Naknadna obdelava spremenjena glede na homologacijo? (da/ne)

10.1.5.20.   Podatki o ECU motorja (številka kalibracije programske opreme)

10.1.6.   Podatki o vozilu

10.1.6.1.   Lastnik vozila

10.1.6.2.   Tip vozila (npr. M3, N3) in uporaba (npr. tovornjak s togo ali zgibno konstrukcijo, mestni avtobus)

10.1.6.3.   Proizvajalec vozila

10.1.6.4.   Identifikacijska številka vozila

10.1.6.5.   Registracijska številka in država registracije vozila

10.1.6.6.   Model vozila

10.1.6.7.   Leto in mesec proizvodnje vozila

10.1.6.8.   Vrsta prenosa moči (npr. ročni, samodejni ali drugo)

10.1.6.9.   Število prestav za vožnjo naprej

10.1.6.10.   Število prevoženih kilometrov na števcu na začetku preskusa [km]

10.1.6.11.   Ocena kombinirane bruto teže vozila (GVW) [kg]

10.1.6.12.   Velikost pnevmatik [neobvezno]

10.1.6.13.   Premer izpušne cevi [mm] [neobvezno]

10.1.6.14.   Število osi

10.1.6.15.   Prostornina posod za gorivo [litri] [neobvezno]

10.1.6.16.   Število posod za gorivo [neobvezno]

10.1.6.17.   Prostornina posod z reagentom [litri] [neobvezno]

10.1.6.18.   Število posod z reagentom [neobvezno]

10.1.7.   Lastnosti preskusne poti

10.1.7.1.   Število prevoženih kilometrov na števcu na začetku preskusa [km]

10.1.7.2.   Trajanje [s]

10.1.7.3.   Povprečni okoljski pogoji (izračunani na podlagi trenutnih izmerjenih podatkov)

10.1.7.4.   Podatki o senzorju okoljskih pogojev (vrsta in mesto senzorjev)

10.1.7.5.   Podatki o hitrosti vozila (na primer skupna razporeditev hitrosti)

10.1.7.6.   Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilna mestna, izvenmestna ali avtocestna vožnja, kot je opisano v odstavku 4.5.

10.1.7.7.   Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilno pospeševanje, upočasnjevanje, vožnja s stalno hitrostjo in mirovanje, kot je opisano v odstavku 4.5.5.

10.1.8.   Trenutni izmerjeni podatki

10.1.8.1.   Koncentracija THC [ppm]

10.1.8.2.   Koncentracija CO [ppm]

10.1.8.3.   Koncentracija NOx [ppm]

10.1.8.4.   Koncentracija CO2 [ppm]

10.1.8.5.   Koncentracija CH4 [ppm] samo za motorje na zemeljski plin

10.1.8.6.   Pretok izpušnih plinov [kg/h]

10.1.8.7.   Temperatura izpušnih plinov [°C]

10.1.8.8.   Temperatura zunanjega zraka [°C]

10.1.8.9.   Tlak okolja [kPa]

10.1.8.10.   Vlažnost okolja [g/kg] [neobvezno]

10.1.8.11.   Navor motorja [Nm]

10.1.8.12.   Vrtilna frekvenca motorja [vrt./min]

10.1.8.13.   Pretok goriva motorja [g/s]

10.1.8.14.   Temperatura hladilne tekočine motorja [°C]

10.1.8.15.   Hitrost vozila na tleh [km/h] prek ECU in GPS

10.1.8.16.   Zemljepisna širina vozila [stopinje] (Podatki morajo biti dovolj točni, da se omogoči sledljivost preskusne poti)

10.1.8.17.   Zemljepisna dolžina vozila [stopinje]

10.1.9.   Trenutni izračunani podatki

10.1.9.1.   Masa THC [g/s]

10.1.9.2.   Masa CO [g/s]

10.1.9.3.   Masa NOx [g/s]

10.1.9.4.   MasaCO2 [g/s]

10.1.9.5.   Masa CH4 [g/s] samo za motorje na prisilni vžig

10.1.9.6.   Skupna masa THC [g]

10.1.9.7.   Skupna masa CO [g]

10.1.9.8.   Skupna masa NOx [g]

10.1.9.9.   Skupna masa CO2 [g]

10.1.9.10.   Skupna masa CH4 [g] samo za motorje na zemeljski plin

10.1.9.11.   Izračunani pretok goriva [g/s]

10.1.9.12.   Moč motorja [kW]

10.1.9.13.   Delo motorja [kWh]

10.1.9.14.   Trajanje delovnega okna [s]

10.1.9.15.   Povprečna moč motorja delovnega okna [%]

10.1.9.16.   Faktor skladnosti THC delovnega okna [–]

10.1.9.17.   Faktor skladnosti CO delovnega okna [–]

10.1.9.18.   Faktor skladnosti NOx delovnega okna [-]

10.1.9.19.   Faktor skladnosti CH4 delovnega okna [-] samo za motorje na zemeljski plin

10.1.9.20.   Trajanje masnega okna CO2 [s]

10.1.9.21.   Faktor skladnosti THC masnega okna CO2 [-]

10.1.9.22.   Faktor skladnosti CO masnega okna CO2 [-]

10.1.9.23.   Faktor skladnosti NOx masnega okna CO2 [-]

10.1.9.24.   Faktor skladnosti CH4 masnega okna CO2 [-] samo za motorje na zemeljski plin

10.1.10.   Povprečni in integrirani podatki

10.1.10.1.   Povprečna koncentracija THC [ppm] [neobvezno]

10.1.10.2.   Povprečna koncentracija CO [ppm] [neobvezno]

10.1.10.3.   Povprečna koncentracija NOx [ppm] [neobvezno]

10.1.10.4.   Povprečna koncentracija CO2 [ppm] [neobvezno]

10.1.10.5.   Povprečna koncentracija CH4 [ppm] samo za motorje na zemeljski plin [neobvezno]

10.1.10.6.   Povprečni pretok izpušnih plinov [kg/h] [neobvezno]

10.1.10.7.   Povprečna temperatura izpušne cevi [°C] [neobvezno]

10.1.10.8.   Emisije THC [g]

10.1.10.9.   Emisije CO [g]

10.1.10.10.   Emisije NOx [g]

10.1.10.11.   Emisije CO2 [g]

10.1.10.12.   Emisije CH4 [g] samo za motorje na zemeljski plin

10.1.11.   Rezultati za sprejem ali zavrnitev

10.1.11.1.   Najmanjši, največji in 90 % skupnega percentila za:

10.1.11.2.   Faktor skladnosti THC delovnega okna [–]

10.1.11.3.   Faktor skladnosti CO delovnega okna [–]

10.1.11.4.   Faktor skladnosti NOx delovnega okna [-]

10.1.11.5.   Faktor skladnosti CH4 delovnega okna [-] samo za motorje na zemeljski plin

10.1.11.6.   Faktor skladnosti THC masnega okna CO2 [-]

10.1.11.7.   Faktor skladnosti CO masnega okna CO2 [-]

10.1.11.8.   Faktor skladnosti NOx masnega okna CO2 [-]

10.1.11.9.   Faktor skladnosti CH4 masnega okna CO2 [-] samo za motorje na zemeljski plin

10.1.11.10.   Delovno okno: najmanjša in največja povprečna moč okna [%]

10.1.11.11.   Masno okno CO2: najkrajše in najdaljše trajanje okna [s]

10.1.11.12.   Delovno okno: odstotek veljavnih oken

10.1.11.13.   Masno okno CO2: odstotek veljavnih oken

10.1.12.   Preverjanja preskusov

10.1.12.1.   Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja THC pred preskusom in po njem

10.1.12.2.   Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja CO pred preskusom in po njem

10.1.12.3.   Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja NOx pred preskusom in po njem

10.1.12.4.   Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja CO2 pred preskusom in po njem

10.1.12.5.   Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja CH4 pred preskusom in po njem, samo za motorje na zemeljski plin

10.1.12.6.   Rezultati pregleda skladnosti podatkov v skladu z odstavkom A.1.3.2 Dodatka 1 k tej prilogi.

10.1.12.6.1.

Rezultati linearne regresije, opisani v odstavku A.13.2.1 Dodatka 1 k tej prilogi, vključno z naklonom regresijske premice (m), koeficientom določanja (r2) in odsekom (b) regresijske premice na osi y.

10.1.12.6.2.

Rezultat pregleda skladnosti podatkov ECU v skladu z odstavkom A.1.3.2.2. Dodatka 1 k tej prilogi.

10.1.12.6.3.

Rezultat pregleda skladnosti porabe goriva, specifične za zavoro, v skladu z odstavkom A.1.3.2.3 Dodatka 1 k tej prilogi, vključno z izračunano porabo goriva, specifično za zavoro, ter razmerjem izračunane porabe goriva, specifične za zavoro, iz meritve prenosnega sistema za merjenje emisij in navedene porabe goriva, specifične za zavoro, za preskus WHTC.

10.1.12.6.4.

Rezultat pregleda skladnosti števca prevoženih kilometrov v skladu z odstavkom A.1.3.2.4 Dodatka 1 k tej prilogi.

10.1.12.6.5.

Rezultat pregleda skladnosti tlaka okolja v skladu z odstavkom A.1.3.2.5. Dodatka 1 k tej prilogi.

10.1.13.   Seznam morebitnih drugih prilog, če obstajajo.

Dodatek 1

Preskusni postopek za preskušanje emisij vozil s prenosnimi sistemi za merjenje emisij

A.1.1.   Uvod

Ta dodatek opisuje postopek za ugotavljanje plinastih emisij med merjenji na vozilu pri vožnji po cesti z uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij. Plinaste emisije, ki se merijo iz izpušne cevi motorja, vključujejo naslednje sestavne dele: ogljikov monoksid, skupne ogljikovodike in dušikove okside z dodatkom metana pri motorjih na zemeljski plin.

Za motorje na plin, ki ni zemeljski plin, lahko proizvajalec, tehnična služba ali homologacijski organ po želji izmeri skupne emisije ogljikovodikov (THC) namesto merjenja emisij nemetanskih ogljikovodikov. V tem primeru je mejna vrednost emisije za skupne emisije ogljikovodikov enaka vrednosti iz odstavka 5.3 tega pravilnika za emisije nemetanskih ogljikovodikov. Veljavna mejna vrednost za izračun faktorjev skladnosti v A.1.4.2.3. in A.1.4.3.2. je v navedenem primeru mejna vrednost za emisije nemetanskih spojin.

Poleg tega je treba izmeriti ogljikov dioksid, da se omogočijo postopki izračuna iz odstavkov A.1.3 in A.1.4.

A.1.2.   Preskusni postopek

A.1.2.1.   Splošne zahteve

Preskusi se morajo izvajati s prenosnimi sistemi za merjenje emisij, ki jih sestavljajo:

A.1.2.1.1.

analizatorji plina za merjenje koncentracij s predpisi urejenih plinastih onesnaževal v izpušnih plinih;

A.1.2.1.2.

merilnik masnega pretoka izpušnih plinov, ki temelji na Pitotovem načelu povprečenja ali enakovrednem načelu;

A.1.2.1.3.

globalni sistem za določanje položaja (v nadaljnjem besedilu: GPS);

A.1.2.1.4.

senzorji za merjenje temperature in tlaka okolja;

A.1.2.1.5.

povezava z ECU vozila.

A.1.2.2   Preskusni parametri

Parametri, navedeni v preglednici 1, se morajo izmeriti in zabeležiti:

Preglednica 1

Preskusni parametri

Parameter

Enota

Vir

Koncentracija THC (1)

ppm

analizator

Koncentracija CO (1)

ppm

analizator

Koncentracija NOx  (1)

ppm

analizator

Koncentracija CO2  (1)

ppm

analizator

Koncentracija CH4 (1), (2)

ppm

analizator

Pretok izpušnih plinov

kg/h

Merilnik pretoka izpušnih plinov (v nadaljnjem besedilu EFM)

Temperatura izpušnih plinov

oK

EFM

Temperatura okolja (3)

oK

tipalo

Okoljski tlak

kPa

tipalo

Navor motorja (4)

Nm

ECU ali tipalo

Vrtilna frekvenca motorja

vrt/min

ECU ali tipalo

Pretok goriva motorja

g/s

ECU ali tipalo

Temperatura hladilne tekočine motorja

oK

ECU ali tipalo

Temperatura polnilnega zraka motorja (3)

oK

tipalo

Hitrost vozila na tleh

v km/h

ECU in GPS

Zemljepisna širina vozila

stopinja

GPS

Zemljepisna dolžina vozila

stopinja

GPS

A.1.2.3.   Priprava vozila

Priprava vozila vključuje:

(a)

preveritev sistema OBD: vse ugotovljene težave, ki so bile že rešene, se zabeležijo in predstavijo homologacijskemu organu;

(b)

zamenjavo olja, goriva in reagenta, če je to potrebno.

A.1.2.4.   Namestitev merilne opreme

A.1.2.4.1.   Glavna enota

Kadar je to mogoče, se prenosni sistem za merjenje emisij namesti na mesto, kjer nanj čim manj vplivajo naslednji dejavniki:

(a)

spremembe temperature okolice;

(b)

spremembe okoljskega tlaka;

(c)

elektromagnetno sevanje;

(d)

mehanski udarci in tresljaji;

(e)

ogljikovodiki v okolju – če se uporablja analizator FID, ki uporablja zrak okolja kot zrak v gorilniku FID.

Pri namestitvi je treba upoštevati navodila, ki jih izda proizvajalec prenosnega sistema za merjenje emisij.

A.1.2.4.2.   Merilnik pretoka izpušnih plinov

Merilnik pretoka izpušnih plinov se namesti na izpušno cev vozila. Senzorji merilnika pretoka izpušnih plinov se namestijo med dva kosa ravne cevi, pri čemer morata biti ta dva kosa cevi najmanj dvakrat daljša od premera merilnika pretoka izpušnih plinov (spredaj in zadaj). Merilnik pretoka izpušnih plinov je priporočljivo namestiti za dušilnikom zvoka vozila, da se omeji učinek nihanja tlaka na merilne signale.

A.1.2.4.3.   Globalni sistem za določanje položaja

Antena se namesti na čim višje mesto, kjer ni tveganja za motnje zaradi ovir med vožnjo po cesti.

A.1.2.4.4.   Povezava s krmilno enoto motorja vozila

Zapisovalnik podatkov se uporabi za beleženje parametrov motorja iz preglednice 1. Ta zapisovalnik podatkov lahko uporabi vmesnik lokalnega nadzornega omrežja (v nadaljnjem besedilu: CAN) vozila za dostop do podatkov ECU, ki so prikazani v omrežju CAN, v skladu s standardnimi protokoli, kot so SAE J1939, J1708 ali ISO 15765-4.

A.1.2.4.5.   Vzorčenje plinastih emisij

Linija vzorčenja se mora segreti v skladu s specifikacijami iz odstavka A.2.2.3. Dodatka 2 k tej prilogi in ustrezno izolirati pri priključnih točkah (sonda za vzorčenje in zadnji del glavne enote), da se prepreči prisotnost mrzlih točk, ki bi lahko povzročile onesnaženje sistema za vzorčenje z zgoščenimi ogljikovodiki.

Sonda za vzorčenje se namesti v izpušno cev v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.10 Priloge 4.

Če se dolžina linije vzorčenja spremeni, je treba preveriti čase prenosa v sistemu in jih po potrebi popraviti.

A.1.2.5.   Postopki pred preskusom

A.1.2.5.1.   Zagon in stabiliziranje instrumentov prenosnih sistemov za merjenje emisij

Glavne enote se ogrejejo in stabilizirajo v skladu s specifikacijami proizvajalca instrumenta, dokler tlaki, temperature in pretoki ne dosežejo nastavitvenih točk delovanja.

A.1.2.5.2.   Čiščenje sistema za vzorčenje

Da bi se preprečilo onesnaženje sistema, se linije za vzorčenje instrumentov prenosnih sistemov za merjenje emisij čistijo do začetka vzorčenja v skladu s specifikacijami proizvajalca instrumenta.

A.1.2.5.3.   Preverjanje in kalibracija analizatorjev

Ničelna kalibracija in kalibracija razpona ter linearno preverjanje analizatorjev se izvedejo z uporabo kalibracijskih plinov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 9.3.3 Priloge 4.

A.1.2.5.4.   Čiščenje merilnikov pretoka izpušnih plinov

Merilnik pretoka izpušnih plinov se očisti pri priključkih tipal diferenčnega tlaka v skladu s specifikacijami proizvajalca instrumenta. S tem postopkom se odstranijo kondenzacija in trdni delci dizelskega goriva iz tlačnih vodov ter povezanih priključkov za merjenje tlaka v pretočni cevi.

A.1.2.6.   Izvedba preskusa emisij

A.1.2.6.1.   Začetek preskusa

Vzorčenje emisij, merjenje parametrov izpušnih plinov ter beleženje podatkov o motorju in okolju se začnejo pred zagonom motorja. Ovrednotenje podatkov se mora pričeti, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 343 K (70°C) ali ko se temperatura hladilne tekočine stabilizira na +/– 2 K v obdobju 5 minut, pri čemer se upošteva pogoj, ki je izpolnjen prvi, vendar najpozneje 20 minut po zagonu motorja.

A.1.2.6.2.   Potek preskusa

Vzorčenje emisij, merjenje parametrov izpušnih plinov ter beleženje podatkov o motorju in okolju se nadaljujejo med običajno uporabo motorja. Motor se lahko ustavi in zažene, vendar se vzorčenje emisij nadaljuje med celotnim preskusom.

Redni pregledi analizatorjev plina prenosnih sistemov za merjenje emisij se morajo izvajati vsaj vsaki dve uri. Podatki, zabeleženi med pregledi, se označijo in se ne uporabijo za izračun emisij.

A.1.2.6.3.   Konec zaporedja preskusov

Na koncu preskusa je treba sistemom za vzorčenje zagotoviti dovolj časa, da potečejo njihovi odzivni časi. Motor se lahko ugasne pred ustavitvijo vzorčenja ali po njej.

A.1.2.7.   Preverjanje meritev

A.1.2.7.1.   Preverjanje analizatorjev

Ničelno, kalibrirno in linearno preverjanje analizatorjev, opisano v odstavku A.1.2.5.3, se izvede z uporabo kalibracijskih plinov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 9.3.3 Priloge 4.

A.1.2.7.2.   Premik ničlišča

Odziv na ničlo je opredeljen kot srednji odziv, vključno s šumom, na ničelni plin v časovnem intervalu najmanj 30 sekund. Premik odziva na ničlo je manjši od 2 odstotkov obsega skale na najnižjem uporabljenem območju.

A.1.2.7.3.   Premik razpona

Kalibrirni odziv je opredeljen kot srednji odziv, vključno s šumom, na kalibrirni plin v časovnem intervalu najmanj 30 sekund. Premik kalibrirnega odziva je manjši od 2 odstotkov obsega skale na najnižjem uporabljenem območju.

A.1.2.7.4.   Preverjanje premika

To velja le, če se med preskusom ni opravila korekcija premika ničlišča.

Takoj ko je mogoče, vendar najpozneje 30 minut po koncu preskusa, se uporabljeni razponi analizatorja plinastih emisij nastavijo na nič in na določen razpon, da se preveri njihov premik v primerjavi z rezultati pred preskusom.

Za premik analizatorja veljajo naslednje določbe:

(a)

če je razlika med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu manjša od dveh odstotkov, kot je določeno v odstavkih A.1.2.7.2 in A.1.2.7.3, se lahko uporabijo nekorigirane izmerjene koncentracije ali pa se te koncentracije korigirajo za premik v skladu z odstavkom A.1.2.7.5;

(b)

če je razlika med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu večja ali enaka dvema odstotkoma, kot je določeno v odstavkih A.1.2.7.2 in A.1.2.7.3, se preskus razveljavi ali se izmerjene koncentracije korigirajo za premik v skladu z odstavkom A.1.2.7.5.

A.1.2.7.5.   Korekcija za premik

Če se korekcija premika uporabi v skladu z odstavkom A.1.2.7.4, se korigirana vrednost koncentracije izračuna v skladu z odstavkom 8.6.1 Priloge 4.

Razlika med nekorigirano in korigirano vrednostjo emisij, specifičnih za zavoro, mora biti v območju ± 6 % nekorigiranih vrednosti emisij, specifičnih za zavoro. Če je premik večji od 6 %, se preskus razveljavi. Če se premik korigira, se pri poročanju o emisijah uporabijo le rezultati emisij, korigirani glede na premik.

A.1.3.   Izračun emisij

Končni rezultat preskusov se v skladu z ASTM E 29-06b v enem koraku zaokroži na število mest desno od decimalne vejice, ki ga navaja veljavni emisijski standard, povečano za eno dodatno decimalno mesto. Vmesnih vrednosti, s katerimi se izračuna končni rezultat emisij, specifičnih za zavoro, ni dovoljeno zaokroževati.

A.1.3.1.   Časovna uskladitev podatkov

Da se čim bolj zmanjša učinek popačenja zaradi zakasnitve med različnimi signali pri izračunu masnih emisij, se podatki, potrebni za izračun emisij, časovno uskladijo, kot je opisano v odstavkih A.1.3.1.1. do A.1.3.1.4.

A.1.3.1.1.   Podatki analizatorjev plina

Podatki analizatorjev plina se ustrezno uskladijo z uporabo postopka iz odstavka 9.3.5 Priloge 4.

A.1.3.1.2.   Podatki analizatorjev plina in merilnikov pretoka izpušnih plinov

Podatki analizatorjev plina se ustrezno uskladijo s podatki merilnikov pretoka izpušnih plinov z uporabo postopka iz odstavka A.1.3.1.4.

A.1.3.1.3.   Podatki prenosnih sistemov za merjenje emisij in motorja

Podatki prenosnih sistemov za merjenje emisij (analizatorji plina in merilniki pretoka izpušnih plinov) se ustrezno uskladijo s podatki iz ECU motorja z uporabo postopka iz odstavka A.1.3.1.4.

A.1.3.1.4.   Postopek za boljšo časovno uskladitev podatkov prenosnih sistemov za merjenje emisij

Preskusni podatki iz preglednice 1 so razdeljeni v tri različne kategorije:

1.

analizatorji plina (koncentracije THC, če je ustrezno, CH4, CO, CO2, NOx);

2.

merilnik pretoka izpušnih plinov (masni pretok izpušnih plinov in temperatura izpušnih plinov);

3.

motor (navor, vrtilna frekvenca, temperature, pretok goriva, hitrost vozila iz ECU).

Časovna uskladitev posamezne kategorije z drugimi kategorijami se preveri z določitvijo največjega korelacijskega koeficienta med dvema sklopoma parametrov. Vsi parametri v kategoriji se zamaknejo, da se poveča korelacijski faktor. Za izračun korelacijskih koeficientov se uporabijo naslednji parametri:

za časovno uskladitev:

(a)

kategorij 1 in 2 (podatki analizatorjev in merilnikov pretoka izpušnih plinov) s kategorijo 3 (podatki motorja): hitrost vozila prek GPS in ECU;

(b)

kategorije 1 s kategorijo 2: koncentracija CO2 in masa izpušnih plinov;

(c)

kategorije 2 s kategorijo 3: koncentracija CO2 in pretok goriva v motorju.

A.1.3.2.   Preverjanje skladnosti podatkov

A.1.3.2.1.   Podatki analizatorjev in merilnikov pretoka izpušnih plinov

Skladnost podatkov (masni pretok izpušnih plinov, izmerjen z merilnikom pretoka izpušnih plinov, in koncentracije plina) se preverijo z uporabo korelacije med izmerjenim pretokom goriva iz ECU in pretokom goriva, izračunanim z uporabo formule iz odstavka 8.4.1.6 Priloge 4. Linearna regresija se mora izvesti za izmerjene in izračunane vrednosti pretoka goriva. Uporabi se metoda najmanjših kvadratov, pri čemer ima najustreznejša enačba naslednjo obliko:

Formula

Kjer je:

y

y izračunani pretok goriva [g/s];

m

naklon regresijske premice;

x

izmerjeni pretok goriva [g/s];

b

odsek regresijske premice na osi y.

Za vsako regresijsko premico se izračunata naklon (m) in koeficient določanja (r2). Priporoča se, da se ta analiza opravi v razponu od 15 odstotkov največje vrednosti do največje vrednosti in pri frekvenci, večji ali enaki 1 Hz. Da se preskus šteje kot veljaven, se ocenita naslednji merili:

Preglednica 2

Dovoljena odstopanja

Naklon regresijske premice, m

0,9 do 1,1 – priporočeno

Determinacijski koeficient, r2

najmanj 0,90 – obvezno

A.1.3.2.2.   Podatki ECU o navoru

Skladnost podatkov ECU o navoru se mora preveriti s primerjavo najvišjih vrednosti navora v ECU pri različnih vrtilnih frekvencah motorja z ustreznimi vrednostmi na uradni krivulji navora motorja pri polni obremenitvi v skladu z odstavkom 5 te priloge.

A.1.3.2.3.   Poraba goriva, specifična za zavoro

Poraba goriva, specifična za zavoro, se preveri:

(a)

s porabo goriva, ki se izračuna iz podatkov o emisijah (podatki o koncentraciji analizatorjev plina in masnem pretoku izpušnih plinov) v skladu s formulami iz odstavka 8.4.1.6 Priloge 4;

(b)

z delom, izračunanim z uporabo podatkov ECU (navor motorja in vrtilna frekvenca motorja).

A.1.3.2.4.   Kilometrski števec

Število prevoženih kilometrov na števcu se primerja s podatki GPS in preveri.

A.1.3.2.5.   Okoljski tlak

Vrednost tlaka okolja se primerja z nadmorsko višino, ki jo prikazujejo podatki GPS.

A.1.3.3.   Korekcija iz suhega v vlažno stanje

Če se koncentracija meri na suhi osnovi, se pretvori na mokro osnovo v skladu s formulo iz odstavka 8.1 Priloge 4.

A.1.3.4.   Korekcija NOx za vlažnost in temperaturo

Koncentracije NOx, ki jih izmerijo prenosni sistemi za merjenje emisij, se ne korigirajo za temperaturo in vlažnost zraka okolja.

A.1.3.5.   Izračun trenutnih plinastih emisij

Masne emisije se morajo določiti v skladu z odstavkom 8.4.2.3 Priloge 4.

A.1.4.   Določanje emisij in faktorjev skladnosti

A.1.4.1.   Načelo okna povprečenja

Emisije se integrirajo z metodo premičnega okna povprečenja na podlagi referenčne mase CO2 ali referenčnega dela. Načelo izračuna je: masne emisije se ne izračunajo za celoten sklop podatkov, ampak za podsklope celotnega sklopa podatkov, pri čemer se dolžina podsklopov določi tako, da ustreza masi CO2 motorja ali delu, ki se izmeri med referenčnim laboratorijskim prehodnim ciklom. Premični povprečni izračuni se izvedejo s časovnim povečevanjem Δt, enakim obdobju vzorčenja podatkov. Ti podsklopi, ki se uporabijo za povprečenje podatkov o emisijah, se v nadaljnjem besedilu imenujejo „okna povprečenja“.

Oddelki razveljavljenih podatkov se ne upoštevajo pri izračunu dela ali mase CO2 in emisij okna povprečenja.

Za razveljavljene podatke veljajo naslednji podatki:

(a)

redno preverjanje instrumentov in/ali po preverjanjih premika ničlišča;

(b)

podatki zunaj pogojev iz odstavkov 4.2 in 4.3 te priloge.

Masne emisije (mg/okno) se določijo v skladu z odstavkom 8.4.2.3 Priloge 4.

Slika 1.

Hitrost vozila glede na čas in povprečne emisije vozila, z začetkom od prvega okna povprečenja, glede na čas

Image

A.1.4.2.   Metoda na podlagi dela

Slika 2.

Metoda na podlagi dela

Image

Trajanje (t 2,i t 1,i ) i-tega okna povprečenja se določi na naslednji način:

Formula

Kjer je:

W(tj,i)

delo motorja, izmerjeno med začetkom preskusa in časom tj,i , v kWh;

Wref

delo motorja za WHTC, v kWh..

t2,i

se izbere tako, da velja:

Formula

pri čemer je Δt obdobje vzorčenja podatkov, enako eni sekundi ali manj.

A.1.4.2.1.   Izračun specifičnih emisij

Specifične emisije e gas (mg/kWh) se za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

Formula

Kjer je:

m

masna emisija sestavnega dela, v mg/okno;

Formula

delo motorja med i-tim oknom povprečenja, v kWh.

A.1.4.2.2.   Izbira veljavnih oken

Veljavna okna so okna, katerih povprečna moč preseže mejno vrednost 20 odstotkov največje moči motorja. Odstotek veljavnih oken je 50 odstotkov ali več.

A.1.4.2.2.1.

Če je veljavnih oken manj kot 50 odstotkov, se ovrednotenje podatkov ponovi z nižjimi mejnimi vrednostmi moči. Mejna vrednost moči se postopno manjša po 1 odstotek, dokler veljavnih oken ni 50 odstotkov ali več.

A.1.4.2.2.2.

V vsakem primeru najnižja mejna vrednost ne sme biti nižja od 15 odstotkov.

A.1.4.2.2.3.

Preskus se razveljavi, če je veljavnih oken manj kot 50 odstotkov pri mejni vrednosti moči 15 odstotkov.

A.1.4.2.3.   Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako veljavno okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

Formula

Kjer je:

e

emisija sestavnega dela, specifična za zavoro, v mg/kWh;

L

veljavna mejna vrednost, v mg/kWh.

A.1.4.3   Metoda na podlagi mase CO2

Slika 3.

Metoda na podlagi mase CO2

Image

Trajanje (t 2,i t 1,i ) i-tega okna povprečenja se določi na naslednji način:

Formula

Kjer je:

mCO2(tj,i)

masa CO2, izmerjena med začetkom preskusa in časom tj,i , v kg;

mCO2,ref

masa CO2, opredeljena za WHTC, v kg;

t2,i

se izbere, tako da velja:

Formula

pri čemer je Δt obdobje vzorčenja podatkov, enako eni sekundi ali manj.

Mase CO2 se izračunajo v oknih z integriranjem trenutnih emisij, izračunanih v skladu z zahtevami iz odstavka A.1.3.5.

A.1.4.3.1.   Izbira veljavnih oken

Veljavna okna so okna, katerih trajanje ne presega najdaljšega trajanja, ki se izračuna s formulo:

Formula

Kjer je:

D max

najdaljše trajanje okna, v s;

P max

največja moč motorja, v kW.

A.1.4.3.1.1.

Če je veljavnih oken manj kot 50 %, se ovrednotenje podatkov ponovi z daljšimi trajanji okna. To se doseže z zmanjševanjem vrednosti 0,2 v formuli iz odstavka A.1.4.3.1, in sicer postopoma za 0,01, dokler ni odstotek veljavnih oken enak ali večji kot 50 %.

A.1.4.3.1.2.

V nobenem primeru znižana vrednost v zgornji formuli ne sme biti nižja od 0,15.

A.1.4.3.1.3

.Preskus se razveljavi, če je odstotek veljavnih oken nižji od 50 % pri najdaljšem trajanju okna, izračunanem v skladu z odstavki A.1.4.3.1, A.1.4.3.1.1 in A.1.4.3.1.2.

A.1.4.3.2.   Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

Formula

s Formula (razmerje v prometu) in

Formula (razmerje certificiranja)

Kjer je:

m

masna emisija sestavnega dela, v mg/okno;

Formula

masa CO2 med i-tim oknom povprečenja, v kg;

mCO2,ref

masa CO2 motorja, opredeljena za WHTC, v kg;

mL

masna emisija sestavnega dela, ki ustreza veljavni mejni vrednosti WHTC, v mg.


(1)  Izmerjeno na vlažni osnovi ali popravljeno glede na vlažno osnovo

(2)  Za motorje na zemeljski plin

(3)  Uporabite senzor temperature okolja ali senzor temperature vstopnega zraka.

(4)  Zabeležena vrednost je (a) nazivni navor ali (b) nazivni navor, izračunan iz dejanskega navora motorja v odstotkih, navora trenja in referenčnega navora v skladu s standardom SAE J1939-71.

Dodatek 2

Prenosna oprema za merjenje

A.2.1.   Splošne opombe

Plinaste emisije se merijo v skladu s postopkom, opisanim v Dodatku 1 k tej prilogi. Ta dodatek opisuje lastnosti prenosne opreme za merjenje, ki se uporabi za izvajanje takih preskusov.

A.2.2.   Merilna oprema

A.2.2.1.   Splošne specifikacije za analizatorje plina

Specifikacije analizatorjev plina prenosnih sistemov za merjenje emisij izpolnjujejo zahteve iz odstavka 9.3.1 Priloge 4.

A.2.2.2.   Tehnologija analizatorjev plina

Plini se analizirajo z uporabo tehnologij, opredeljenih v odstavku 9.3.2 Priloge 4.

Analizator dušikovih oksidov je lahko tudi nedisperzni ultravijolični (NDUV).

A.2.2.3.   Vzorčenje plinastih emisij

Sonde za vzorčenje izpolnjujejo zahteve iz odstavka A.2.1.2 Dodatka 2 k Prilogi 4. Linija vzorčenja se segreje na 190 °C (+/– 10 °C).

A.2.2.4.   Drugi instrumenti

Merilni instrumenti izpolnjujejo zahteve iz preglednice 7 v Prilogi 4 in odstavka 9.3.1 Priloge 4.

A.2.3.   Dodatna oprema

A.2.3.1.   Priključek izpušne cevi merilnika pretoka izpušnih plinov (EFM)

Z vgradnjo merilnika pretoka izpušnih plinov se protitlak ne poveča za več kot priporoča proizvajalec motorja, dolžina izpušne cevi pa se ne podaljša za več kot 1,2 metra. Za vse sestavne dele opreme prenosnih sistemov za merjenje emisij velja, da je vgradnja merilnika pretoka izpušnih plinov skladna z lokalno veljavnimi predpisi v zvezi s prometno varnostjo in zahtevami v zvezi z zavarovanjem.

A.2.3.2.   Mesto namestitve prenosnega sistema za merjenje emisij in strojna oprema za namestitev

Oprema prenosnih sistemov za merjenje emisij se namesti v skladu z odstavkom A.1.2.4 Dodatka 1 k tej prilogi.

A.2.3.3.   Električna energija

Oprema prenosnih sistemov za merjenje emisij se napaja z uporabo metode iz odstavka 4.6.6 te priloge.

Dodatek 3

Kalibracija prenosne opreme za merjenje

A.3.1.   Kalibracija in preverjanje opreme

A.3.1.1.   Kalibracijski plini

Analizatorji plina prenosnih sistemov za merjenje emisij se kalibrirajo z uporabo plinov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 9.3.3 Priloge 4.

A.3.1.2.   Preverjanje puščanja

Preverjanje puščanja prenosnih sistemov za merjenje emisij se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.4 Priloge 4.

A.3.1.3.   Preverjanje odzivnega časa analiznega sistema

Preverjanje odzivnega časa analiznega sistema prenosnih sistemov za merjenje emisij se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.5 Priloge 4.

Dodatek 4

Metoda za preverjanje skladnosti signala ECU o navoru

A.4.1.   Uvod

Ta dodatek vsebuje splošen opis metode za preverjanje skladnosti signala ECU o navoru med preskušanjem s prenosnim sistemom za merjenje emisij ISC.

Podroben postopek, ki se uporablja, lahko izbere proizvajalec motorja, vendar ga mora odobriti homologacijski organ.

A.4.2.   Metoda „največjega navora“

A.4.2.1.

Metoda „največjega navora“ vključuje dokazovanje, da se je med preskušanjem vozila dosegla točka na referenčni krivulji največjega navora kot funkcija vrtilne frekvence motorja.

A.4.2.2.

Če med preskušanjem emisij s prenosnim sistemom za merjenje emisij ISC ni bila dosežena točka na referenčni krivulji največjega navora kot funkcije vrtilne frekvence motorja, lahko proizvajalec po potrebi spremeni obremenitev vozila in/ali preskusno pot, da se izvede to dokazovanje po končanem preskusu emisij s prenosnim sistemom za merjenje emisij ISC.


PRILOGA 9A

SISTEMI ZA DIAGNOSTIKO NA VOZILU (OBD)

1.   UVOD

1.1.   Ta priloga določa funkcionalne vidike vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu (OBD) za uravnavanje emisij iz sistemov motorja, ki so zajeti v tem pravilniku.

2.   SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1.   Splošne zahteve, vključno s posebnimi zahtevami za varnost elektronskega sistema, so določene v odstavku 4 Priloge 9B in opisane v odstavku 2 te priloge.

2.2.   Rezervirano

2.3.   Dodatne določbe glede zahtev za spremljanje.

2.3.1.   Okvarjeni injektorji

2.3.1.1.

Proizvajalec mora homologacijskemu organu predložiti analizo dolgoročnih učinkov okvarjenih injektorjev za gorivo (na primer zamašenih ali umazanih injektorjev) na sistem za uravnavanje emisij, tudi če mejne vrednosti OBD zaradi teh napak niso presežene.

2.3.1.2.

Po obdobju, ki je določeno v odstavku 4.10.7 tega pravilnika, proizvajalec homologacijskemu organu predloži načrt tehnik spremljanja, ki jih namerava uporabiti poleg tehnik, ki se zahtevajo v Dodatku 3 k Prilogi 9B, da se opredelijo učinki iz odstavka 2.3.1.1.

2.3.1.2.1.

Ko organ odobri ta načrt, proizvajalec uvede tehnike v sistem OBD, da pridobi homologacijo.

2.3.2.   Zahteve glede spremljanja naprav za naknadno obdelavo delcev

2.3.2.1.

Učinkovitost naprave za naknadno obdelavo delcev, vključno s procesi filtriranja in stalne regeneracije, se spremlja v primerjavi z mejno vrednostjo OBD iz preglednice 1.

2.3.2.2.

V primeru filtra za delce pri dizelskih motorjih (DPF) s stenskim pretokom se lahko proizvajalec odloči za uporabo zahtev za spremljanje učinkovitosti iz Dodatka 8 k Prilogi 9B namesto zahtev iz odstavka 2.3.2.1, če lahko na podlagi tehnične dokumentacije dokaže, da obstaja v primeru poslabšanja pozitivna povezava med poslabšanjem učinkovitosti filtracije in padcem tlaka („tlak delta“) pri DPF v skladu s pogoji delovanja motorja, določenimi v preskusu iz Dodatka 8 k Prilogi 9B.

2.4.   Druge možnosti homologacije

2.4.1.   Rezervirano (1)

2.4.2.   Poleg zahtev iz odstavka 4 Priloge 9B in zahtev iz te priloge lahko proizvajalci motorjev, katerih svetovna letna proizvodnja motorjev tipa, za katerega velja ta pravilnik, je manj kot 500 enot na leto, pridobijo homologacijo na podlagi ostalih zahtev iz tega pravilnika, če se za sestavne dele uravnavanja emisij za sistem motorja spremljajo vsaj neprekinjenost tokokroga, racionalnost in verodostojnost izhodnih vrednosti senzorja ter če se ta sistem za naknadno obdelavo spremlja vsaj popolno odpoved delovanja. Proizvajalci motorjev, katerih svetovna letna proizvodnja motorjev tipa, za katerega velja ta pravilnik, je manj kot 50 enot na leto, lahko pridobijo homologacijo na podlagi zahtev iz tega pravilnika, če se sestavni deli uravnavanja emisij za sistem motorja spremljajo vsaj za neprekinjenost tokokroga, racionalnost in verodostojnost izhodnih vrednosti senzorja („spremljanje sestavnega dela“).

Proizvajalec ne sme uporabljati nadomestnih določb iz tega odstavka za več kot 500 motorjev na leto.

2.4.3.   Homologacijski organ obvesti druge pogodbenice o okoliščinah vsake homologacije, ki je podeljena v skladu z [odstavkom 2.4.1 in] odstavkom 2.4.2.

2.5.   Skladnost proizvodnje

Za sistem OBD veljajo zahteve za skladnost proizvodnje iz odstavka 8.4 tega pravilnika.

Če homologacijski organ odloči, da je potrebno preverjanje skladnosti proizvodnje sistema OBD, se preverjanje izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 8.4 tega pravilnika.

3.   ZAHTEVE GLEDE DELOVANJA

3.1.   Zahteve za delovanje so določene v odstavku 5 Priloge 9B.

3.2.   Mejne vrednosti za OBD

3.2.1.   Mejne vrednosti OBD, ki se uporabljajo za sistem OBD, so navedene v vrsticah „splošne zahteve“ preglednice 1 za motorje na kompresijski vžig ter preglednice 2 za plinske motorje in motorje na prisilni vžig, vgrajene v vozila kategorij M3 do N2, pri čemer njihova največja dovoljena masa presega 7,5 tone, in vozila kategorije N3.

3.2.2.   Do konca obdobja uvajanja iz odstavka 4.10.7 se uporabljajo mejne vrednosti OBD iz vrstic „obdobje uvajanja“ preglednice 1 za motorje na kompresijski vžig ter preglednice 2 za plinske motorje in motorje na prisilni vžig, vgrajene v vozila kategorij M3 do N2, pri čemer njihova največja dovoljena masa presega 7,5 tone, in vozila kategorije N3.

Preglednica 1

Mejne vrednosti OBD (za motorje na kompresijski vžig)

 

Limit in mg/kWh

 

NOx

Masa PM

Obdobje uvajanja

1 500

25

Splošne zahteve

1 200

25


Preglednica 2

Mejne vrednosti OBD (vsi plinski motorji in motorji na prisilni vžig, vgrajeni v vozila kategorij M3 do N2, pri čemer njihova največja dovoljena masa presega 7,5 tone, in vozila kategorije N3)

 

Limit in mg/kWh

 

NOx

CO  (2)

Obdobje uvajanja

1 500

 

Splošne zahteve

1 200

 

4.   ZAHTEVE ZA DOKAZOVANJE

4.1   Zahteve za dokazovanje in postopki preskušanja so določeni v odstavkih 6 in 7 Priloge 9B.

5.   POTREBNA DOKUMENTACIJA

5.1.   Zahteve za dokumentacijo so določene v odstavku 8 Priloge 9B.

6.   ZAHTEVE ZA OCENO UČINKOVITOSTI MED UPORABO

Zahteve iz tega odstavka se uporabljajo za monitorje sistema OBD v skladu z določbami iz Priloge 9C.

6.1.   Tehnične zahteve

6.1.1.   Tehnične zahteve za ocenjevanje učinkovitosti sistemov OBD med uporabo, vključno z zahtevami glede komunikacijskih protokolov, števcev, imenovalcev in njihovega povečanja, so določene v Prilogi 9C.

6.1.2.   Zlasti razmerje učinkovitosti posameznega monitorja m sistema OBD med uporabo (IUPRm) se izračuna po naslednji formuli:

Formula

Kjer je:

 

„števecm“ števec posameznega monitorja m in je števec, ki označuje, kolikokrat je vozilo delovalo tako, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za nadzor, ki so potrebni, da posamezni monitor zazna napako;

 

„imenovalecm“ pomeni imenovalec posameznega monitorja in je števec, ki označuje število voznih ciklov vozila, ki so pomembni za posamezni monitor (ali „ko se pojavijo primeri, ki so pomembni za posamezni monitor“).

6.1.3.   Razmerje učinkovitosti med uporabo (IUPRg) skupine g monitorjev, nameščenih v vozilo, se izračuna po naslednji formuli:

Formula

Kjer je:

 

„števecg“ pomeni števec skupine g monitorjev in je dejanska vrednost (števecm) posameznega monitorja m, ki ima najmanjše razmerje učinkovitosti med uporabo, kot je določeno v odstavku 6.1.2, od vseh monitorjev v zadevni skupini g, nameščenih v posamezno vozilo;

ter

 

„imenovalecg“ pomeni imenovalec skupine g monitorjev in je dejanska vrednost (imenovalecm) posameznega monitorja m, ki ima najmanjše razmerje učinkovitosti med uporabo, kot je določeno v odstavku 6.1.2, od vseh monitorje v zadevni skupini g, nameščenih v posamezno vozilo.

6.2.   Najmanjše razmerje učinkovitosti med uporabo

6.2.1.   Razmerje učinkovitosti med uporabo IUPRm za monitor m sistema OBD, kot je določeno v odstavku 5 Priloge 9C, je večje ali enako najmanjšemu razmerju učinkovitosti med uporabo IUPRm(min), ki velja za monitor m v celotni življenjski dobi motorja, kot je določeno v odstavku 5.4 tega pravilnika.

6.2.2.   Vrednost najmanjšega razmerja učinkovitosti med uporabo IUPR(min) za vse monitorje je 0,1.

6.2.3.   Zahteva iz odstavka 6.2.1 se šteje za izpolnjeno, če sta za vse skupine monitorjev g izpolnjena naslednja pogoja:

6.2.3.1.

povprečna vrednost vseh vrednosti IUPRg vseh vozil, ki so opremljena z motorji iz obravnavane družine motorjev OBD, je enaka ali večja od IUPR(min) ter

6.2.3.2.

več kot 50 % vseh motorjev, obravnavanih v odstavku 6.2.3.1, ima vrednost IUPRg enako ali večjo od IUPR(min).

6.3.   Potrebna dokumentacija

6.3.1.   Dokumentacija v zvezi s posameznim sestavnim delom ali sistemom pod nadzorom, ki se zahteva v odstavku 8 Priloge 9B, vključuje naslednje informacije v zvezi s podatki o učinkovitosti med uporabo:

a)

merila, ki se uporabljajo za povečanje števca in imenovalca;

b)

vsako merilo za onemogočanje povečanja števca ali imenovalca.

6.3.1.1.

Vsako merilo za onemogočanje povečanja splošnega imenovalca se vnese v dokumentacijo iz odstavka 6.3.1.

6.4.   Izjava o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo

6.4.1.   V vlogi za podelitev homologacije proizvajalec navede izjavo o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo v skladu z vzorcem iz Dodatka 2 k tej prilogi. Poleg te izjave je treba preveriti skladnost z zahtevami iz odstavka 6.1 na podlagi dodatnih pravil o ocenjevanju, opredeljenih v odstavku 6.5.

6.4.2.   Izjava iz odstavka 6.4.1 se priloži k dokumentaciji v zvezi z družino motorjev OBD, kot zahtevata odstavka 5 in 6.3 te priloge.

6.4.3.   Proizvajalec mora shraniti evidenco, ki vključuje vse podatke o preskusih, inženirske analize in analize proizvodnje ter druge informacije, ki zagotavljajo podlago za izjavo o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo. Proizvajalec mora te informacije na zahtevo dati na voljo homologacijskemu organu.

6.4.4.   V obdobju uvajanja iz odstavka 4.10.7 tega pravilnika proizvajalcu ni treba predložiti izjave, ki se zahteva v odstavku 6.4.1.

6.5.   Ocena učinkovitosti med uporabo

6.5.1.   Učinkovitost OBD med uporabo in skladnost z odstavkom 6.2.3 te priloge se dokaže vsaj v skladu s postopkom iz Dodatka 1 k tej prilogi.

6.5.2.   Nacionalni organi in njihovi predstavniki lahko opravijo dodatne preskuse za preverjanje skladnosti z odstavkom 6.2.3 te priloge.

6.5.2.1.

Kot dokaz za neskladnost z zahtevami iz odstavka 6.2.3 te priloge in na podlagi določbe iz odstavka 6.5.2 te priloge morajo organi navesti vsaj eno od zahtev iz odstavka 6.2.3 te priloge, ki ni v skladu s 95-odstotno stopnjo statistične gotovosti na podlagi vzorca vsaj 30 vozil.

6.5.2.2.

Proizvajalec ima možnost, da dokaže skladnost z zahtevami iz odstavka 6.2.3 te priloge, za katere je bila dokazana neskladnost v skladu z odstavkom 6.5.2.1 te priloge, z uporabo preskusa na podlagi vzorca vsaj 30 vozil, pri čemer je statistična gotovost boljša kot pri preskusu iz odstavka 6.5.2.1.

6.5.2.3.

Pri preskusih, izvedenih v skladu z odstavkoma 6.5.2.1 in 6.5.2.2, morajo organi in proizvajalci drugi strani predložiti ustrezne podrobne podatke, kot so podatki, povezani z izborom vozil.

6.5.3.   Če se ugotovi neskladnost z zahtevami iz odstavka 6.2.3 te priloge ob upoštevanju odstavka 6.5.1 ali 6.5.2 te priloge, se sprejmejo popravni ukrepi v skladu z odstavkom 9.3 tega pravilnika.


(1)  Ta odstavek je bil rezerviran za prihodnje druge možnosti odobritve (npr. prenos Evro VI v Pravilnik št. 83).

(2)  Mejne vrednosti OBD za CO bodo določene pozneje.

Dodatek 1

Ocena učinkovitosti vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo

A.1.1.   Splošne opombe

A.1.1.1.   V tem dodatku je določen postopek, ki ga je treba upoštevati pri dokazovanju učinkovitosti OBD med uporabo glede na določbe iz odstavka 6 te priloge.

A.1.2.   Postopki za dokazovanje učinkovitosti OBD med uporabo

A.1.2.1.   Proizvajalec mora dokazati homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za zadevna vozila ali motorje, učinkovitost OBD družine motorjev med uporabo. Dokaz mora vsebovati obravnavo učinkovitosti OBD vseh družin motorjev OBD med uporabo znotraj obravnavane družine motorjev (slika 1).

Slika 1

Dve družini motorjev OBD znotraj ene družine motorjev

Image

A.1.2.1.1.   Dokazovanje učinkovitosti OBD med uporabo organizira in izvede proizvajalec v tesnem sodelovanju s homologacijskim organom.

A.1.2.1.2.   Proizvajalec lahko pri dokazovanju skladnosti uporabi ustrezne elemente, ki so se uporabili pri dokazovanju skladnosti družine motorjev OBD znotraj druge družine motorjev, če se je prvo dokazovanje izvedlo največ dve leti pred sedanjim dokazovanjem (slika 2).

A.1.2.1.2.1.

Proizvajalec kljub temu ne sme uporabiti teh elementov pri dokazovanju skladnosti tretje ali katere koli nadaljnje družine motorjev, razen če se je vsako od teh dokazovanj izvedlo v dveh letih od prve uporabe elementov pri dokazovanju skladnosti.

Slika 2

Predhodno dokazana skladnost družine motorjev OBD

Image

A.1.2.2.   Dokazovanje učinkovitosti OBD med uporabo se izvede istočasno in pri enaki frekvenci kot dokazovanje skladnosti v prometu, opredeljeno v Prilogi 8.

A.1.2.3.   Proizvajalec mora sporočiti prvotni razpored in načrt vzorčenja za preskušanje skladnosti homologacijskemu organu ob prvotni homologaciji nove družine motorjev.

A.1.2.4.   Tipi vozil brez komunikacijskega vmesnika, ki omogoča zbiranje potrebnih podatkov o učinkovitosti med uporabo iz Priloge 9C, z manjkajočimi podatki ali nestandardnim protokolom podatkov, se obravnavajo kot neskladni.

A.1.2.4.1.   Posamezna vozila z mehanskimi ali električnimi okvarami, ki preprečujejo zbiranje potrebnih podatkov o učinkovitosti med uporabo, kot je določeno v Prilogi 9C, se izključijo iz študije o preskušanju skladnosti, pri čemer se tip vozila ne obravnava kot neskladen, razen če ni dovolj vozil, ki bi izpolnjevala zahteve za vzorčenje, da bi se lahko študija ustrezno izvedla.

A.1.2.5.   Tipi motorjev ali vozil, pri katerih zbiranje podatkov o učinkovitosti med uporabo vpliva na učinkovitost spremljanja OBD, se obravnavajo kot neskladni.

A.1.3.   Podatki o učinkovitosti OBD med uporabo

A.1.3.1.   Podatke o učinkovitosti OBD med uporabo, ki se upoštevajo pri ocenjevanju skladnosti družine motorjev OBD, zabeleži sistem OBD v skladu z odstavkom 6 Priloge 9C in so na voljo v skladu z odstavkom 7 navedene priloge.

A.1.4.   Izbira motorja ali vozila

A.1.4.1.   Izbira motorja

A.1.4.1.1.   Če se družina motorjev OBD uporablja v več družinah motorjev (slika 2), proizvajalec izbere motorje iz vsake od teh družin motorjev, da dokaže učinkovitost zadevne družine motorjev OBD med uporabo.

A.1.4.1.2.   Vsak motor iz posamezne družine motorjev OBD se lahko vključi v isti postopek dokazovanja, tudi če so sistemi spremljanja, ki so opremljeni s takim motorjem, iz različnih generacij ali so v različnih fazah sprememb.

A.1.4.2.   Izbira vozila

A.1.4.2.1.   Segmenti vozila

A.1.4.2.1.1.

Za namene razvrstitve vozil, ki so predmet dokazovanja, je treba upoštevati 6 segmentov vozil:

(a)

pri vozilih razreda N: vozila za vožnjo na dolge razdalje, dostavna vozila in druga vozila, kot so gradbena vozila;

(b)

pri vozilih razreda M: turistični, primestni in mestni avtobusi ter druge vrste vozil, kot so vozila kategorije M1.

A.1.4.2.1.2

Če je mogoče, se vozila izberejo iz vsakega segmenta študije.

A.1.4.2.1.3

V segmentu je najmanj 15 vozil.

A.1.4.2.1.4.

Če se družina motorjev OBD uporablja v več družinah motorjev (slika 2), mora biti število motorjev iz vsake od teh družin motorjev znotraj segmenta motorja čim bolj reprezentativno za delež obsega v smislu prodanih vozil in vozil v uporabi za zadevni segment vozil.

A.1.4.2.2.   Kvalificiranje vozila

A.1.4.2.2.1.

Izbrani motorji se namestijo v vozila, ki so registrirana in se uporabljajo v državi pogodbenic.

A.1.4.2.2.2.

Za vsako izbrano vozilo mora biti na voljo evidenca o vzdrževanju, ki dokazuje, da se je vozilo primerno vzdrževalo in servisiralo v skladu s priporočili proizvajalca.

A.1.4.2.2.3.

Preveri se pravilno delovanje sistema OBD. Vse prijave napak, pomembne za sistem OBD, ki so shranjene v spominu sistema OBD, se zabeležijo, nato pa se izvedejo potrebna popravila.

A.1.4.2.2.4.

Na motorju in vozilu ne sme biti nobenih znakov zlorabe, kot so prekomerno natovarjanje, uporaba napačnih goriv in druge zlorabe, ali drugih dejavnikov, kot je nedovoljeno poseganje, ki lahko vplivajo na učinkovitost OBD. Kode okvar sistema OBD in podatki o urah delovanja, shranjeni v pomnilniku računalnika, morajo biti navedeni med dokazi, ki se upoštevajo pri ugotavljanju, ali je bilo vozilo zlorabljeno ali je kako drugače neupravičeno do vključitve v študijo.

A.1.4.2.2.5.

Vsi sestavni deli sistema za uravnavanje emisij in OBD na vozilu morajo biti skladni z navedbami v veljavnih dokumentih o homologaciji.

A.1.5.   Študije učinkovitosti med uporabo

A.1.5.1.   Zbiranje podatkov o učinkovitosti med uporabo

A.1.5.1.1.   V skladu z določbami iz odstavka A.1.6 proizvajalec iz sistema OBD za vsako vozilo, vključeno v študijo, pridobi naslednje podatke:

(a)

VIN (identifikacijsko številko vozila);

(b)

števecg in imenovalecg za vsako skupino monitorjev, ki ju zabeleži sistem v skladu z zahtevami iz odstavka 6 Priloge 9C;

(c)

splošni imenovalec;

(d)

vrednost števca ciklov vžiga;

(e)

skupno število ur delovanja motorja.

A.1.5.1.2.   Rezultati skupine monitorjev, ki se ocenjuje, se ne upoštevajo, če najmanjša vrednost 25 za imenovalec ni bila dosežena.

A.1.5.2.   Ocena učinkovitosti med uporabo

A.1.5.2.1.   Dejansko razmerje učinkovitosti na skupino monitorjev posameznega motorja (IUPRg) se izračuna z uporabo števcag in imenovalcag, ki se pridobita iz sistema OBD zadevnega vozila.

A.1.5.2.2.   Ocena učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo v skladu z zahtevami iz odstavka 6.5.1 te priloge se izvede za vsako skupino monitorjev v družini motorjev OBD, obravnavano v segmentu vozila.

A.1.5.2.3.   Za vsak segment vozil, določen v odstavku A.1.4.2.1 tega dodatka, se učinkovitost OBD med uporabo obravnava kot dokazana za namene odstavka 6.5.1 te priloge le, če so za katero koli skupino monitorjev g izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

povprečna vrednost

Formula

vrednosti IUPRg obravnavanega vzorca je večja od 88 odstotkov IUPR(min) ter

(b)

več kot 34 odstotkov vseh motorjev v obravnavanem vzorcu ima vrednost IUPRg, večjo ali enako IUPR(min).

A.1.6.   Poročilo homologacijskemu organu

Proizvajalec mora homologacijskemu organu predložiti poročilo o učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo, ki vključuje naslednje podatke:

A.1.6.1.   Seznam družin motorjev znotraj obravnavane družine motorjev OBD (slika 1);

A.1.6.2.   Naslednje podatke o vozilih, ki se obravnavajo v postopku dokazovanja:

(a)

skupno število vozil, ki se upošteva v postopku dokazovanja;

(b)

število in tip segmentov vozil;

(c)

VIN in kratek opis (tip/varianta/izvedenka) vsakega vozila;

A.1.6.3.   Podatke o učinkovitosti med uporabo za vsako vozilo:

(a)

števecg, imenovalecg in razmerje učinkovitosti med uporabo (IUPRg) za vsako skupino monitorjev;

(b)

splošni imenovalec, vrednost števca ciklov vžiga, skupno število ur delovanja motorja.

A.1.6.4.   Rezultate statističnih podatkov o učinkovitosti med uporabo za vsako skupino monitorjev:

(a)

povprečno vrednost

Formula

vrednosti IUPRg za vzorec;

(b)

število in delež motorjev v vzorcu, katerih IUPRg je enak ali večji od IUPRm(min).

Dodatek 2

Vzorec izjave o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo

„(Ime proizvajalca) potrjuje, da so motorji iz družine motorjev OBD oblikovani in proizvedeni tako, da izpolnjujejo vse zahteve iz odstavkov 6.1 in 6.2 Priloge 9A.

(Ime proizvajalca) to izjavlja v dobri veri po izvedbi ustrezne inženirske ocene učinkovitosti motorjev OBD med uporabo v družini motorjev OBD pod veljavnimi pogoji delovanja in okoljskimi pogoji.

[datum]“


PRILOGA 9B

„TEHNIČNE ZAHTEVE ZA VGRAJENE SISTEME ZA DIAGNOSTIKO NA VOZILU (OBD)“

1.   UVOD

Ta priloga določa tehnične zahteve glede vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu (OBD) za uravnavanje emisij iz sistemov motorja, ki so zajeti v tem pravilniku.

Ta priloga temelji na svetovno harmoniziranem globalnem tehničnem predpisu za OBD (gtr) št. 5.

2.   REZERVIRANO (1)

3.   OPREDELITVE POJMOV

3.1.   „sistem opozarjanja“ pomeni sistem v vozilu, ki voznika ali katero koli drugo zainteresirano osebo obvesti, da je sistem OBD zaznal napako.

3.2.   „številka preverjanja kalibracije“ pomeni številko, ki jo izračuna in sporoči sistem motorja za namen potrditve integritete kalibracije/programske opreme.

3.3.   „nadzor komponent“ pomeni nadzor vhodnih komponent glede napak v tokokrogu in razumnostnih napak ter nadzor izhodnih komponent glede napak v tokokrogu in funkcionalnostnih napak. Nanaša se na komponente, ki so električno povezane s krmilnikom(-i) sistema motorja.

3.4.   „potrjena in aktivna DTC“ pomeni DTC, ki se shrani v času, ko sistem OBD ugotovi, da obstaja napaka.

3.5.   „stalni MI“ pomeni indikator za javljanje napak, ki vedno kaže nespremenljivo vrednost, medtem ko je ključ pri delujočem motorju v položaju „on“ (stikalo za vžig vklopljeno – motor prižgan).

3.6.   „pomanjkljivost“ pomeni strategijo OBD-nadzora ali drugo funkcijo OBD, ki ne izpolnjuje vseh podrobnih zahtev te priloge.

3.7.   „napaka v tokokrogu“ pomeni napako (npr. odprto vezje ali kratek stik), ki povzroči, da je izmerjeni signal (tj. napetosti, tokovi, frekvence itd.) zunaj območja, v katerem naj bi delovala prenosna funkcija senzorja.

3.8.   „družina sistemov OBD glede na emisije“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev sistemov motorjev, ki imajo skupne metode nadzora/diagnosticiranja napak, povezanih z emisijami.

3.9.   „spremljanje mejnih vrednosti emisij“ pomeni spremljanje napake, ki povzroči prekoračitev mejnih vrednosti OBD (OTL) in ga sestavlja eden od naslednjih elementov ali oba naslednja elementa:

(a)

merjenje neposrednih emisij s senzorji emisij iz izpušne cevi in modelom za korelacijo med neposrednimi emisijami in specifičnimi emisijami uporabljenega preskusnega cikla;

(b)

opozorilo na povečanje emisij prek korelacije med vhodnimi in izhodnimi informacijami računalnika ter specifičnimi emisijami preskusnega cikla.

3.10.   „funkcionalnostna napaka“ pomeni napako, pri kateri se izhodna komponenta na računalniški ukaz ne odziva na pričakovan način.

3.11.   „okvarna strategija za nadzor emisij (MECS)“ pomeni strategijo v sistemu motorja, ki se aktivira kot posledica napake, povezane z emisijami.

3.12.   „status MI“ pomeni ukazni status MI, ki je bodisi stalni MI, kratki MI, MI na zahtevo ali "off" (izklopljeni).

3.13.   „nadzor“ (glej „nadzor mejnih vrednosti emisij“, „nadzor delovanja“ in „nadzor popolne odpovedi delovanja“).

3.14.   „preskusni cikel OBD“ pomeni cikel, v katerem sistem motorja deluje na napravi za preskus motorja z namenom ovrednotenja odziva sistema OBD na navzočnost kvalificiranega okvarjenega sestavnega dela.

3.15.   „osnovni sistem motorja sistema OBD“ pomeni sistem motorja, ki je bil izbran iz družine sistemov OBD glede na emisije, pri katerem je večina njegovih elementov konstrukcije sistema OBD reprezentativna za to družino.

3.16.   „MI na zahtevo“ pomeni indikator za javljanje napak, ki kaže nespremenljivo vrednost kot odziv na ročno zahtevo z vozniškega položaja, ko je ključ pri ugasnjenem motorju v položaju „on“ (stikalo za vžig vklopljeno – motor ugasnjen).

3.17.   „nerešena DTC“ pomeni DTC, ki jo shrani sistem OBD, ker je monitor zaznal situacijo, v kateri je lahko med trenutnim ali zadnjim dokončanim zaporedjem delovanja prisotna napaka.

3.18.   „potencialna DTC“ pomeni DTC, ki jo shrani sistem OBD, ker je monitor zaznal situacijo, v kateri je lahko prisotna napaka, vendar pa je za potrditev potrebna dodatna ocena. Potencialna DTC je nerešena DTC, ki ni potrjena in aktivna DTC.

3.19.   „predhodno aktivna DTC“ pomeni prej potrjena in aktivna DTC, ki ostane shranjena tudi po tem, ko sistem OBD ugotovi, da napake, ki je povzročila DTC, ni več.

3.20.   „razumnostna napaka“ pomeni napako, pri kateri se signal s posameznega senzorja ali sestavnega dela razlikuje od signala, ki se pričakuje, če se ga ocenjuje v primerjavi s signali z drugih senzorjev ali sestavnih delov v nadzornem sistemu. Razumnostne napake vključujejo napake, ki povzročijo, da je izmerjeni signal (tj. napetosti, tokovi, frekvence itd.) znotraj območja, v katerem naj bi delovala prenosna funkcija senzorja.

3.21.   „pripravljenost“ pomeni stanje, ki kaže, ali je monitor ali skupina monitorjev delovala po zadnjem brisanju podatkov z zunanjo zahtevo ali ukazom (na primer z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD).

3.22.   „kratki MI“ pomeni indikator za javljanje napak, ki kaže nespremenljivo vrednost od takrat, ko se ključ premakne v položaj „on“ in se motor zažene (stikalo za vžig vklopljeno – motor prižgan), in ugasne po 15 sekundah ali takrat, ko se ključ premakne v položaj „off“, kar koli nastopi prej.

3.23.   „identifikacija kalibracije programske opreme“ pomeni niz alfanumeričnih znakov, ki označuje različico(-e) z emisijami povezane kalibracije/programske opreme, nameščeno(-e) v sistemu motorja.

3.24.   „nadzor popolne odpovedi delovanja“ pomeni nadzor napake, ki povzroči popolno izgubo želene funkcije sistema.

3.25.   „ogrevalni cikel“ pomeni dovolj dolgo delovanje motorja, da temperatura hladilnega sredstva naraste za vsaj 22 K (22 °C/40 °F) od zagona motorja in doseže najmanj 333 K (60 °C/140 °F) (2).

3.26.   Kratice

AES

pomožna strategija za uravnavanje emisij

CV

odzračevanje ohišja motorja

DOC

dizelski oksidacijski katalizator

DPF

dizelski filter za delce ali lovilnik delcev, vključno s kataliziranimi DPF in stalno regenerirajočimi se lovilniki (CRT)

DTC

diagnostična koda težave

EGR

vračanje izpušnih plinov v valj

HC

ogljikovodik

LNT

varčni lovilnik NOx (ali absorber NOx)

LPG

utekočinjeni naftni plin.

MECS

okvarna strategija za nadzor emisij

NG

zemeljski plin

NOx

dušikovi oksidi

OTL

mejna vrednost za OBD

PM

trdni delci

SCR

selektivna katalitska redukcija

SW

brisalci stekla

TFF

nadzor popolne odpovedi delovanja

VGT

turbopuhalo s spremenljivo geometrijo

VVT

spremenljivi krmilni časi ventilov

4.   SPLOŠNE ZAHTEVE

V okviru te priloge ima sistem OBD sposobnost zaznavanja napak, opozarjanja na njihov pojav s pomočjo indikatorja za javljanje napak, ugotavljanja verjetnega območja napak s pomočjo podatkov, shranjenih v računalniškem pomnilniku, in/ali sporočanja teh podatkov izven vozila.

Sistem OBD mora biti načrtovan in izdelan tako, da lahko v celotni življenjski dobi vozila/motorja identificira vrste napak. Pri doseganju tega cilja homologacijski organ priznava, da pri motorjih, ki so bili v uporabi dlje, kot je njihova s predpisi določena življenjska doba, lahko pride do poslabšanja delovanja in občutljivosti sistema OBD, tako da so lahko mejne vrednosti OBD presežene, preden sistem OBD voznika opozori na napako.

Zgornji odstavek ne pomeni razširitve odgovornosti proizvajalca motorja za skladnost motorja prek njegove s predpisi določene življenjske dobe (tj. števila prevoženih kilometrov ali časa delovanja, v katerem veljajo emisijski standardi ali mejne vrednosti emisij).

4.1.   Vloga za homologacijo sistema OBD

4.1.1.   Osnovna homologacija

Proizvajalec sistema motorja lahko zaprosi za homologacijo sistema OBD na enega od naslednjih treh načinov:

(a)

proizvajalec sistema motorja zaprosi za homologacijo posameznega sistema OBD, tako da dokaže, da sistem OBD izpolnjuje vse določbe te priloge;

(b)

proizvajalec sistema motorja zaprosi za homologacijo družine sistemov OBD glede na emisije, tako da dokaže, da osnovni sistem motorja sistema OBD izpolnjuje vse določbe te priloge;

Proizvajalec sistema motorja zaprosi za homologacijo sistema OBD, tako da dokaže, da sistem OBD izpolnjuje merila za pripadnost družini sistemov OBD glede na emisije, ki je že bila certificirana.

4.1.2.   Razširitev/sprememba veljavnega certifikata

4.1.2.1.   Razširitev, ki v družino sistemov OBD glede na emisije vključuje nov sistem motorja

Na zahtevo proizvajalca in po odobritvi homologacijskega organa se lahko kot član certificirane družine sistemov OBD glede na emisije vključi nov sistem motorja, če imajo vsi sistemi motorjev v tako razširjeni družini sistemov OBD glede na emisije še vedno skupne metode nadzora/diagnosticiranja napak, povezanih z emisijami.

Če so za elemente konstrukcije sistema OBD novega sistema motorja reprezentativni vsi elementi konstrukcije sistema OBD osnovnega sistema motorja sistema OBD, potem mora osnovni sistem motorja sistema OBD ostati nespremenjen, proizvajalec pa mora spremeniti sveženj dokumentacije skladno z odstavkom 8 te priloge.

Če novi sistem motorja vključuje elemente konstrukcije, ki jih osnovni sistem motorja sistema OBD ne predstavlja, sam pa bi predstavljal celotno družino, potem mora novi sistem motorja postati novi osnovni sistem motorja sistema OBD. V tem primeru je treba dokazati, da novi elementi konstrukcije sistema OBD izpolnjujejo določbe te priloge, in spremeniti sveženj dokumentacije skladno z odstavkom 8 te priloge.

4.1.2.2.   Razširitev v zvezi s spremembo načrta, ki vpliva na sistem OBD

Na zahtevo proizvajalca in po odobritvi homologacijskega organa se lahko razširitev veljavnega certifikata odobri v primeru spremembe načrta sistema OBD, če proizvajalec dokaže, da so spremembe načrta skladne z določbami te priloge.

Sveženj dokumentacije se spremeni skladno z odstavkom 8 te priloge.

Če veljavni certifikat velja za družino sistemov OBD glede na emisije, mora proizvajalec homologacijskemu organu utemeljiti, da so metode nadzora/diagnosticiranja napak, povezanih z emisijami, še vedno pogoste v družini in da je osnovni sistem motorja sistema OBD še vedno reprezentativen za družino.

4.1.2.3.   Sprememba certifikata v zvezi s prerazvrstitvijo napake

Ta odstavek se uporablja, kadar proizvajalec na zahtevo organa, ki je podelil homologacijo, ali na svojo lastno pobudo zaprosi za spremembo veljavnega certifikata z namenom prerazvrstitve ene ali več napak.

Nato je treba dokazati ustreznost nove razvrstitve v skladu z določbami te priloge in spremeniti sveženj dokumentacije skladno z odstavkom 8 te priloge.

4.2.   Zahteve za spremljanje

Vse z emisijami povezane sestavne dele in sisteme, vključene v sistem motorja, mora nadzirati sistem OBD v skladu z zahtevami iz Dodatka 3, za motorje ali vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, pa v odstavku 7 Priloge 15. Vendar pa ni potrebno, da sistem OBD za zaznavanje posamezne napake, navedene v Dodatku 3, za motorje ali vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, pa v odstavku 7 Priloge 15, uporablja poseben monitor.

Sistem OBD mora nadzirati tudi lastne sestavne dele.

V točkah Dodatka 3 k tej prilogi so našteti sistemi ali sestavni deli, ki jih mora sistem OBD nadzirati, in opisane vrste nadzora, ki se za vsakega od teh sestavnih delov ali sistemov pričakujejo (tj. nadzor mejnih vrednosti emisij, nadzor delovanja, nadzor popolne odpovedi delovanja ali nadzor komponent).

Proizvajalec se lahko odloči za nadzor dodatnih sistemov in sestavnih delov.

4.2.1.   Izbira tehnike nadzora

Homologacijski organi lahko odobrijo proizvajalčevo uporabo druge vrste tehnike nadzora, kot je tista, omenjena v Dodatku 3, za motorje ali vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, pa v odstavku 7 Priloge 15. Za izbrano vrsto nadzora mora proizvajalec dokazati, da je stabilna, pravočasna in učinkovita (tj. bodisi s tehničnimi ocenami, rezultati preskusov, predhodnimi soglasji ipd.).

Če Dodatek 3, za motorje ali vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, pa odstavek 7 Priloge 15, ne zajema sistema in/ali sestavnega dela, mora proizvajalec homologacijskemu organu v odobritev predložiti pristop k nadzoru. Homologacijski organ bo izbrano vrsto in tehniko nadzora (tj. nadzor mejnih vrednosti emisij, nadzor delovanja, nadzor popolne odpovedi delovanja ali nadzor komponent) odobril, če je proizvajalec, s sklicevanjem na tiste vrste in tehnike, naštete v dodatku 3, za motorje ali vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, pa v odstavku 7 Priloge 15, dokazal, da so stabilne, pravočasne in učinkovite (tj. s tehničnimi ocenami, rezultati preskusov, predhodnimi soglasji ipd.).

4.2.1.1.   Korelacija z dejanskimi emisijami

V primeru nadzora mejnih vrednosti emisij se zahteva korelacija s specifičnimi emisijami preskusnega cikla. Ta korelacija se običajno dokazuje na preskusnem motorju v laboratorijskem okolju.

V vseh drugih primerih nadzora (tj. nadzor delovanja, nadzor popolne odpovedi delovanja ali nadzor komponent) korelacija z dejanskimi emisijami ni potrebna. Vendar pa homologacijski organ lahko zahteva podatke o preskusih za namen preveritve razvrstitve učinkov napak, kot so opisani v odstavku 6.2 te priloge.

Primeri:

Električna okvara ne zahteva nujno korelacije, saj gre za da/ne napako. Napaka DPF, ki se nadzira z delta tlakom, ne zahteva nujno korelacije, saj predpostavlja napako.

Če proizvajalec v skladu z zahtevami za dokazovanje iz te priloge dokaže, da emisije ob popolni odpovedi ali odstranitvi sestavnega dela ali sistema ne bi presegle mejnih vrednosti OBD, se nadzor delovanja tega sestavnega dela ali sistema sprejme.

Kadar se za nadzor emisij specifičnega onesnaževala uporablja senzor emisij iz izpušne cevi, se vse druge monitorje lahko izvzame iz nadaljnje korelacije z dejanskimi emisijami tega onesnaževala. Kljub temu pa táko izvzetje ne izključuje potrebe po vključitvi teh monitorjev, z uporabo drugih tehnik nadzora, v sklop sistema OBD, saj so monitorji še vedno potrebni za osamitev napake.

Napako je treba vedno razvrstiti v skladu z odstavkom 4.5 glede na njen vpliv na emisije, ne glede na vrsto nadzora, ki se uporablja za zaznavanje napake.

4.2.2.   Nadzor komponent (vhodne/izhodne komponente/sistemi)

V primeru vhodnih komponent, ki spadajo k sistemu motorja, mora sistem OBD zaznati vsaj napake v tokokrogu in, kadar je izvedljivo, razumnostne napake.

Diagnostika razumnostnih napak mora nato potrditi, da izhodna vrednost senzorja ni niti neprimerno visoka niti neprimerno nizka (tj. diagnostika mora biti „dvostranska“).

Kolikor je izvedljivo in s soglasjem homologacijskega organa, mora sistem OBD ločeno zaznati razumnostne napake (npr. neprimerno visok in neprimerno nizek) in napake v tokokrogu (npr. čezmerno visok in čezmerno nizek). Poleg tega se morajo shraniti tudi posebni DTC-ji za vsako ločeno napako (npr. čezmerno nizek, čezmerno visok in razumnostna napaka).

V primeru izhodnih komponent, ki spadajo k sistemu motorja, mora sistem OBD zaznati vsaj napake v tokokrogu in, kadar je izvedljivo, če ne nastopi primerni funkcionalni odziv na računalniške ukaze.

Kolikor je izvedljivo in s soglasjem homologacijskega organa, mora sistem OBD ločeno zaznati funkcionalnostne napake in napake v tokokrogu (npr. čezmerno visok in čezmerno nizek) ter shraniti posebne DTC-je za vsako ločeno napako (npr. čezmerno nizek, čezmerno visok, funkcionalnostna napaka).

Sistem OBD mora izvajati tudi razumnostni nadzor podatkov, ki bodisi prihajajo iz sestavnih delov, ki ne spadajo k sistemu motorja, ali pa se le-tem posredujejo, kadar ti podatki ogrožajo pravilno delovanje sistema za uravnavanje emisij in/ali sistema motorja.

4.2.2.1.   Izjema k nadzoru komponent

Nadzor napak v tokokrogu in, kolikor je izvedljivo, funkcionalnostnih in razumnostnih napak sistema motorja ni potreben, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

napaka povzroči povečanje emisij katerega koli onesnaževala za manj kot 50 % s predpisi urejene mejne vrednosti emisije;

(b)

napaka ne povzroči, da bi katera koli emisija presegla s predpisi urejeno mejno vrednost emisije (3);

(c)

napaka ne vpliva na sestavni del ali sistem, ki omogoča pravilno delovanje sistema OBD ter

(d)

napaka znatno ne odloži zmožnosti sistema za uravnavanje emisij, da deluje, kot je bilo prvotno načrtovano, oziroma ne učinkuje na zmožnost sistema za takšno delovanje (na primer okvara sistema za ogrevanje reagenta v hladnih pogojih se ne more šteti za izjemo).

Ugotavljanje vpliva emisij se izvaja na stabiliziranem sistemu motorja v prostoru za preskus z dinamometrom, v skladu s postopki dokazovanja iz te priloge.

Kadar takšno dokazovanje za merilo (d) ne bi bilo odločilno, proizvajalec predloži homologacijskemu organu ustrezne elemente načrta, kot so dobra inženirska praksa, tehnične ocene, simulacije, rezultati preskusov itd.

4.2.3.   Pogostost nadzora

Monitorji morajo delovati neprekinjeno, kadar koli so izpolnjeni pogoji za nadzor ali enkrat na zaporedje delovanja (npr. monitorji, ki med delovanjem povzročajo povečanje emisije).

Homologacijski organ lahko na zahtevo proizvajalca odobri monitorje, ki ne delujejo neprekinjeno. V takšnem primeru proizvajalec jasno obvesti homologacijski organ, opiše pogoje, pod katerimi deluje monitor, in utemelji predlog z ustreznimi elementi načrta (kot je dobra inženirska praksa).

Monitorji morajo delovati v ustreznem preskusnem ciklu OBD, kot je določeno v odstavku 7.2.2.

Šteje se, da monitor deluje neprekinjeno, če deluje s hitrostjo najmanj dvakrat na sekundo in v 15 sekundah ugotovi prisotnost ali odsotnost napake, ki je ustrezna za navedeni monitor. Če se računalniška vhodna ali izhodna komponenta za namene krmiljenja motorja vzorči manj kot dvakrat na sekundo, se tudi šteje, da monitor deluje neprekinjeno, če sistem ugotovi prisotnost ali odsotnost napake, ustrezne za navedeni monitor, pri vsakokratnem vzorčenju.

Pri sestavnih delih ali sistemih, ki se nadzirajo neprekinjeno, ni treba aktivirati izhodne komponente/sistema z izključnim namenom nadzora te izhodne komponente/sistema.

4.3.   Zahteve za zapis podatkov OBD

Če je bila zaznana napaka, ki pa še ni potrjena, se možna napaka šteje kot „potencialna DTC“, skladno s tem pa se zapiše status „potencialne DTC“. "Potencialna DTC" ne sme povzročiti aktiviranja sistema opozarjanja v skladu z odstavkom 4.6.

V prvem zaporedju delovanja se lahko napaka takoj šteje kot „potrjena in aktivna“, ne da bi se štela kot „potencialna DTC“. Dobiti mora status „nerešene DTC“ ter „potrjene in aktivne DTC“.

Če se napaka pri prej aktivnem statusu pojavi ponovno, lahko proizvajalec po želji takšni napaki neposredno podeli status „nerešene DTC“ ter „potrjene in aktivne DTC“, ne da bi ji pred tem podelil status „potencialne DTC“. Če se tej napaki podeli potencialni status, potem mora v času, ko še ni potrjena ali aktivna, obdržati tudi predhodno aktivni status.

Sistem nadzora ugotovi, ali je napaka prisotna pred koncem naslednjega zaporedja delovanja po njeni prvi zaznavi. Takrat se shrani „potrjena in aktivna“ DTC in aktivira sistem opozarjanja skladno z odstavkom 4.6.

V primeru povračljive MECS (tj. delovanje se samodejno vrne v normalno stanje in MECS se ob naslednjem zagonu motorja deaktivira) shranitev "potrjene in aktivne" DTC ni potrebna, razen če se MECS ponovno aktivira pred koncem naslednjega zaporedja delovanja. V primeru nepovračljive MECS se „potrjena in aktivna“ DTC shrani takoj, ko se MECS aktivira.

V nekaterih specifičnih primerih, v katerih monitorji za pravilno zaznavo in potrditev napake potrebujejo več kot dve zaporedji delovanja (npr. monitorji, ki uporabljajo statistične modele, ali v zvezi s porabo tekočine v vozilu), lahko homologacijski organ za nadzor dovoli uporabo več kot dveh zaporedij delovanja, pod pogojem, da proizvajalec utemelji potrebo po daljšem obdobju (npr. s tehničnimi razlogi, eksperimentalnimi rezultati, internimi izkušnjami ipd.).

Ko sistem potrjene in aktivne napake v celotnem zaporedju delovanja ne zazna več, se ji do začetka naslednjega zaporedja delovanja podeli predhodno aktivni status, ki ga obdrži, dokler se podatki OBD v zvezi s to napako ne izbrišejo s pregledovalnikom ali niso izbrisani iz računalniškega pomnilnika skladno z odstavkom 4.4.

Opomba: Zahteve, predpisane v tem odstavku, so pojasnjene v Dodatku 2 k tej prilogi.

4.4.   Zahteve za izbris podatkov OBD

DTC in ustreznih podatkov (vključujoč s tem povezanega zamrznjenega niza) sam sistem OBD ne sme izbrisati iz računalniškega pomnilnika, dokler ima ta DTC že vsaj 40 ogrevalnih ciklov ali 200 ur delovanja motorja, kar koli nastopi prej, predhodno aktivni status. Sistem OBD vse DTC-je in ustrezne podatke (vključujoč s tem povezani zamrznjeni niz) izbriše na zahtevo pregledovalnika ali orodja za vzdrževanje.

4.5.   Zahteve za razvrstitev napake

Razvrstitev napake določa kategorijo, ki ji je, ko je napaka zaznana, skladno z zahtevami odstavka 4.2 te priloge dodeljena napaka.

Napaka je dodeljena eni kategoriji za čas dejanske življenjske dobe vozila, razen če organ, ki je podelil certifikat, ali proizvajalec presodi, da je to napako treba prerazvrstiti.

Če bi napaka povzročila različno razvrstitev za različne s predpisi urejene emisije onesnaževal ali za njen vpliv na druge funkcije nadzora, se napaka dodeli kategoriji, ki ima prednost v strategiji razločevalnega prikaza.

Če se MECS aktivira kot posledica zaznave napake, se slednja razvrsti na podlagi vpliva emisij aktivirane MECS ali na podlagi njenega vpliva na druge funkcije nadzora. Nato se napaka dodeli kategoriji, ki ima prednost v strategiji razločevalnega prikaza.

4.5.1.   Napaka kategorije A

Napaka se opredeli kot napaka kategorije A, kadar se predpostavlja, da so ustrezne mejne vrednosti OBD presežene.

Sprejeto je, da kadar nastopi ta kategorija napak, emisije ne smejo presegati mejnih vrednosti OBD.

4.5.2.   Napaka kategorije B1

Napaka se opredeli kot napaka kategorije B1, kadar obstajajo okoliščine, ki lahko povzročijo, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD, vendar pa zanje natančnega vpliva na emisije ni mogoče oceniti, tako da so lahko dejanske emisije glede na okoliščine večje ali manjše od mejnih vrednosti OBD.

Primeri napak kategorije B1 lahko vključujejo napake, ki jih zaznajo monitorji, ki sklepajo na ravní emisij na podlagi odčitkov senzorjev ali omejene zmogljivosti nadzora.

Napake kategorije B1 vključujejo napake, ki omejujejo sposobnost sistema OBD za izvajanje nadzora napak kategorije A ali B1.

4.5.3.   Napaka kategorije B2

Napaka se opredeli kot napaka kategorije B2, kadar obstajajo okoliščine, za katere se predpostavlja, da vplivajo na emisije, vendar ne v obsegu, ki presega OTL.

Napake, ki omejujejo sposobnost sistema OBD za izvajanje nadzora napak kategorije B2, se uvrstijo v kategorijo B1 ali B2.

4.5.4.   Napaka kategorije C

Napaka se opredeli kot napaka kategorije C, kadar obstajajo okoliščine, za katere se, če se nadzirajo, predpostavlja, da vplivajo na emisije, vendar v obsegu, ki ne bi presegel s predpisi urejenih mejnih vrednosti emisij.

Napake, ki omejujejo sposobnost sistema OBD za izvajanje nadzora napak kategorije C, se uvrstijo v kategorijo B1 ali B2.

4.6.   Sistem opozarjanja

Okvara sestavnega dela sistema opozarjanja ne sme povzročiti prenehanja delovanja sistema OBD.

4.6.1.   Specifikacija MI

Indikator za javljanje napak je vidni signal, ki je zaznaven v vseh pogojih osvetlitve. Indikator za javljanje napak je sestavljen iz rumenega ali oker (kot je opredeljeno v Pravilniku UN/ECE št. 37) opozorilnega signala, ki je v skladu s standardom ISO 7000:2004 opredeljen z oznako 0640.

4.6.2.   Načrti osvetlitve MI

Odvisno od napak(e), ki jo/jih zazna sistem OBD, se MI osvetli v skladu z enim od načinov aktiviranja, opisanih v naslednji preglednici.

 

Način aktiviranja 1

Način aktiviranja 2

Način aktiviranja 3

Način aktiviranja 4

Pogoji aktiviranja

ni napake

napaka kategorije C

napaka kategorije B in števci B1 < 200 h

napaka kategorije A ali števec B1 > 200 h

Stikalo vklopljeno – motor prižgan

ni prikaza

strategija razločevalnega prikaza

strategija razločevalnega prikaza

strategija razločevalnega prikaza

Stikalo vklopljeno – motor ugasnjen

strategija usklajenega prikaza

strategija usklajenega prikaza

strategija usklajenega prikaza

strategija usklajenega prikaza

Strategija prikaza zahteva, da se MI aktivira glede na kategorijo, v katero je napaka razvrščena. Ta strategija mora biti zaklenjena s programsko šifro, ki ne sme biti rutinsko dostopna prek pregledovalnika.

Strategija aktiviranja MI ob vklopu stikala/ugasnitvi motorja je opisana v odstavku 4.6.4.

Sliki B1 in B2 prikazujeta predpisane strategije aktiviranja ob vklopu stikala in zagonu ali ugasnitvi motorja.

Slika B1

Preskus žarnice in prikaz pripravljenosti

Image

Slika B.2

Strategija prikaza napake: uporablja se izključno razločevalna strategija

Image

4.6.3.   Aktiviranje MI ob zagonu motorja

Ko je ključ obrnjen v položaj „on“ (stikalo vklopljeno) in se motor zažene (motor prižgan), mora biti zahtevan izklop („off“) MI, razen če so izpolnjene določbe odstavka 4.6.3.1.

4.6.3.1.   Strategija prikaza MI

Za namen aktiviranja MI naj ima stalni MI prednost pred kratkim MI in MI na zahtevo. Za namen aktiviranja MI naj ima kratki MI prednost pred MI na zahtevo.

4.6.3.1.1.   Napake kategorije A

Sistem OBD mora zahtevati stalni MI ob shranitvi potrjene DTC, povezane z napako kategorije A.

4.6.3.1.2.   Napake kategorije B

Sistem OBD mora zahtevati "kratki MI" ob naslednjem vklopu stikala ("key-on") po shranitvi potrjene in aktivne DTC, povezane z napako kategorije B.

Kadar koli števec B1 doseže 200 ur, mora sistem OBD zahtevati stalni MI.

4.6.3.1.3.   Napake kategorije C

Proizvajalec lahko dá na voljo podatke o napakah kategorije C z uporabo MI na zahtevo, na voljo pa morajo biti, dokler se motor ne zažene.

4.6.3.1.4.   Načrt deaktiviranja MI

"Stalni MI" se mora preklopiti v "kratki MI", če nastopi en sam primer nadzora, medtem ko napaka, ki je prvotno aktivirala stalni MI, ni zaznana v trenutnem nizu delovanja in stalni MI ni aktiviran zaradi druge napake.

„Kratki MI“ se deaktivira, če napaka ni zaznana v treh zaporednih nizih delovanja po nizu delovanja, v katerem je monitor ugotovil odsotnost zadevne napake, in MI ni aktiviran zaradi druge napake kategorije A ali B.

Slike 1, 4A in 4B v Dodatku 2 k tej prilogi prikazujejo deaktiviranje kratkega oziroma stalnega MI v različnih primerih rabe.

4.6.4.   Aktiviranje MI ob vklopu stikala/ugasnitvi motorja

Aktiviranje MI ob vklopu stikala/ugasnitvi motorja sestavljata dve zaporedji, ločeni s 5-sekundnim izklopljenim MI:

(a)

prvo zaporedje naj bi dalo indikacijo funkcionalnosti MI in pripravljenosti nadziranih sestavnih delov;

(b)

drugo zaporedje naj bi dalo indikacijo prisotnosti napake.

Drugo zaporedje se ponavlja, dokler se ne zažene motor (4) (motor prižgan) ali ključ obrne v položaj „off“ (stikalo izklopljeno).

Na zahtevo proizvajalca se lahko aktivira le enkrat v nizu delovanja (na primer v sistemih zagona-zaustavitve).

4.6.4.1.   Funkcionalnost/pripravljenost MI

MI 5 sekund kaže nespremenljivo vrednost, s čimer nakaže, da MI deluje.

MI 10 sekund ostane v položaju „off“ (izklopljen).

Zatem MI 5 sekund ostane v položaju „on“ (vklopljen), s čimer označi, da je pripravljenost za vse nadzirane sestavne dele zaključena.

MI 5 sekund utripa enkrat na sekundo, s čimer opozori, da pripravljenost za enega ali več nadziranih sestavnih delov ni zaključena.

Nato MI 5 sekund ostane izklopljen.

4.6.4.2.   Prisotnost/odsotnost napake

Po nizu, opisanem v odstavku 4.6.4.1, MI pokaže prisotnost napake z nizom utripov ali tako, da neprekinjeno sveti, kar je odvisno od veljavnega načina aktiviranja, opisanega v naslednjih odstavkih, v odsotnosti napake pa z nizom posameznih utripov. Kadar je primerno, vsak utrip sestavlja enosekundni vklop MI, ki mu sledi enosekundni izklop MI, nizu utripov pa sledi obdobje 4 sekund, ko je MI izklopljen.

Upoštevajo se štirje načini aktiviranja, kjer ima način aktiviranja 4 prednost pred načini aktiviranja 1, 2 in 3, način aktiviranja 3 prednost pred načinoma aktiviranja 1 in 2 ter način aktiviranja 2 prednost pred načinom aktiviranja 1.

4.6.4.2.1.   Način aktiviranja 1 – odsotnost napake

MI utripne enkrat.

4.6.4.2.2.   Način aktiviranja 2 – „MI na zahtevo“

MI utripne dvakrat, če bi sistem OBD zahteval MI na zahtevo skladno s strategijo razločevalnega prikaza, opisano v odstavku 4.6.3.1.

4.6.4.2.3.   Način aktiviranja 3 – „kratki MI“

MI utripne dvakrat, če bi sistem OBD zahteval MI na zahtevo skladno s strategijo razločevalnega prikaza, opisano v odstavku 4.6.3.1.

4.6.4.2.4.   Način aktiviranja 4 – „kratki MI“

MI ostane neprekinjeno vklopljen ("stalni MI"), če bi sistem OBD zahteval stalni MI skladno s strategijo razločevalnega prikaza, opisano v odstavku 4.6.3.1.

4.6.5.   Števci, povezani z napakami

4.6.5.1.   Števci MI

4.6.5.1.1.   Števec stalnega MI

Sistem OBD mora vključevati števec stalnega MI za beleženje števila ur delovanja motorja med aktivnostjo stalnega MI.

Števec stalnega MI šteje do najvišje vrednosti, podane v dvozložnem števcu z enourno ločljivostjo, in to vrednost obdrži, razen če so izpolnjeni pogoji, ki omogočajo ponastavitev števca na nič.

Števec stalnega MI deluje tako:

(a)

če začenja od nič, števec stalnega MI začne šteti takoj, ko se stalni MI aktivira;

(b)

števec stalnega MI se ustavi in obdrži svojo trenutno vrednost, ko stalni MI ni več aktiviran;

(c)

števec stalnega MI nadaljuje štetje od točke, na kateri je bil ustavljen, če je v 3 zaporedjih delovanja zaznana napaka, ki povzroči stalni MI;

(d)

števec stalnega MI začne znova šteti od nič, kadar je napaka, ki povzroči stalni MI, zaznana po 3 zaporedjih delovanja, odkar je bil števec zadnjič ustavljen;

(e)

števec stalnega MI se ponastavi na nič, kadar:

(i)

v 40 ogrevalnih ciklih ali 200 urah delovanja motorja, odkar je bil števec zadnjič ustavljen, kar koli nastopi prej, ni zaznana nobena napaka, ki bi povzročila stalni MI, ali

(ii)

pregledovalnik OBD zahteva, da sistem OBD zbriše podatke OBD.

Slika C1

Prikaz principov aktiviranja števcev MI

Image

Slika C2

Prikaz principov aktiviranja števca B1

Image

4.6.5.1.2.   Skupni števec stalnega MI

Sistem OBD mora vključevati skupni števec stalnega MI za beleženje skupnega števila ur delovanja motorja v življenjski dobi med aktivnostjo stalnega MI.

Skupni števec stalnega MI šteje do najvišje vrednosti, podane v dvozložnem števcu z 1-urno ločljivostjo, in to vrednost obdrži.

Skupni števec stalnega MI se ne sme ponastaviti na nič s sistemom motorja, pregledovalnikom ali odklopom akumulatorja.

Skupni števec stalnega MI deluje takole:

(a)

skupni števec stalnega MI začne šteti, ko se stalni MI aktivira;

(b)

skupni števec stalnega MI se ustavi in obdrži svojo trenutno vrednost, ko stalni MI ni več aktiviran;

(c)

skupni števec stalnega MI nadaljuje štetje od točke, na kateri je bil ustavljen, ko se stalni MI aktivira.

Na sliki C1 je prikazan princip skupnega števca stalnega MI, v Dodatku 2 k tej prilogi pa so primeri, ki ponazarjajo logiko.

4.6.5.2.   Števci, povezani z napakami kategorije B1

4.6.5.2.1.   En sam števec B1

Sistem OBD mora vključevati števec B1 za beleženje števila ur delovanja motorja med prisotnostjo napake kategorije B1.

Števec B1 deluje takole:

(a)

števec B1 začne šteti takoj, ko je zaznana napaka kategorije B1 ter shranjena potrjena in aktivna DTC;

(b)

števec B1 se ustavi in obdrži svojo trenutno vrednost, če ni potrjena in aktivna nobena napaka kategorije B1 ali kadar se s pregledovalnikom izbriše vse napake kategorije B1;

(c)

števec B1 nadaljuje štetje od točke, na kateri je bil ustavljen, če je v 3 zaporedjih delovanja zaznana naslednja napaka kategorije B1.

Če je števec B1 presegel 200 ur delovanja motorja, sistem OBD nastavi števec na 190 ur delovanja motorja, in sicer takrat, ko sistem OBD ugotovi, da napaka kategorije B1 ni več potrjena in aktivna, ali ko se s pregledovalnikom izbriše vse napake kategorije B1. Števec B1 začne šteti od 190 ur delovanja motorja, če je v 3 zaporedjih delovanja prisotna naslednja napaka kategorije B1.

Števec B1 se ponastavi na nič, kadar v treh zaporednih nizih delovanja ni zaznana nobena napaka kategorije B1.

Opomba: Števec B1 ne pokaže števila ur delovanja motorja, ko je bila prisotna ena sama napaka kategorije B1.

Števec B1 lahko sešteva število ur dveh ali več različnih napak kategorije B1, pri čemer nobena od njih ni dosegla časa, ki ga kaže števec.

Števec B1 je namenjen izključno ugotavljanju točnega časa aktiviranja stalnega MI.

Na sliki C2 je prikazan princip števca B1, v Dodatku 2 k tej prilogi pa so primeri, ki ponazarjajo logiko.

4.6.5.2.2.   Več števcev B1

Proizvajalec lahko uporablja več števcev B1. V tem primeru mora biti sistem sposoben vsaki napaki kategorije B1 dodeliti poseben števec B1.

Pri upravljanju posebnega števca B1 je treba upoštevati enaka pravila kot pri enem samem števcu B1, pri čemer vsak posebni števec B1 začne šteti, ko je zaznana dodeljena napaka kategorije B1.

4.7.   Podatki OBD

4.7.1.   Zabeleženi podatki

Podatki, ki jih sistem OBD zabeleži, morajo biti na voljo na zahtevo izven vozila v naslednjih paketih:

(a)

Podatki o stanju motorja

(b)

Podatki o aktivnih napakah, povezanih z emisijami

(c)

Podatki za popravila

4.7.1.1.   Podatki o stanju motorja

Ti podatki, predloženi agenciji za izvajanje nadzora (5), bodo vsebovali stanje indikatorja za javljanje napak in sorodne podatke (npr. števec stalnega MI, pripravljenost).

Sistem OBD zagotovi vse podatke (v skladu z veljavnim standardom, določenim v Dodatku 6 k tej prilogi), ki omogočajo, da zunanja preskusna oprema za cestni kontrolni pregled asimilira podatke in agentu za izvajanje nadzora zagotovi naslednje podatke:

(a)

strategijo razločevalnega/nerazločevalnega prikaza,

(b)

VIN (identifikacijsko številko vozila),

(c)

prisotnost stalnega MI,

(d)

pripravljenost sistema OBD in

(e)

število ur delovanja motorja, v katerih je bil stalni MI zadnjič aktiviran (števec stalnega MI).

Ti podatki morajo imeti dostop samo za branje (tj. ni brisanja).

4.7.1.2.   Podatki o aktivnih napakah, povezanih z emisijami

Ti podatki, predloženi kateri koli inšpekcijski postaji (6), bodo zajemali podskupino podatkov OBD, povezanih z motorjem, vključno s stanjem indikatorja za javljanje napak in sorodnimi podatki (števci MI), seznamom aktivnih/potrjenih napak kategorij A in B ter s tem povezanimi podatki (npr. števec B1).

Sistem OBD zagotovi vse podatke (v skladu z veljavnim standardom, določenim v Dodatku 6 k tej prilogi), ki omogočajo, da zunanja preskusna oprema za inšpekcijski pregled asimilira podatke in inšpektorju zagotovi naslednje podatke:

(a)

številko gtp (in revizije), ki se vključi v homologacijsko oznako po Pravilniku št. 49,

(b)

strategijo razločevalnega/nerazločevalnega prikaza,

(c)

VIN (identifikacijsko številko vozila),

(d)

stanje indikatorja za javljanje napak,

(e)

pripravljenost sistema OBD,

(f)

število ogrevalnih ciklov in število ur delovanja motorja, odkar so bili zabeleženi podatki OBD zadnjič zbrisani,

(g)

število ur delovanja motorja, v katerih je bil stalni MI zadnjič aktiviran (števec stalnega MI),

(h)

skupno število ur delovanja s stalnim MI (skupni števec stalnega MI),

(i)

vrednost števca B1 pri največjem številu ur delovanja motorja,

(j)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije A,

(k)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije B (B1 in B2),

(l)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije B1,

(m)

identifikacija(-e) kalibracije programske opreme,

(n)

številka(-e) preverjanja kalibracije.

Ti podatki morajo imeti dostop samo za branje (tj. ni brisanja).

4.7.1.3.   Podatki za popravila

Ti podatki, predloženi servisnim tehnikom, bodo obsegali vse podatke OBD, določene v tej prilogi (npr. podatke iz zamrznjenih nizov).

Sistem OBD zagotovi vse podatke (v skladu z veljavnim standardom, določenim v Dodatku 6 k tej prilogi), ki omogočajo, da zunanja preskusna oprema za popravila asimilira podatke in servisnemu tehniku zagotovi naslednje podatke:

(a)

številko gtp (in revizije), ki se vključi v homologacijsko oznako po pravilniku št. 49,

(b)

VIN (identifikacijsko številko vozila),

(c)

stanje indikatorja za javljanje napak,

(d)

pripravljenost sistema OBD,

(e)

število ogrevalnih ciklov in število ur delovanja motorja, odkar so bili zabeleženi podatki OBD zadnjič zbrisani,

(f)

stanje monitorja (tj. onemogočen preostanek tega voznega cikla, dokončan v tem voznem ciklu ali nedokončan v tem voznem ciklu) od zadnje zaustavitve motorja za vsakega od monitorjev, ki se uporablja za stanje pripravljenosti,

(g)

število ur delovanja motorja od aktiviranja indikatorja za javljanje napak (števec stalnega MI),

(h)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije A,

(i)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije B (B1 in B2),

(j)

skupno število ur delovanja s stalnim MI (skupni števec stalnega MI),

(k)

vrednost števca B1 pri največjem številu ur delovanja motorja,

(l)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije B1 ter število ur delovanja motorja od števca(-ev) B1,

(m)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije C,

(n)

nerešeni DTC in njihova sorodna kategorija,

(o)

predhodno aktivni DTC in njihova sorodna kategorija,

(p)

podatki v realnem času o signalih senzorjev, ki jih izbere in podpira proizvajalec originalne opreme, vhodnih in izhodnih signalih (glej odstavek 4.7.2 in Dodatek 5 k tej prilogi),

(q)

podatki iz zamrznjenih nizov, ki jih zahteva ta priloga (glej odstavek 4.7.1.4 in Dodatek 5 k tej prilogi),

(r)

identifikacija(-e) kalibracije programske opreme in

(s)

številka(-e) preverjanja kalibracije.

Sistem OBD zbriše vse zabeležene napake sistema motorja in s tem povezane podatke (podatke o času delovanja, zamrznjeni niz itn.) v skladu z določbami te priloge, ko je ta zahteva posredovana po zunanji preskusni opremi za popravila skladno z veljavnim standardom, določenim v Dodatku 6 k tej prilogi.

4.7.1.4.   Podatki iz zamrznjenih nizov

V trenutku, ko se na zahtevo proizvajalca shrani bodisi potencialna DTC ali potrjena in aktivna DTC, se shrani tudi vsaj en „zamrznjeni niz“ podatkov. Proizvajalec lahko podatke iz zamrznjenih nizov posodobi, kadar koli je znova zaznana nerešena DTC.

Zamrznjeni niz posreduje pogoje delovanja vozila v času zaznave napake in DTC, povezano s shranjenimi podatki. Zamrznjeni niz vsebuje podatke, kot so prikazani v preglednici 1 v Dodatku 5 k tej priloge. Zamrznjeni niz vsebuje tudi vse podatke iz preglednic 2 in 3 Dodatka 5 k tej priloge, ki se uporabljajo za potrebe nadzora ali krmiljenja v specifični krmilni enoti, ki je shranila DTC.

Shranjevanje podatkov iz zamrznjenih nizov, povezanih z napako kategorije A, ima prednost pred podatki, povezanimi z napako kategorije B1, ki imajo prednost pred podatki, povezanimi z napako kategorije B2, kot tudi pred podatki, povezanimi z napako kategorije C. Prva zaznana napaka ima prednost pred zadnjo napako, razen če je slednja napaka višje kategorije.

Če napravo nadzira sistem OBD in je Dodatek 5 k tej prilogi ne zajema, morajo podatki iz zamrznjenih nizov vključevati elemente podatkov za senzorje in aktivatorje te naprave na način, podoben tistim, opisanim v Dodatku 5 k tej prilogi. To se v času homologacije predloži v odobritev homologacijskemu organu.

4.7.1.5.   Pripravljenost

Z izjemami iz odstavkov 4.7.1.5.1, 4.7.1.5.2 in 4.7.1.5.3 se pripravljenost nastavi na „complete“ (zaključeno) le, kadar je monitor ali skupina monitorjev, na katere se to stanje nanaša, delovala in zaznala prisotnost (to pomeni shranjeno potrjeno in aktivno DTC) ali odsotnost napake, ustrezne za navedeni monitor, od zadnjega brisanja podatkov z zunanjo zahtevo ali ukazom (na primer z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD). Pripravljenost se nastavi na „not coplete“ (ni zaključeno) z brisanjem pomnilnika kode okvar (glej odstavek 4.7.4) z zunanjo zahtevo ali ukazom (na primer z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD).

Običajna zaustavitev motorja ne povzroči spremembe pripravljenosti.

4.7.1.5.1.   Če to odobri homologacijski organ, lahko proizvajalec zahteva, da se status pripravljenosti monitorja nastavi tako, da kaže „complete“ (zaključeno), tudi če monitor ni deloval in zaznal prisotnosti ali odsotnosti napake, ustrezne za navedeni monitor, če je spremljanje onemogočeno za več nizov delovanja (najmanj 9 nizov delovanja ali 72 ur delovanja) zaradi stalne prisotnosti izjemnih pogojev delovanja (npr. nizke temperature okolja, visoka nadmorska višina). Vsaka taka zahteva mora navesti pogoje za deaktiviranje sistema nadzora in število zaporedij delovanja, ki bi minila brez zaključka monitorja, preden bi bilo stanje pripravljenosti označeno kot „complete“ (zaključeno). Izjemni okoljski pogoji ali nadmorska višina, zajeti v zahtevi proizvajalca, niso nikoli manj ostri od pogojev, navedenih v tej prilogi za začasni izklop sistema OBD.

4.7.1.5.2.   Monitorji, za katere velja pripravljenost

Pripravljenost se zagotovi za vsak monitor ali skupino monitorjev, ki je opredeljena v tej prilogi in se zahteva pri sklicevanju na to prilogo ali se sklicuje nanjo, razen v točkah 11 in 12 Dodatka 3 k tej prilogi.

4.7.1.5.3.   Pripravljenost za stalne monitorje

Pripravljenost vsakega monitorja ali skupine monitorjev, ki je opredeljena v točkah 1, 7 in 10 Dodatka 3 k tej prilogi, se zahteva pri sklicevanju nanje ali se sklicuje nanje, in za katero se v skladu s to prilogo šteje, da deluje neprekinjeno, vedno kaže „complete“ (zaključeno).

4.7.2.   Informacije o pretoku podatkov

Sistem OBD da pregledovalniku na zahtevo v realnem času na voljo podatke, prikazane v preglednicah 1 do 4 v Dodatku 5 te priloge (vrednosti dejanskih signalov naj se uporabljajo v korist nadomestnih vrednosti).

Za namen izračunanih parametrov obremenitve in navora sistem OBD poroča najnatančnejše vrednosti, izračunane v ustrezni elektronski krmilni enoti (npr. računalnik za krmiljenje motorja).

V preglednici 1 v Dodatku 5 k tej prilogi je seznam obveznih podatkov OBD v zvezi z obremenitvijo in vrtilno frekvenco motorja.

V preglednici 3 v Dodatku 5 k tej prilogi so prikazani ostali podatki OBD, ki morajo biti vključeni, če jih uporablja sistem za emisije ali sistem OBD za aktiviranje ali deaktiviranje OBD monitorjev.

V preglednici 4 v Dodatku 5 k tej prilogi so prikazani podatki, ki morajo biti vključeni, če je motor tako opremljen, bere ali izračunava podatke (7). Če proizvajalec tako odloči, se lahko vključijo tudi drugi podatki iz zamrznjenih nizov ali informacije o pretoku podatkov.

Če napravo nadzira sistem OBD in je Dodatek 5 k tej prilogi ne zajema (npr. SCR), morajo informacije o pretoku podatkov vključevati elemente podatkov za senzorje in aktivatorje te naprave na način, podoben tistim, opisanim v Dodatku 5 k tej prilogi. To se v času homologacije predloži v odobritev homologacijskemu organu.

4.7.3.   Dostop do podatkov OBD

Dostop do podatkov OBD se zagotovi izključno v skladu s standardi, omenjenimi v Dodatku 6 te priloge in naslednjih pododstavkih (8).

Dostop do podatkov OBD ne sme biti odvisen od kakršne koli dostopovne kode ali druge naprave ali metode, ki jo je mogoče dobiti zgolj pri proizvajalcu ali njegovih dobaviteljih. Za razlago podatkov OBD ne sme biti potrebne nobene posebne dekodirne informacije, razen če so te informacije javno dostopne.

Podprta mora biti metoda enotnega dostopa (npr. enotna točka/vozlišče dostopa) do podatkov OBD za priklic vseh podatkov OBD. Ta metoda mora omogočiti dostop do vseh podatkov OBD, ki jih zahteva ta priloga. Ta metoda mora omogočati tudi dostop do posebnih manjših paketov podatkov, kot so opredeljeni v tej prilogi (npr. paketi podatkov o tehnični brezhibnosti v primeru OBD, povezanega z emisijami).

Dostop do podatkov OBD se zagotovi z uporabo vsaj enega od naslednjih serij standardov, omenjenih v Dodatku 6 k tej prilogi:

(a)

ISO 27145 z ISO 15765-4 (na osnovi CAN);

(b)

ISO 27145 z ISO 13400 (na osnovi TCP/IP);

(c)

SAE J1939-73.

Proizvajalci uporabljajo ustrezne kode okvar, opredeljene z ISO ali SAE (na primer P0xxx, P2xxx itd.), kadar koli je to mogoče. Če takšna identifikacija ni možna, lahko proizvajalec uporablja diagnostične kode težav v skladu z ustreznimi klavzulami ISO 27145 ali SAE J1939. Kode okvar morajo biti v celoti dostopne s standardno diagnostično opremo, ustrezno določbam iz te priloge.

Proizvajalec standardizacijskemu organu ISO ali SAE v ustreznem postopku ISO ali SAE predloži diagnostične podatke, povezane z emisijami, ki v ISO 27145 ali SAE J1939 niso navedeni, vendar so povezani s to prilogo.

Dostop do podatkov OBD mora biti mogoč s pomočjo žične povezave.

Podatke OBD posreduje sistem OBD na zahtevo z uporabo pregledovalnika, ki izpolnjuje zahteve veljavnih standardov, omenjenih v Dodatku 6 k tej prilogi (komunikacija z zunanjo preskusno napravo).

4.7.3.1.   Žična komunikacija na osnovi CAN

Hitrost komunikacije na žični podatkovni povezavi sistema OBD mora biti 250 kbps ali 500 kbps.

Odgovornost proizvajalca je izbrati hitrost, merjeno v baudih, in zasnovati sistem OBD v skladu z zahtevami, določenimi v standardih iz Dodatka 6 k tej prilogi in omenjenimi v tej prilogi. Sistem OBD mora biti odporen proti avtomatski detekciji med tema dvema hitrostma, merjenima v baudih, zunanje preskusne opreme.

Vmesnik za povezavo med vozilom in zunanjo diagnostično preskusno opremo (npr. pregledovalnik) mora biti standardiziran in mora izpolnjevati vse zahteve standarda ISO 15031-3 tip A (napajanje 12 VDC), tip B (napajanje 24 VDC) ali SAE J1939-13 (napajanje 12 ali 24 VDC).

4.7.3.2.   Rezervirano za žično komunikacijo na osnovi TCP/IP (ethernet).

4.7.3.3.   Mesto namestitve konektorja

Konektor mora biti nameščen na območju prostora za noge na voznikovi strani v notranjosti vozila na prostoru, ki ga povezujeta voznikova stran vozila in rob osrednje konzole na voznikovi strani (ali središčnica vozila, če vozilo nima osrednje konzole), in na mestu, ki ni višje od spodnje strani volana, ko je le-ta v najnižjem nastavljivem položaju. Konektor ne sme biti nameščen na ali v osrednji konzoli (tj. niti na vodoravnih stranicah blizu prestavne ročice, ročice parkirne zavore ali držal za pijačo, nameščenih na tleh vozila, niti na navpičnih stranicah blizu komand stereo/radijskega sistema, klimatskega sistema ali navigacijskega sistema). Mesto namestitve konektorja mora biti zlahka razpoznavno in dostopno (npr. za povezavo zunanjega orodja). Pri vozilih, opremljenih z vrati na voznikovi strani, mora biti konektor zlahka razpoznaven in dostopen za osebo, ki stoji (ali "čepi") zunaj vozila na voznikovi strani, na kateri so vrata odprta.

Homologacijski organ lahko na zahtevo proizvajalca odobri alternativno mesto namestitve, pod pogojem, da je to zlahka dostopno in zaščiteno pred naključno poškodbo v normalnih pogojih uporabe, npr. mesto namestitve, kot je opisano v standardih serije ISO 15031.

Če je konektor zakrit ali nameščen v posebnem ohišju za instrumente, mora biti pokrov ali vratca predalčka mogoče sneti z roko brez uporabe kakršnih koli orodij in na njem mora biti jasna oznaka "OBD", ki označuje mesto namestitve konektorja.

Proizvajalec lahko vozila opremi z dodatnimi diagnostičnimi konektorji in podatkovnimi povezavami za specifične potrebe proizvajalca, ki niso obvezne funkcije OBD. Če dodatni konektor ustreza enemu od standardnih diagnostičnih konektorjev, dovoljenih v Dodatku 6 k tej prilogi, mora imeti izključno konektor, zahtevan po tej prilogi, jasno oznako „OBD“, da se tako loči od drugih podobnih konektorjev.

4.7.4.   Izbris/ponastavitev podatkov OBD s pregledovalnikom

Na zahtevo pregledovalnika se naslednji podatki izbrišejo iz računalniškega pomnilnika ali ponastavijo na vrednost, določeno v tej prilogi.

Podatek OBD

Izbrisljiv

Ponovno nastavljiv (9)

Stanje indikatorja za javljanje napak

 

X

Pripravljenost sistema OBD

 

X

Število ur delovanja motorja od aktiviranja indikatorja za javljanje napak (števec stalnega MI)

X

 

Vsi DTC

X

 

Vrednost števca B1 pri največjem številu ur delovanja motorja

 

X

Število ur delovanja motorja od števca(-ev) B1

 

X

Podatki iz zamrznjenih nizov, ki jih zahteva ta priloga

X

 

Podatki OBD se ne smejo izbrisati z odklopom akumulatorja(-ev) vozila.

4.8.   Elektronska varnost

Vsako vozilo z enoto za uravnavanje emisij mora imeti funkcije za preprečevanje sprememb, razen če jih je odobril proizvajalec. Proizvajalec mora odobriti spremembe, če so le-te potrebne zaradi diagnostike, servisiranja, pregledov, naknadnega opremljanja ali popravila vozila.

Vse računalniške kode, ki jih je mogoče reprogramirati, ali obratovalni parametri morajo biti zaščiteni pred nedovoljenimi posegi in dosegati vsaj tako stopnjo zaščite, ki ustreza določbam v ISO 15031-7 (SAE J2186) ali J1939-73, pod pogojem, da zamenjava podatkov o varnosti poteka ob uporabi protokolov in diagnostičnega konektorja, kot je predpisano v tej prilogi. Vsi odstranljivi kalibracijski pomnilniški čipi so zaliti, zaprti v ohišju ali zaščiteni z elektronskimi algoritmi in jih ni mogoče menjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov.

Delovnih parametrov računalniško kodiranega motorja ne sme biti mogoče spreminjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov (npr. spajkane ali zalite računalniške komponente ali zaprta (ali spajkana) računalniška ohišja).

Proizvajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nedovoljeno spreminjanje nastavitve največje dobave goriva, medtem ko je vozilo v prometu.

Proizvajalci lahko pri homologacijskem organu zaprosijo za oprostitev ene od teh zahtev za vozila, na katerih zaščita verjetno ni potrebna. Merila, ki jih homologacijski organ ocenjuje pri odločanju o oprostitvi, med drugim vključujejo zdajšnjo razpoložljivost delovnih čipov, največjo zmogljivost vozila in predvideni prodajni obseg vozila.

Proizvajalci, ki uporabljajo programirljive sisteme računalniških kod (npr. električni izbrisljivi programirljiv bralni pomnilnik, EEPROM), morajo preprečiti nedovoljeno reprogramiranje. Proizvajalci morajo vključiti izboljšane strategije za zaščito pred nedovoljenimi posegi in funkcije za zaščito pred zapisovanjem, ki zahtevajo elektronski dostop do računalnika, ki ga vzdržuje proizvajalec, na drugem kraju. Homologacijski organ lahko odobri alternativne metode, ki zagotavljajo enako stopnjo zaščite pred prirejanjem.

4.9.   Trajnost sistema OBD

Sistem OBD mora biti načrtovan in izdelan tako, da lahko v celotni življenjski dobi vozila ali sistema motorja identificira vrste napak.

Vse dodatne določbe, ki obravnavajo trajnost sistemov OBD, so vsebovane v tej prilogi.

Sistem OBD ne sme biti programiran ali kako drugače zasnovan tako, da se delno ali v celoti deaktivira glede na starost vozila in/ali število prevoženih kilometrov v dejanski življenjski dobi vozila, prav tako pa sistem ne sme vsebovati kakršnega koli algoritma ali strategije, namenjene postopnemu zmanjševanju učinkovitosti sistema OBD.

5.   ZAHTEVE GLEDE DELOVANJA

5.1.   Mejne vrednosti

Mejne vrednosti OBD za ustrezna merila za nadzor, opredeljena v Dodatku 3 k tej prilogi, so določene v osrednjem delu tega pravilnika.

5.2.   Začasen izklop sistema OBD

Homologacijski organi lahko odobrijo začasno deaktiviranje sistema OBD pod pogoji, določenimi v naslednjih pododstavkih.

Ob podelitvi homologacije ali homologacije tipa proizvajalec homologacijskemu organu predloži podroben opis vsake od strategij začasnega deaktiviranja sistema OBD ter podatke in/ali tehnično oceno, ki dokazuje(-jo), da bi bil nadzor v veljavnih pogojih nezanesljiv ali neizvedljiv.

V vseh primerih se mora nadzor nadaljevati, potem ko pogojev, ki upravičujejo začasno deaktiviranje, ni več.

5.2.1.   Varnost obratovanja motorja/vozila

Proizvajalci lahko zahtevajo dovoljenje za deaktiviranje prizadetih sistemov OBD-nadzora, kadar so aktivirane strategije varnosti obratovanja.

Sistem OBD-nadzora ni potreben za ocenjevanje sestavnih delov med napako, če bi tako ocenjevanje pomenilo tveganje za varno uporabo vozila.

5.2.2.   Pogoji glede temperature okolje in nadmorske višine

Proizvajalci lahko zahtevajo odobritev za deaktiviranje monitorjev sistema OBD:

(a)

pri temperaturah okolja pod 266 K (-7 stopinj Celzija) v primeru, če temperatura hladilne tekočine ni dosegla najnižje temperature vsaj 333 K (60 stopinj Celzija); ali

(b)

pri temperaturah okolja pod 266 K (-7 stopinj Celzija), če je reagent zamrznjen; ali

(c)

pri temperaturah okolja nad 308 K (35 stopinj Celzija); ali

(d)

pri nadmorski višini nad 2 500 metrov.

Proizvajalec lahko zahteva tudi odobritev začasnega deaktiviranja monitorja sistema OBD pri drugih pogojih temperature okolja in nadmorske višine, če je s podatki in/ali inženirsko oceno dokazal, da bi bila v teh okoljskih pogojih diagnoza napačna zaradi njihovega učinka na sestavni del (npr. zamrznitev sestavnega dela, učinek na združljivost z dovoljenimi odstopanji senzorja).

Opomba: Okoljske pogoje se lahko ocenjuje s posrednimi metodami. Pogoji glede temperature okolja, na primer, se lahko določijo na podlagi temperature vsesanega zraka.

5.2.3.   Nizka količina goriva

Proizvajalci lahko zahtevajo dovoljenje za deaktiviranje sistemov nadzora, na katere vpliva nizka količina/tlak goriva ali premalo goriva (npr. diagnoza napake sistema za dovajanje goriva ali neuspel vžig), na naslednji način:

 

Dizel

Plin

 

Zemeljski plin

Utekočinjeni naftni plin

(a)

Nizka količina goriva, ki se upošteva za tako deaktiviranje, ne sme preseči 100 litrov ali 20 % nazivne prostornine rezervoarja za gorivo, kar je nižje.

X

 

X

(b)

Nizek tlak goriva, ki se upošteva za tako deaktiviranje, ne sme preseči 20 odstotkov tlaka goriva v rezervoarju, ki je potreben za delovanje.

 

X

 

5.2.4.   Nivo napetosti akumulatorja vozila ali sistema

Proizvajalci lahko zahtevajo dovoljenje za deaktiviranje sistemov nadzora, na katere lahko vpliva nivo napetosti akumulatorja vozila ali sistema.

5.2.4.1.   Nizka napetost

Za sisteme nadzora, na katere vpliva nizka napetost akumulatorja vozila ali sistema, lahko proizvajalci zahtevajo dovoljenje za deaktiviranje sistemov nadzora, kadar je napetost akumulatorja ali sistema manjša od 90 % nazivne napetosti (ali 11,0 voltov za 12-voltni akumulator, 22,0 voltov za 24-voltni akumulator). Proizvajalci lahko zahtevajo dovoljenje, da za deaktiviranje nadzora sistema uporabljajo prag napetosti, ki je višji od te vrednosti.

Proizvajalec mora dokazati, da bi bil nadzor pri teh napetostih nezanesljiv in da je bodisi daljše delovanje vozila pod merili za deaktiviranje malo verjetno ali pa sistem OBD nadzira napetost akumulatorja ali sistema in bo zaznal napako pri napetosti, ki se uporablja za deaktiviranje drugih monitorjev.

5.2.4.2.   Visoka napetost

Za sisteme nadzora, povezane z emisijami, na katere vpliva visoka napetost akumulatorja vozila ali sistema, lahko proizvajalci zahtevajo dovoljenje za deaktiviranje sistemov nadzora, kadar napetost akumulatorja ali sistema preseže napetost po opredelitvi proizvajalca.

Proizvajalec mora dokazati, da bi bil nadzor pri napetosti, višji od tiste po opredelitvi proizvajalca, nezanesljiv in da se bodisi prižge opozorilna lučka električnega sistema/alternatorja za polnjenje (ali je merilnik napetosti v "rdečem območju") ali pa sistem OBD nadzira napetost akumulatorja ali sistema in bo zaznal napaka pri napetosti, ki se uporablja za deaktiviranje drugih monitorjev.

5.2.5.   Aktivni PTO (naprave za odjem moči)

Proizvajalec lahko zahteva dovoljenje za začasno deaktiviranje prizadetih sistemov nadzora v vozilih, opremljenih z napravo za odjem moči, pod pogojem, da je ta naprava začasno aktivna.

5.2.6.   Prisilna regeneracija

Proizvajalec lahko zahteva dovoljenje za deaktiviranje prizadetih sistemov OBD-nadzora med prisilno regeneracijo sistema za uravnavanje emisij za motorjem (npr. filtra za delce).

5.2.7.   Zahteve za pomožno strategijo za uravnavanje emisij (AES)

Proizvajalec lahko zahteva dovoljenje za deaktiviranje monitorjev sistema OBD med delovanjem AES, vključno z MECS, pod pogoji, ki še niso zajeti v odstavku 5.2, če delovanje AES vpliva na zmogljivost nadzora monitorja.

5.2.8.   Ponovno polnjenje

Proizvajalec vozila s plinskim motorjem lahko po ponovnem polnjenju začasno deaktivira sistem OBD, če se mora sistem prilagoditi, da elektronska krmilna enota prepozna spremembo kakovosti in sestave goriva.

Sistem OBD se mora ponovno aktivirati takoj, ko je prepoznano novo gorivo in se parametri motorja prilagodijo. To deaktiviranje je omejeno na največ 10 minut.

6.   ZAHTEVE ZA DOKAZOVANJE

Osnovni elementi za dokazovanje skladnosti sistema OBD z zahtevami te priloge so naslednji:

(a)

postopek izbire osnovnega sistema motorja sistema OBD. Osnovni sistem motorja sistema OBD izbere proizvajalec v dogovoru s homologacijskim organom;

(b)

postopek dokazovanja razvrstitve napake. Proizvajalec homologacijskemu organu predloži razvrstitev posamezne napake za ta osnovni sistem motorja sistema OBD ter potrebne podporne podatke za namen utemeljitve posamezne razvrstitve;

(c)

postopek kvalificiranja okvarjenega sestavnega dela. Proizvajalec na zahtevo homologacijskega organa posreduje okvarjene sestavne dele za potrebe preskušanja sistema OBD. Ti sestavni deli se kvalificirajo na podlagi podpornih podatkov, ki jih predloži proizvajalec;

(d)

postopek izbiranja referenčnega goriva v primeru plinskega motorja.

6.1.   Družina sistemov OBD glede na emisije

Proizvajalec je odgovoren za določitev sestave družine sistemov OBD glede na emisije. Razvrstitev sistemov motorjev v skupine znotraj družine sistemov OBD glede na emisije mora temeljiti na dobri inženirski presoji in jo mora odobriti homologacijski organ.

Motorji, ki ne spadajo v isto družino motorjev, lahko še vedno spadajo v isto družino sistemov OBD glede na emisije.

6.1.1.   Parametri, ki opredeljujejo družino sistemov OBD glede na emisije

Za družino sistemov OBD glede na emisije so značilni osnovni konstrukcijski parametri, ki so skupni sistemom motorjev v družini.

Šteje se, da sistemi motorjev spadajo v isto družino motorjev OBD, če imajo podobne naslednje osnovne parametre:

(a)

sisteme za uravnavanje emisij;

(b)

metode OBD-nadzora;

(c)

merila za nadzor delovanja in sestavnih delov ter

(d)

parametre nadzora (npr. pogostnost).

Te podobnosti mora proizvajalec dokazati z ustrezno strokovno predstavitvijo ali drugimi ustreznimi postopki in jih mora odobriti homologacijski organ.

Proizvajalec lahko zahteva, da homologacijski organ odobri manjše razlike v metodah nadzora/diagnosticiranja sistema motorja za uravnavanje emisij zaradi različne konfiguracije sistema motorja, kadar proizvajalec te metode šteje za podobne in:

(a)

se razlikujejo le toliko, da se ujemajo s specifičnostmi zadevnih sestavnih delov (npr. velikost, pretok izpušnih plinov itd.), ali

(b)

njihove podobnosti temeljijo na dobri inženirski presoji.

6.1.2.   Osnovni sistem motorja sistema OBD

Skladnost družine sistemov OBD glede na emisije z zahtevami te priloge se doseže z dokazom skladnosti osnovnega sistema motorja sistema OBD te družine.

Izbor osnovnega sistema motorja sistema OBD opravi proizvajalec, odobriti pa ga mora homologacijski organ.

Homologacijski organ se lahko pred preskušanjem odloči, da od proizvajalca zahteva, da za dokazovanje izbere dodaten motor.

Prav tako lahko proizvajalec homologacijskemu organu predlaga preskus dodatnih motorjev, da zajame celotno družino sistemov OBD glede na emisije.

6.2.   Postopek dokazovanja razvrstitve napake

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži dokumentacijo, ki dokazuje ustrezno razvrstitev posamezne napake. Ta dokumentacija mora vsebovati analizo okvar (na primer, elemente „analize vrste in vpliva okvare“), vsebuje pa lahko tudi:

(a)

rezultate simulacije;

(b)

rezultate preskusov;

(c)

sklic na predhodno odobreno razvrstitev.

V naslednjih odstavkih so navedene zahteve za dokazovanje pravilne razvrstitve, vključno z zahtevami za preskušanje. Najmanjše število preskusov je štiri, največje število preskusov pa je štirikrat toliko, kolikor se upošteva družin motorjev v družini sistemov OBD glede na emisije. Homologacijski organ se lahko kadar koli odloči skrajšati preskus, preden je doseženo to največje število preskusov okvar.

V posebnih primerih, kjer preskušanje za razvrstitev ni mogoče (na primer, če se aktivira MECS in motor ne more izvesti ustreznega preskusa itn.), se lahko napaka razvrsti na podlagi tehnične utemeljitve. To izjemo dokumentira proizvajalec in se mora z njo strinjati homologacijski organ.

6.2.1   Dokazovanje razvrstitve v kategorijo A

Proizvajalčeva uvrstitev napake v kategorijo A ni predmet demonstracijskega preskusa.

Če se homologacijski organ ne strinja s proizvajalčevo razvrstitvijo napake v kategorijo A, zahteva razvrstitev napake v kategorijo B1, B2 ali C, kakor je ustrezno.

V tem primeru mora biti v dokumentu o homologaciji zapisano, da je bila razvrstitev napake določena v skladu z zahtevo homologacijskega organa.

6.2.2.   Dokazovanje razvrstitve v kategorijo B1 (razlikovanje med A in B1)

Za namen utemeljitve uvrstitve napake v kategorijo B1, mora biti iz dokumentacije jasno razvidno, da v določenih okoliščinah (10) napaka povzroči emisije, nižje od mejnih vrednosti OBD.

Če homologacijski organ zahteva, da se za dokaz uvrstitve napake v kategorijo B1 izvede preskus glede emisij, mora proizvajalec dokazati, da so emisije zaradi te konkretne napake v izbranih okoliščinah nižje od mejnih vrednosti OBD:

(a)

pogoje preskusa izbere proizvajalec v soglasju s homologacijskim organom;

(b)

proizvajalcu ni treba dokazati, da so v drugih okoliščinah emisije zaradi te napake dejansko višje od mejnih vrednosti OBD.

Če proizvajalcu ne uspe dokazati razvrstitve v kategorijo B1, se napaka uvrsti v kategorijo A.

6.2.3.   Dokazovanje razvrstitve v kategorijo B1 (razlikovanje med B2 in B1)

Če se homologacijski organ ne strinja s proizvajalčevo uvrstitvijo napake v kategorijo B1, ker meni, da mejne vrednosti OBD niso presežene, potem zahteva prerazvrstitev te napake v kategorijo B2 ali C. V tem primeru mora biti v dokumentih o homologaciji zapisano, da je bila razvrstitev napake določena v skladu z zahtevo homologacijskega organa.

6.2.4.   Dokazovanje razvrstitve v kategorijo B2 (razlikovanje med B2 in B1)

Za namen utemeljitve uvrstitve napake v kategorijo B2 mora proizvajalec dokazati, da so emisije nižje od mejnih vrednosti OBD.

Če se homologacijski organ ne strinja z uvrstitvijo napake v kategorijo B2, ker meni, da so mejne vrednosti OBD presežene, lahko od proizvajalca zahteva, da s preskušanjem dokaže, da so emisije zaradi te napake nižje od mejnih vrednosti OBD. Če preskus ni uspešen, potem homologacijski organ zahteva prerazvrstitev te napake v kategorijo A ali B1, proizvajalec mora nato dokazati ustreznost te razvrstitve, dokumentacija pa mora biti posodobljena.

6.2.5.   Dokazovanje razvrstitve v kategorijo B2 (razlikovanje med B2 in C)

Če se homologacijski organ ne strinja s proizvajalčevo uvrstitvijo napake v kategorijo B2, ker meni, da s predpisi urejene mejne vrednosti emisij niso presežene, potem zahteva prerazvrstitev te napake v kategorijo C. V tem primeru mora biti v dokumentih o homologaciji zapisano, da je bila razvrstitev napake določena v skladu z zahtevo homologacijskega organa.

6.2.6.   Dokazovanje razvrstitve v kategorijo C

Za namen utemeljitve uvrstitve napake v kategorijo C mora proizvajalec dokazati, da so emisije nižje od s predpisi urejenih mejnih vrednosti emisij.

Če se homologacijski organ ne strinja z uvrstitvijo napake v kategorijo C, lahko od proizvajalca zahteva, da s preskušanjem dokaže, da so emisije zaradi te napake nižje od mejnih vrednosti emisij, urejenih s predpisi.

Če preskus ni uspešen, potem homologacijski organ zahteva prerazvrstitev te napake, proizvajalec mora nato dokazati ustreznost te prerazvrstitve, dokumentacija pa mora biti posodobljena.

6.3.   Postopki dokazovanja delovanja OBD

Proizvajalec mora homologacijskemu organu predložiti celotni sveženj dokumentacije, ki dokazuje skladnost sistema OBD, glede zmogljivosti nadzora, in lahko vključuje:

(a)

algoritme in odločitvene diagrame;

(b)

rezultate preskusov in/ali simulacij;

(c)

sklic na predhodno odobrene sisteme nadzora itn.

V naslednjih odstavkih so navedene zahteve za dokazovanje delovanja OBD, vključno z zahtevami za preskušanje. Število preskusov mora biti štirikrat toliko, kolikor se upošteva družin motorjev v družini sistemov OBD glede na emisije, vendar ne sme biti manjše od 8.

Izbrani monitorji izražajo različne vrste monitorjev iz odstavka 4.2. (tj. nadzor mejnih vrednosti emisij, nadzor delovanja, nadzor popolne odpovedi delovanja ali nadzor komponent) na dobro uravnotežen način. Izbrani monitorji morajo na dobro uravnotežen način izražati tudi različne točke iz Dodatka 3 k tej prilogi.

6.3.1.   Postopki dokazovanja delovanja OBD s preskušanjem

Poleg tega, da proizvajalec predloži podporne podatke iz odstavka 6.3, mora dokazati ustrezno spremljanje specifičnih sistemov ali sestavnih delov za uravnavanje emisij, tako da jih preskusi na napravi za preskus motorja v skladu s preskusnimi postopki, določenimi v odstavku 7.2 te priloge.

V tem primeru mora proizvajalec zagotoviti kvalificirane okvarjene sestavne dele ali električno napravo, ki bi se uporabljala za simuliranje napake.

Ustrezna zaznava napake s strani sistema OBD in primeren odziv le-tega na to zaznavo (glej prikaz MI, shranjevanje DTC itd.) se dokazuje v skladu z odstavkom 7.2.

6.3.2.   Postopek kvalificiranja okvarjenega sestavnega dela (ali sistema)

Ta odstavek se uporablja za primere, ko se napaka, izbrana za demonstracijski preskus OBD, nadzira v primerjavi z emisijami iz izpušne cevi (11) (nadzor mejnih vrednosti emisij – glej odstavek 4.2), pri čemer se zahteva, da proizvajalec s preskusom emisij dokaže kvalificiranje tega okvarjenega sestavnega dela.

V zelo specifičnih primerih morda kvalificiranje okvarjenih sestavnih delov ali sistemov s preskušanjem ni mogoče (na primer, če se aktivira MECS in motor ne more izvesti ustreznega preskusa itn.). V takih primerih se okvarjen sestavni del kvalificira brez preskušanja. To izjemo dokumentira proizvajalec se mora z njo strinjati homologacijski organ.

6.3.2.1.   Postopek kvalificiranja okvarjenega sestavnega dela, ki se uporablja za dokazovanje zaznave napak kategorij A in B1

6.3.2.1.1.   Spremljanje mejnih vrednosti emisij

Če napaka, ki jo izbere homologacijski organ, povzroči emisije iz izpušne cevi, ki lahko presežejo mejno vrednost OBD, mora proizvajalec s preskusom emisij v skladu z odstavkom 7 dokazati, da okvarjen sestavni del ali naprava ne povzroči, da ustrezne emisije presežejo svoje mejne vrednosti OBD za več kot 20 %.

6.3.2.1.2.   Spremljanje učinkovitosti

Na zahtevo proizvajalca in če se s tem strinja homologacijski organ, se lahko pri spremljanju učinkovitosti mejne vrednosti OBD presežejo za 20 odstotkov. Takšna zahteva se utemelji za vsak primer posebej.

Če je v Prilogi 15 zahtevano spremljanje učinkovitosti neobičajne porabe plinastega goriva pri motorju ali vozilu, ki uporablja dvojno gorivo, se okvarjen sestavni del kvalificira brez sklicevanja na mejne vrednosti OBD.

6.3.2.1.3.   Nadzor sestavnih delov

Pri nadzoru sestavnih delov se okvarjen sestavni del kvalificira brez sklicevanja na mejne vrednosti OBD.

6.3.2.2.   Kvalificiranje okvarjenih sestavnih delov, ki se uporablja za dokazovanje zaznave napak kategorije B2

V primeru napak kategorije B2 in na zahtevo homologacijskega organa proizvajalec s preskusom glede emisij v skladu z odstavkom 7 dokaže, da okvarjen sestavni del ali naprava ne povzroči, da ustrezne emisije presežejo svojo ustrezno mejno vrednost OBD.

6.3.2.3.   Kvalificiranje okvarjenih sestavnih delov, ki se uporablja za dokazovanje zaznave napak kategorije C

V primeru napak kategorije C in na zahtevo homologacijskega organa proizvajalec s preskusom glede emisij v skladu z odstavkom 7 dokaže, da okvarjen sestavni del ali naprava ne povzroči, da ustrezne emisije presežejo svojo ustrezno mejno vrednost emisije, urejeno s predpisi.

6.3.3.   Poročilo o preskusu

Poročilo o preskusu mora vsebovati vsaj podatke, določene v Dodatku 4 k tej prilogi.

6.4.   Homologacija sistema OBD s pomanjkljivostmi

6.4.1.   Homologacijski organi lahko na zahtevo proizvajalca homologirajo sistem OBD, tudi če vsebuje eno ali več pomanjkljivosti.

Pri obravnavavnju tega zahtevka organ ugotovi, ali je skladnost z zahtevami te priloge možna ali neutemeljena.

Homologacijski organ mora upoštevati podatke proizvajalca, ki med drugim vključujejo tudi dejavnike, kot so tehnična izvedljivost, časovna priprava in proizvodni cikli, vključno s postopnim uvajanjem ali postopno opustitvijo konstrukcij motorjev in programiranimi nadgradnjami računalnikov, stopnja učinkovitosti sistema OBD glede izpolnjevanja zahtev te priloge ter dokazana zadovoljiva raven prizadevanja proizvajalca za izpolnjevanje zahtev te priloge.

Homologacijski organ ne bo ugodil zahtevi za podelitev homologacije za sistem s pomanjkljivostmi, če ta nima obvezne funkcije nadzora (tj. nima monitorjev, ki se zahtevajo v Dodatku 3 k tej prilogi).

6.4.2.   Obdobje, v katerem so pomanjkljivosti dopustne

Pomanjkljivost je dopustna še eno leto od datuma podelitve homologacije za sistem motorja.

Če lahko proizvajalec homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da so za odpravo pomanjkljivosti potrebne večje spremembe motorja in dodatna časovna priprava, potem se lahko pomanjkljivost dopusti še za nadaljnje leto, pod pogojem, da celotno obdobje pomanjkljivosti ne preseže 3 let (tj. dovoljeno je trikrat po enoletno obdobje pomanjkljivosti).

Proizvajalec ne more zaprositi za podaljšanje obdobja pomanjkljivosti.

6.5.   Postopek izbiranja referenčnega goriva v primeru plinskega motorja

Dokazovanje delovanja OBD in razvrstitev okvare se izvede z uporabo enega od referenčnih goriv iz Priloge 5, na katero naj bi deloval motor.

To referenčno gorivo izbere homologacijski organ, ki preskusnemu laboratoriju zagotovi dovolj časa za dobavo izbranega referenčnega goriva.

7.   PRESKUSNI POSTOPKI

7.1.   Postopek preskušanja

Dokazovanje ustrezne razvrstitve napake s preskušanjem ter dokazovanje pravilnega izvajanja nadzora sistema OBD s preskušanjem sta dve zadevi, ki ju je treba v postopku preskušanja obravnavati ločeno. Na primer, za napako kategorije A ne bo potreben preskus za razvrstitev, medtem ko je morda predmet preskusa delovanja OBD.

Kjer je to primerno, se lahko isti preskus uporabi za dokazovanje pravilne razvrstitve napake, kvalificiranje okvarjenega sestavnega dela, ki ga predloži proizvajalec, in dokazovanje pravilnega nadzora sistema OBD.

Sistem motorja, na katerem se preskuša sistem OBD, mora izpolnjevati zahteve tega pravilnika glede emisij.

7.1.1.   Postopek preskušanja za dokazovanje razvrstitve napake

Kadar homologacijski organ v skladu z odstavkom 6.2 od proizvajalca zahteva, da s preskušanjem utemelji razvrstitev konkretne napake, dokazovanje skladnosti sestavlja serija preskusov emisij.

Kadar homologacijski organ zahteva preskušanje za utemeljitev uvrstitve napake v kategorijo B1 namesto v kategorijo A, mora proizvajalec v skladu z odstavkom 6.2.2 dokazati, da so emisije zaradi te konkretne napake v izbranih okoliščinah nižje od mejnih vrednosti OBD:

(a)

te pogoje preskusa izbere proizvajalec v soglasju s homologacijskim organom;

(b)

proizvajalcu ni treba dokazati, da so v drugih okoliščinah emisije zaradi te napake dejansko višje od mejnih vrednosti OBD.

Preskus glede emisij se lahko na zahtevo proizvajalca ponovi največ trikrat.

Če kateri koli od teh preskusov povzroči, da so emisije nižje od zadevne OTL, potem se odobri uvrstitev napake v kategorijo B1.

Kadar homologacijski organ zahteva preskušanje za utemeljitev uvrstitve napake v kategorijo B2 namesto v kategorijo B1 ali v kategorijo C namesto v kategorijo B2, se preskus glede emisij ne ponovi. Če so emisije, izmerjene v preskusu, višje od OTL ali mejne vrednosti emisij, potem je napako treba prerazvrstiti.

Opomba: Glede na odstavek 6.2.1 se ta odstavek ne uporablja za napake, uvrščene v kategorijo A.

7.1.2.   Postopek preskušanja za dokazovanje delovanja OBD

Kadar homologacijski organ zahteva preskus delovanja sistema OBD v skladu z odstavkom 6.3, dokazovanje skladnosti zajema naslednje faze:

(a)

homologacijski organ izbere napako, proizvajalec pa mora zagotoviti ustrezen okvarjen sestavni del ali sistem;

(b)

kadar je primerno in če se zahteva, proizvajalec s preskusom glede emisij dokaže, da je okvarjen sestavni del ustrezen za nadzorno dokazovanje;

(c)

proizvajalec dokaže, da se sistem OBD odziva na način, ki je skladen z določbami te priloge (tj. prikaz MI, shranjevanje DTC itn.), najpozneje ob koncu serije preskusnih ciklov OBD.

7.1.2.1.   Kvalificiranje okvarjenega sestavnega dela

Kadar homologacijski organ od proizvajalca zahteva, da kvalificira okvarjen sestavni del s preskušanjem v skladu z odstavkom 6.3.2, se to dokazovanje opravi z izvedbo preskušanja za določanje emisij.

Če se ugotovi, da namestitev okvarjenega sestavnega dela ali naprave na sistem motorja pomeni, da primerjava z mejnimi vrednostmi OBD ni mogoča (npr. zato, ker niso izpolnjeni statistični pogoji za validacijo ustreznega cikla preskušanja za določanje emisij), je napako tega sestavnega dela ali naprave ob soglasju homologacijskega organa mogoče šteti kot kvalificirano na podlagi ustreznih tehničnih razlogov, ki jih poda proizvajalec.

V primeru, da namestitev okvarjenega sestavnega dela ali naprave na motor pomeni, da med preskusom ni mogoče doseči krivulje polne obremenitve (kot je določena s pravilno delujočim motorjem), je okvarjeni sestavni del ali napravo ob soglasju homologacijskega organa mogoče šteti za kvalificirano, če proizvajalec poda ustrezne tehnične razloge.

7.1.2.2.   Zaznava napake

Vsak monitor, ki ga homologacijski organ izbere za preskus na napravi za preskus motorja, se mora odzvati na uvedbo kvalificiranega okvarjenega sestavnega dela na način, ki izpolnjuje zahteve te priloge, v dveh zaporednih preskusnih ciklih OBD v skladu z odstavkom 7.2.2 te priloge.

Kadar je v opisu nadzora določeno in s homologacijskim organom dogovorjeno, da konkretni monitor za končanje nadzora potrebuje več kot dve zaporedji delovanja, se lahko število preskusnih ciklov OBD poveča skladno z zahtevo proizvajalca.

Vsak posamezni preskusni cikel OBD v demonstracijskem preskusu se loči z zaustavitvijo motorja. Čas do naslednjega zagona upošteva morebiten nadzor, ki lahko nastopi po zaustavitvi motorja, in vse nujne pogoje, ki morajo obstajati, da bi ob naslednjem zagonu prišlo do nadzora.

Šteje se, da se preskus konča, kakor hitro se sistem OBD odzove na način, ki izpolnjuje zahteve te priloge.

7.2.   Ustrezni preskusi

V tej prilogi je:

(a)

cikel preskušanja za določanje emisij preskusni cikel, ki se uporablja za merjenje s predpisi urejenih emisij v primeru kvalificiranja okvarjenega sestavnega dela ali sistema;

(b)

preskusni cikel OBD preskusni cikel, ki se uporablja za dokazovanje zmogljivosti monitorjev OBD za zaznavanje napak.

7.2.1.   Cikel preskušanja za določanje emisij

Preskusni cikel, ki se v tej prilogi upošteva za merjenje emisij, je preskusni cikel WHTC, kot je opisan v Prilogi 4.

7.2.2.   Preskusni cikel OBD

Preskusni cikel OBD, ki se upošteva v tej prilogi, je vroči del cikla WHTC, kot je opisan v Prilogi 4.

Na zahtevo proizvajalca in po odobritvi homologacijskega organa se lahko nadomestni preskusni cikel OBD uporabi (npr. hladni del cikla WHTC) za posamezni monitor. Zahtevek mora vsebovati dokumentacijo (tehnične ocene, simulacija, rezultati preskusov itd.), ki kažejo, da:

(a)

se zahtevan preskusni cikel, primeren za dokazovanje nadzora, pojavi med dejanskimi voznimi razmerami ter

(b)

se vroči del cikla WHTC zdi manj primeren za obravnavani nadzor (npr. nadzor porabe tekočine).

7.2.3.   Pogoji za delovanje preskusa

Pogoji (tj. temperatura, nadmorska višina, kakovost goriva itd.) za izvajanje preskusov iz odstavkov 7.2.1 in 7.2.2 morajo biti tisti, ki se zahtevajo za delovanje preskusnega cikla WHTC, kot je opisan v Prilogi 4.

V primeru preskusa glede emisij, namenjenega utemeljitvi uvrstitve konkretne napake v kategorijo B1, lahko ob odločitvi proizvajalca pogoji za delovanje preskusa v skladu z odstavkom 6.2.2 odstopajo od pogojev v odstavkih zgoraj.

7.3.   Dokazovanje spremljanja učinkovitosti

Pri spremljanju učinkovitosti lahko proizvajalec uporablja zahteve za dokazovanje iz Dodatka 7 k tej prilogi.

Homologacijski organi lahko proizvajalcu odobrijo uporabo drugačne metode spremljanja učinkovitosti, kot je navedena v Dodatku 7 k tej prilogi. Izbrano vrsto spremljanja mora proizvajalec dokazati na podlagi okvirnega tehničnega primera, ki temelji na značilnostih zasnove, ali predstavitve rezultatov preskusa ali sklicevanja na predhodne odobritve ali druge sprejemljive metode, ki je vsaj tako okvirna, pravočasna in učinkovita, kot so metode, navedene v Dodatku 7 k tej prilogi.

7.4.   Poročila o preskusu

Poročilo o preskusu mora vsebovati vsaj podatke, določene v Dodatku 4.

8.   POTREBNA DOKUMENTACIJA

8.1.   Dokumentacija za homologacijo

Proizvajalec mora predložiti sveženj dokumentacije, ki vključuje popoln opis sistema OBD. Ta sveženj dokumentacije mora imeti dva dela:

(a)

prvi del, ki je lahko kratek, pod pogojem, da predloži dokaze glede povezav med monitorji, senzorji/aktivatorji in pogoji delovanja (tj. opiše vse pogoje aktiviranja, ki povzročijo delovanje monitorjev, in pogoje deaktiviranja, ki povzročijo nedelovanje monitorjev). V dokumentaciji mora biti opisano delovanje OBD, vključno z uvrstitvijo napake v hierarhični klasifikaciji. To gradivo shrani homologacijski organ. Ti podatki se lahko na zahtevo predložijo zainteresiranim strankam;

(b)

drugi del, ki vsebuje vse podatke, vključno s podrobnostmi o kvalificiranih okvarjenih sestavnih delih ali sistemih in z njimi povezanimi rezultati preskusov, ki se uporabljajo kot dokaz za podporo procesu odločanja, omenjenemu zgoraj, pa tudi seznam vseh vhodnih in izhodnih signalov, ki so na voljo sistemu motorja in jih nadzira sistem OBD. V tem drugem delu morata biti na kratko opisana tudi posamezna strategija nadzora in proces odločanja.

Ta drugi del ostane strogo zaupen. Lahko ga hrani homologacijski organ ali ga po presoji homologacijskega organa lahko obdrži proizvajalec, vendar ga je treba dati na voljo homologacijskemu organu za pregled ob homologaciji ali kadar koli v obdobju veljavnosti homologacije.

8.1.1.   Dokumentacija v zvezi s posameznim nadziranim sestavnim delom ali sistemom

Sveženj dokumentacije, zajet v drugi del, mora med drugim vsebovati naslednje podatke za posamezni nadziran sestavni del ali sistem:

(a)

napake in z njimi povezano(-e) DTC;

(b)

metodo nadzora, ki se uporablja za zaznavo napak;

(c)

parametre, ki se uporabljajo, in pogoje, potrebne za zaznavo napak, ter, kadar je primerno, omejitve meril napak (nadzor delovanja in sestavnih delov/komponent);

(d)

merila za shranjevanje DTC;

(e)

„časovna dolžina“ nadzora (tj. čas delovanja/postopek, potreben za dokončanje nadzora) in „pogostost“ nadzora (npr. stalno, enkrat na vklop itn.).

8.1.2.   Dokumentacija v zvezi z razvrstitvijo napak

Sveženj dokumentacije, zajet v drugi del, mora med drugim vsebovati naslednje podatke za razvrstitev napak:

Razvrstitev napak posamezne DTC se dokumentira. Ta razvrstitev je lahko različna za različne tipe motorjev (npr. različne nazivne vrtilne frekvence motorja) znotraj iste družine sistemov OBD glede na emisije.

Ti podatki morajo vključevati tehnično utemeljitev, ki se zahteva v odstavku 4.2 te priloge za razvrstitev v kategorijo A, kategorijo B1 ali kategorijo B2.

8.1.3.   Dokumentacija v zvezi z družino sistemov OBD glede na emisije

Sveženj dokumentacije, zajet v drugi del, mora med drugim vsebovati naslednje podatke za družino sistemov OBD glede na emisije:

Predloži se opis družine sistemov OBD glede na emisije. Ta opis mora vključevati seznam in opis tipov motorjev znotraj družine, opis osnovnega sistema motorja sistema OBD ter vse elemente, ki so značilni za družino v skladu z odstavkom 6.1.1 te priloge.

Če družina sistemov OBD glede na emisije vključuje motorje, ki spadajo v različne družine motorjev, je treba predložiti kratek opis teh družin motorjev.

Poleg tega mora proizvajalec predložiti seznam vseh elektronskih vhodov in izhodov ter identifikacijo komunikacijskega protokola, ki ga uporablja posamezna družina sistemov OBD glede na emisije.

8.2.   Dokumentacija za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

Proizvajalec motorja mora v dokumentacijo o vgradnji svojega sistema motorja vključiti ustrezne zahteve, ki bodo zagotavljale, da bo vozilo, kadar se bo uporabljalo bodisi na cesti ali drugje, izpolnjevalo zahteve te priloge. Ta dokumentacija mora med drugim vključevati:

(a)

podrobne tehnične zahteve, vključno z določbami, ki zagotavljajo združljivost s sistemom OBD sistema motorja;

(b)

postopek preverjanja, ki ga je treba končati.

Obstoj in ustreznost takih zahtev za vgradnjo se lahko preverita med postopkom homologacije sistema motorja.

Opomba: Če proizvajalec vozila zaprosi za neposredno odobritev vgradnje sistema OBD v vozilo, ta dokumentacija ni potrebna.


(1)  Oštevilčenje te priloge je skladno z oštevilčenjem gtr št. 5 o WWH-OBD. Vendar pa nekateri odstavki WWH-OBD gtp v tej prilogi niso potrebni.

(2)  Ta opredelitev ne pomeni, da je za merjenje temperature hladilne tekočine potreben temperaturni senzor.

(3)  Izmerjena vrednost se obravnava ob upoštevanju ustreznega odstopanja natančnosti sistema preskusnega prostora in povečane variabilnosti rezultatov preskusov zaradi motnje v delovanju.

(4)  Lahko se šteje, da je motor zagnan med fazo pogona.

(5)  Običajna uporaba te opisne dokumentacije je lahko vzpostavljanje osnovne tehnične brezhibnosti sistema motorja glede emisij.

(6)  Običajna uporaba te opisne dokumentacije je lahko vzpostavljanje podrobnega razumevanja tehnične brezhibnosti sistema motorja glede emisij.

(7)  Ni treba opremiti motorja z izključnim namenom zagotavljanja informacij ali podatkov iz preglednic 2 in 3 Priloge 5.

(8)  Proizvajalec lahko za zagotavljanje dostopa do podatkov o učinkovitosti med uporabo uporablja dodaten diagnostični prikazovalnik na vozilu, kot je video prikazovalnik, pritrjen na armaturno ploščo. Taka dodatna naprava ni predmet zahtev iz te priloge.

(9)  Na vrednost, določeno v ustreznem delu te priloge.

(10)  Primer okoliščin, ki lahko vplivajo na to, ali in kdaj so mejne vrednosti OBD presežene, je starost sistema motorja ali, ali se preskus izvede z novim ali starim sestavnim delom.

(11)  Ta odstavek bo pozneje razširjen tudi na druge monitorje, razen na monitorje mejnih vrednosti emisij.

Dodatek 1

Odobritev vgradnje sistemov OBD

Ta dodatek obravnava primer, ko proizvajalec vozila zahteva odobritev vgradnje sistemaov OBD znotraj družine sistemov OBD glede na emisije, ki je so certificirani v skladu z zahtevami te priloge, v vozilo.

V tem primeru se, poleg splošnih zahtev te priloge, zahteva tudi dokaz o pravilni vgradnji. Ta dokaz mora biti izdelan na podlagi ustreznega elementa konstrukcije, rezultatih preveritvenih preskusov itn. ter obravnavati skladnost naslednjih elementov z zahtevami te priloge:

(a)

vgradnje v vozilu, glede njegove združljivosti s sistemom OBD sistema motorja;

(b)

MI (piktograma, načrtov aktiviranja itn.);

(c)

vmesnika za žično komunikacijo.

Preverjeni bodo pravilna osvetlitev MI, shranjevanje podatkov in komunikacija OBD med vozilom in zunanjo napravo. Vendar pa nobeno preverjanje ne izsili demontaže sistema motorja (npr. izbrana je lahko prekinitev električne povezave).

Dodatek 2

Postopek pri okvari – Ponazoritev statusa DTC – Ponazoritev sheme MI in sheme aktiviranja števcev

Namen tega dodatka je ponazoritev zahtev iz odstavkov 4.3 in 4.6.5 te priloge.

Dodatek vsebuje naslednje slike:

Slika 1:

Status DTC v primeru napake kategorije B1

Slika 2

Status DTC v primeru 2 zaporednih različnih napak kategorije B1

Slika 3:

Status DTC v primeru ponovnega pojava napake kategorije B1

Slika 4A:

Napaka kategorije A – aktiviranje MI in števcev MI

Slika 4B:

Prikaz načela neprekinjenega deaktiviranja MI

Slika 5:

Napaka kategorije B1 – aktiviranje števca B1 v petih primerih rabe

Slika 1

Status DTC v primeru napake kategorije B1

Image

Opombe:

Image

pomeni točko, na kateri nastopi nadzor zadevne napake.

N, M

Priloga zahteva identifikacijo „ključnih“ zaporedij delovanja, v katerih nastopijo nekateri dogodki, in štetje naknadnih zaporedij delovanja. Za ponazoritev te zahteve sta bili "ključnim" zaporedjem delovanja podeljeni vrednosti N in M.

Npr. M pomeni prvo zaporedje delovanja po zaznavi potencialne napake, N pa pomeni zaporedje delovanja, v katerem je MI izklopljen.

Slika 2

Status DTC v primeru dveh zaporednih različnih napak kategorije B1

Image

Opombe:

Image

pomeni točko, na kateri nastopi nadzor zadevne napake.

N, M,

N', M'

Priloga zahteva identifikacijo "ključnih" zaporedij delovanja, v katerih nastopijo nekateri dogodki, in štetje naknadnih zaporedij delovanja. Za ponazoritev te zahteve sta bili "ključnim" zaporedjem delovanja podeljeni vrednosti N ali M za prvo napako, N' ali M' pa za drugo.

Npr. M pomeni prvo zaporedje delovanja po zaznavi potencialne napake, N pa pomeni zaporedje delovanja, v katerem je MI izklopljen.

N + 40

štirideseto zaporedje delovanja po prvi ugasnitvi MI ali 200 urah delovanja motorja, kar koli nastopi prej.

Slika 3

Status DTC v primeru ponovnega pojava napake kategorije B1

Image

Opombe:

Image

pomeni točko, na kateri nastopi nadzor zadevne napake.

N, M,

N', M'

Priloga zahteva identifikacijo "ključnih" zaporedij delovanja, v katerih nastopijo nekateri dogodki, in štetje naknadnih zaporedij delovanja. Za ponazoritev te zahteve sta bili "ključnim" zaporedjem delovanja podeljeni vrednosti N ali M za prvi pojav napake, N' ali M' pa za drugega.

Npr. M pomeni prvo zaporedje delovanja po zaznavi potencialne napake, N pa pomeni zaporedje delovanja, v katerem je MI izklopljen.

Slika 4A

Napaka kategorije A – aktiviranje MI in števcev MI

Image

Opomba:

Podrobnosti v zvezi z deaktiviranjem stalnega MI so prikazane v sliki 4B v nadaljevanju v posebnem primeru, ko je prisotno potencialno stanje.

Slika 4B

Prikaz načela deaktiviranja stalnega MI

Image

Opombe:

Image

pomeni točko, na kateri nastopi nadzor zadevne napake.

M

pomeni zaporedje delovanja, v katerem monitor prvič zazna, da potrjena in aktivna napaka ni več prisotna.

primer 1

pomeni primer, v katerem monitor ne zazna prisotnosti napake med zaporedjem delovanja M.

primer 2

pomeni primer, v katerem je monitor med zaporedjem delovanja M predhodno zaznal prisotnost napake.

primer 3

pomeni primer, v katerem monitor med zaporedjem delovanja M zazna prisotnost napake po tem, ko je najprej zaznal odsotnost napake.

Slika 5

Napaka kategorije B1 – aktiviranje števca B1 v petih primerih rabe

Image

Opomba:

V tem primeru se predpostavlja, da je števec B1 en sam.

Dodatek 3

Zahteve za spremljanje

V točkah tega dodatka so navedeni sistemi ali sestavni deli, ki jih mora nadzirati sistem OBD v skladu z odstavkom 4.2. Če ni navedeno drugače, se zahteve uporabljajo za vse vrste motorjev.

Dodatek 3 – točka 1

Nadzor električnih / elektronskih sestavnih delov

Električne/elektronske komponente, ki se uporabljajo za nadzor ali spremljanje sistemov za uravnavanje emisij, opisanih v tem dodatku, so predmet nadzora komponent v skladu z določbami odstavka 4.2 te priloge. To so med drugim tlačni senzorji, temperaturni senzorji, senzorji izpušnih plinov in lambda sonde, kadar so prisotne, senzorji detonacije, injektorji goriva v izpušnih plinih ali injektorji reagentov, gorilniki v izpuhu ali grelni elementi, žarilne svečke in grelniki vsesanega zraka.

Kadar koli obstaja povratna krmilna zanka, sistem OBD nadzira sposobnost sistema, da ohrani povratno krmiljenje tako, kot je zasnovano (npr. da vstopi v povratno krmiljenje v časovnem intervalu, kot ga določi proizvajalec, sistem ne uspe ohraniti povratnega krmiljenja, povratno krmiljenje je porabilo vso nastavitev, ki jo dovoli proizvajalec) – nadzor komponent.

Zahteve iz te točke se uporabljajo zlasti, če se nadzor vbrizgavanja reagenta izvaja s sistemom sklenjene zanke, vendar se zaznane napake ne razvrstijo kot napake kategorije C.

Opomba: te določbe se uporabljajo za vse električne in elektronske komponente, tudi če spadajo h kateremu koli od monitorjev, opisanih v drugih točkah tega dodatka.

Dodatek 3 – točka 2

Sistem DPF

Sistem OBD nadzira naslednje elemente sistema DPF na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

(a)

substrat DPF: prisotnost substrata DPF – nadzor popolne odpovedi delovanja;

(b)

delovanje DPF: zamašitev DPF – popolna odpoved delovanja;

(c1)

učinkovitost filtriranja DPF: filtriranje in postopek stalne regeneracije DPF. Ta zahteva bi veljala le za emisije delcev – nadzor mejnih vrednosti emisij.

Alternativno, kakor je ustrezno (1), sistem OBD nadzira:

(c2)

delovanje DPF: postopki filtriranja in regeneracije (npr. kopičenje delcev med postopkom filtriranja in odstranjevanje delcev med prisilnim postopkom regeneracije) – nadzor učinkovitosti v skladu z Dodatkom 8 k tej prilogi.

Opomba: Redno regeneracijo je treba spremljati v primerjavi z zmožnostjo naprave, da deluje tako, kot je načrtovano (na primer izvajanje regeneracije v časovnem intervalu, ki ga določi proizvajalec, izvajanje regeneracije na zahtevo itd.). To je en element spremljanja sestavnega dela, povezanega z napravo.

Dodatek 3 – točka 3

Nadzor selektivne katalitične redukcije (SCR)

Za namen te točke SCR pomeni selektivno katalitično redukcijo ali drugo varčno katalitično napravo NOx. Sistem OBD nadzira naslednje elemente sistema SCR na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

(a)

aktivni/intruzivni reducirni sistem za vbrizgavanje: sposobnost sistema za ustrezno uravnavanje reagentne dobave goriva, ne glede na to, ali ta poteka z vbrizgavanjem v izpuhu ali z vbrizgavanjem v valju – nadzor delovanja;

(b)

aktivni/intruzivni reducirni reagent: dostopnost reagenta v vozilu, pravilna poraba reagenta, če se uporablja reagent, ki ni gorivo (npr. sečnina) – nadzor delovanja;

(c)

aktivni/intruzivni reagent: kolikor je izvedljivo, kakovost reducenta, če se uporablja reducent, ki ni gorivo (npr. sečnina) – nadzor delovanja;

(d)

učinkovitost pretvorbe katalizatorja SCR: učinkovitost katalizatorja SCR za pretvorbo NOx – nadzor mejnih vrednosti emisij.

Dodatek 3 – točka 4

Varčni lovilnik NOx /LNT ali adsorber NOx);

Sistem OBD nadzira naslednje elemente sistema LNT na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

(a)

zmogljivost LNT: sposobnost sistema LNT za adsorbiranje/shranjevanje in pretvorbo NOx – nadzor delovanja;

(b)

aktivni/intruzivni sistem za vbrizgavanje reagenta LNT: sposobnost sistema za ustrezno uravnavanje reagentne dobave goriva, ne glede na to, ali ta poteka z vbrizgavanjem v izpuhu ali z vbrizgavanjem v valju – nadzor delovanja.

Dodatek 3 – točka 5

Nadzor oksidacijskih katalizatorjev (vključno z dizelskim oksidacijskim katalizatorjem – DOC)

Ta točka se uporablja za oksidacijske katalizatorje, ki so ločeni od drugih sistemov za naknadno obdelavo. Tisti, ki so vključeni v konzerviranje sistema za naknadno obdelavo, so zajeti v ustrezne točke tega dodatka.

Sistem OBD nadzira naslednje elemente oksidacijskih katalizatorjev na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

(a)

učinkovitost pretvorbe HC: sposobnost DOC za pretvorbo HC višje od drugih naprav za naknadno obdelavo – nadzor popolne odpovedi delovanja;

(b)

učinkovitost pretvorbe HC: sposobnost DOC za pretvorbo HC za drugimi napravami za naknadno obdelavo – nadzor popolne odpovedi delovanja;

Dodatek 3 – točka 6

Nadzor sistema vračanja izpušnih plinov v valj (EGR)

Sistem OBD nadzira naslednje elemente sistema EGR na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

 

Dizel

Plin

(a1)

nizek/visok pretok EGR: sposobnost sistema EGR za ohranjanje zahtevane stopnje pretoka EGR in zaznavanje tako pogojev s „prenizko stopnjo pretoka“ kot pogojev s „previsoko stopnjo pretoka“ – nadzor mejnih vrednosti emisij

X

 

(a2)

nizek/visok pretok EGR: sposobnost sistema EGR za ohranjanje zahtevane stopnje pretoka EGR in zaznavanje tako pogojev s „prenizko stopnjo pretoka“ kot pogojev s „previsoko stopnjo pretoka“ – nadzor delovanja

 

X

(a3)

nizek pretok EGR: sposobnost sistema EGR za ohranjanje zahtevane stopnje pretoka EGR in zaznavanje pogojev s „prenizko stopnjo pretoka“ – nadzor popolne odpovedi delovanja ali nadzor delovanja, kot je določeno v tej točki

X

X

(b)

počasen odziv aktivatorja EGR: sposobnost sistema EGR za doseganje zahtevane stopnje pretoka v časovnem intervalu, kot ga določi proizvajalec, po ukazu – nadzor delovanja

X

X

(c1)

podhlajevalna zmogljivost hladilnika EGR: sposobnost sistema hladilnika EGR za doseganje zmogljivosti hlajenja, kot jo določi proizvajalec – nadzor delovanja

X

X

(c2)

podhlajevalna zmogljivost hladilnika EGR: sposobnost sistema hladilnika EGR za doseganje zmogljivosti hlajenja, kot jo določi proizvajalec – nadzor popolne odpovedi delovanja, kot je določeno v tej točki

X

X

(a3)

nizek pretok EGR (nadzor popolne odpovedi delovanja ali nadzor delovanja)

Če emisije ne presežejo mejnih vrednosti OBD niti ob popolni odpovedi sposobnosti sistema EGR za ohranjanje zahtevane stopnje pretoka EGR (na primer zaradi pravilnega delovanja sistema SCR za motorjem), velja naslednje:

1.

Če se nadzor stopnje pretoka EGR izvaja s sistemom zaprtega kroga, sistem OBD odkrije napako, če sistem EGR ne more povečati pretoka EGR za dosego zahtevane stopnje pretoka.

Takšna napaka se ne razvrsti kot napaka kategorije C.

2.

Če se nadzor stopnje pretoka EGR izvaja s sistemom odprtega kroga, sistem OBD odkrije napako, kadar sistem nima zaznavne količine pretoka EGR, pri čemer je ta pretok pričakovan.

Takšna napaka se ne razvrsti kot napaka kategorije C.

(c2)

podhlajevalna zmogljivost hladilnika EGR (nadzor popolne odpovedi delovanja)

Če zaradi popolne odpovedi sposobnosti sistema hladilnika EGR, da bi se dosegla učinkovitost hlajenja, ki jo določi proizvajalec, sistem spremljanja ne ugotovi napake (ker povzročeno povišanje emisij ne bi doseglo mejne vrednosti OBD za nobeno onesnaževalo), sistem OBD odkrije napako, kadar sistem nima zaznavne količine hlajenja EGR.

Takšna napaka se ne razvrsti kot napaka kategorije C.

Dodatek 3 – točka 7

Nadzor sistema za gorivo

Sistem OBD nadzira naslednje elemente sistema za gorivo na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

 

Dizel

Plin

(a)

nadzor tlaka v sistemu za gorivo: sposobnost sistema za gorivo za doseganje zahtevanega tlaka goriva pri krmiljenju s povratno zanko – nadzor delovanja

X

 

(b)

nadzor tlaka v sistemu za gorivo: sposobnost sistema za gorivo za doseganje zahtevanega tlaka goriva pri krmiljenju v sklenjeni zanki v primeru, ko je sistem zgrajen tako, da je tlak mogoče nadzorovati neodvisno od drugih parametrov – nadzor delovanja

X

 

(c)

krmiljenje vbrizgavanja goriva: sposobnost sistema za gorivo za doseganje zahtevanega krmiljenja vbrizgavanja goriva za vsaj eno vbrizgavanje, če je motor opremljen z ustreznimi senzorji – nadzor delovanja

X

 

(d)

sistem za vbrizgavanje goriva: sposobnost za ohranjanje želenega razmerja zrak/gorivo (med drugim vključno s funkcijami za samoprilagajanje) – nadzor delovanja

 

X

Dodatek 3 – točka 8

Sistem za nadzor obdelave zraka in tlaka v turbopuhalu/tlaka polnilnega zraka

Sistem OBD nadzira naslednje elemente sistema za nadzor obdelave zraka in tlaka v turbopuhalu/tlaka polnilnega zraka na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

 

Dizel

Plin

(a1)

prekomeren/premajhen „turbo boost“: sposobnost sistema „turbo boost“ za ohranjanje zahtevanega tlaka polnilnega zraka in zaznavanje pogojev s „prenizkim tlakom polnilnega zraka“, pa tudi pogojev s „previsokim tlakom polnilnega zraka“ – nadzor mejnih vrednosti emisij

X

 

(a2)

prekomeren/premajhen „turbo boost“: sposobnost sistema „turbo boost“ za ohranjanje zahtevanega tlaka polnilnega zraka in zaznavanje pogojev s „prenizkim tlakom polnilnega zraka“, pa tudi pogojev s „previsokim tlakom polnilnega zraka“ – nadzor delovanja

 

X

(a3)

premajhen „turbo boost“: sposobnost sistema „turbo boost“ za ohranjanje zahtevanega tlaka polnilnega zraka in zaznavanje pogojev s „prenizkim tlakom polnilnega zraka“ – nadzor popolne odpovedi delovanja ali nadzor delovanja, kot je navedeno v tej točki

X

X

(b)

počasen odziv turbopuhala s spremenljivo geometrijo (VGT): sposobnost sistema VGT za doseganje zahtevane geometrije v času, kot ga določi proizvajalec – nadzor delovanja

X

X

(c)

hlajenje polnilnega (stisnjenega) zraka: učinkovitost sistema hlajenja polnilnega (stisnjenega) zraka – popolna odpoved delovanja

X

X

(a3)

Premajhen „turbo boost“ (nadzor popolne odpovedi delovanja)

1.

Če emisije ne presežejo mejnih vrednosti OBD niti ob popolni odpovedi sposobnosti sistema polnilnega zraka za ohranjanje zahtevanega tlaka polnilnega zraka in se uravnavanje tlaka polnilnega zraka izvede s sistemom zaprtega kroga, sistem OBD ugotovi napako, ko sistem polnilnega zraka ne more povečati tlaka polnilnega zraka, da bi se dosegla njegova zahtevana raven.

Takšna napaka se ne razvrsti kot napaka kategorije C.

2.

Če emisije ne presežejo mejnih vrednosti OBD niti v primeru popolne odpovedi sposobnosti sistema polnilnega zraka za ohranjanje zahtevanega tlaka polnilnega zraka in se uravnavanje tlaka polnilnega zraka izvede s sistemom odprtega kroga, sistem OBD ugotovi napako, ko sistem nima zaznavne količine tlaka polnilnega zraka, pri čemer je ta pričakovan.

Takšna napaka se ne razvrsti kot napaka kategorije C.

Dodatek 3 – točka 9

Sistem spremenljivih krmilnih časov ventilov (VVT)

Sistem OBD nadzira naslednje elemente sistema spremenljivih krmilnih časov ventilov (VVT) na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

(a)

ciljna napaka VVT: sposobnost sistema VVT za doseganje zahtevanih krmilnih časov ventilov – nadzor delovanja;

(b)

počasen odziv VVT: sposobnost sistema VVT za doseganje zahtevanih krmilnih časov ventilov v časovnem intervalu, kot ga določi proizvajalec, po ukazu – nadzor delovanja.

Dodatek 3 – točka 10

Nadzor neuspelih vžigov

 

Dizel

Plin

(a)

ni predpisov

X

 

(b)

neuspeli vžig, ki lahko poškoduje katalizator (npr. z nadzorom določenega odstotka neuspelih vžigov v določenem časovnem obdobju) – nadzor delovanja

 

X

Dodatek 3 – točka 11

Nadzor sistema odzračevanja ohišja motorja

Ni predpisov.

Dodatek 3 – točka 12

Nadzor hladilnega sistema motorja

Sistem OBD nadzira naslednje elemente hladilnega sistema motorja glede pravilnega delovanja:

(a)

temperatura hladilne tekočine motorja (termostat): odprti termostat. Proizvajalcem ni treba nadzirati termostata, če njegova okvara ne bo deaktivirala nobenega drugega monitorja OBD – popolna odpoved delovanja.

Proizvajalcem ni treba nadzirati temperature hladilnega sredstva motorja ali senzorja temperature hladilnega sredstva motorja, če se temperatura hladilnega sredstva motorja ali senzor temperature hladilnega sredstva motorja ne uporablja za aktiviranje krmiljenja v povratni zanki/povratnega krmiljenja morebitnih sistemov za uravnavanje emisij in/ali ne bo deaktiviral(-a) nobenega drugega monitorja.

Proizvajalci lahko zaustavijo ali zakasnijo monitor za toliko časa, da se doseže temperatura, ki omogoča povratno zanko, če je motor podvržen pogojem, ki bi lahko privedli do napačne diagnoze (npr. vozilo deluje v prostem teku več kot 50 do 75 % ogrevalnega časa).

Dodatek 3 – točka 13

Nadzor izpušnih plinov in senzorjev za kisik

Sistem OBD nadzira:

 

Dizel

Plin

(a)

električne elemente senzorjev izpušnih plinov na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja v skladu s točko 1 tega dodatka – nadzor komponent;

X

X

(b)

primarne in sekundarne (uravnavanje goriva) lambda sonde. Ti senzorji so senzorji izpušnih plinov, katerih pravilno delovanje je treba nadzorovati v skladu s točko 1 tega dodatka – nadzor komponent.

 

X

Dodatek 3 – točka 14

Nadzor sistema krmiljenja vrtilne frekvence v prostem teku

Sistem OBD nadzira električne elemente sistemov krmiljenja vrtilne frekvence v prostem teku na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja v skladu s točko 1 tega dodatka.

Dodatek 3 – točka 15

Tristezni katalizator

Sistem OBD nadzira tristezni katalizator na tako opremljenih motorjih glede pravilnega delovanja:

 

Dizel

Plin

(a)

učinkovitost pretvorbe tristeznega katalizatorja: učinkovitost katalizatorja za pretvorbo NOx in CO – nadzor delovanja.

 

X


(1)  C1 se uporablja za fazi B in C, kot je prikazano v preglednici 1 Priloge 3. C2 se uporablja za fazo A, kot je prikazano v preglednici 1 Priloge 3.

Dodatek 4

Poročilo o tehnični skladnosti

To poročilo izda homologacijski organ v skladu z odstavkoma 6.3.3 in 7.3 te priloge po pregledu sistema OBD ali družine sistemov OBD glede na emisije, kadar ta sistem ali družina izpolnjuje zahteve tega dodatka.

V to poročilo je treba vključiti natančni sklic (vključno s številko različice) na ta dodatek.

Vključiti je treba natančni sklic (vključno s številko različice) na ta pravilnik.

To poročilo vsebuje naslovno stran, ki navaja končno skladnost sistema OBD ali družine sistemov OBD glede na emisije ter naslednjih 5 točk:

Postavka 1

Informacije v zvezi s sistemom OBD

Postavka 2

Informacije v zvezi s skladnostjo sistema OBD

Postavka 3

Informacije v zvezi s pomanjkljivostmi

Postavka 4

Informacije v zvezi z demonstracijskimi preskusi sistema OBD

Postavka 5

Preskusni protokol

Tehnično poročilo, vključno s točkami, mora vsebovati vsaj elemente, podane v naslednjih primerih.

V tem poročilu mora biti navedeno, da razmnoževanje ali objava tega poročila v izvlečkih ni dovoljena brez pisne privolitve podpisanega homologacijskega organa.

Končno poročilo o skladnosti

Sveženj dokumentacije in v njem opisan(-a) sistem OBD/družina sistemov OBD glede na emisije izpolnjujeta zahteve naslednjega pravilnika:

Pravilnik … / različica … / datum izvršitve … / vrsta goriva …

Ta pravilnik prenaša naslednji tehnični predpis gtr:

gtp …/A + B/različica …/datum ….

Poročilo o tehnični skladnosti obsega … strani.

Kraj, datum: …

Avtor (ime in priimek ter podpis)

Homologacijski organ (ime, žig)

Točka 1 poročila o tehnični skladnosti (primer)

Informacije v zvezi s sistemom OBD

1.   Vrsta zahtevane homologacije

Zahtevana homologacija

Homologacija posameznega sistema OBD

DA/NE

Homologacija družine sistemov OBD glede na emisije

DA/NE

Homologacija sistema OBD kot člana certificirane družine sistemov OBD glede na emisije

DA/NE

Razširitev, ki v družino sistemov OBD glede na emisije vključuje nov sistem motorja

DA/NE

Razširitev v zvezi s spremembo načrta, ki vpliva na sistem OBD

DA/NE

Razširitev, ki obravnava prerazvrstitev napake

DA/NE

2.   Informacije v zvezi s sistemom OBD

Homologacija posameznega sistema OBD

vrsta(-te) (1) družine sistemov motorjev (če je ustrezno, glej odstavek 6.1 te priloge), ali vrsta(-te) (1) sistema(-mov) posameznega motorja

opis OBD (ki ga izda proizvajalec): sklic in datum

Homologacija družine sistemov OBD glede na emisije

seznam družin motorjev, na katere se nanaša družina sistemov OBD glede na emisije (če je ustrezno, glej odstavek 6.1)

vrsta (1) osnovnega sistema motorja znotraj družine sistemov OBD glede na emisije

seznam vrst motorja (1) znotraj družine sistemov OBD glede na emisije

opis OBD (ki ga izda proizvajalec): sklic in datum

Homologacija sistema OBD kot člana certificirane družine sistemov OBD glede na emisije

seznam družin motorjev, na katere se nanaša družina sistemov OBD glede na emisije (če je ustrezno, glej odstavek 6.1)

vrsta (1) osnovnega sistema motorja znotraj družine sistemov OBD glede na emisije

seznam vrst motorja (1) znotraj družine sistemov OBD glede na emisije

seznam družin sistemov motorjev, na katere se nanaša novi sistem OBD (če je ustrezno)

vrsta (1) sistema motorja, na katerega se nanaša novi sistem OBD

razširjeni opis OBD (ki ga izda proizvajalec): sklic in datum

Razširitev, ki v družino sistemov OBD glede na emisije vključuje nov sistem motorja

seznam (po potrebi razširjen) družin motorjev, na katere se nanaša družina sistemov OBD glede na emisije (če je ustrezno, glej odstavek 6.1)

seznam (po potrebi razširjen) vrst motorja (1) znotraj družine sistemov OBD

posodobljena (nova ali nespremenjena) vrsta (1) osnovnega sistema motorja znotraj družine sistemov OBD glede na emisije

razširjeni opis OBD (ki ga izda proizvajalec): sklic in datum

Razširitev v zvezi s spremembo načrta, ki vpliva na sistem OBD

seznam družin motorjev (če je to ustrezno), na katere se nanaša sprememba načrta

seznam vrst motorja (1), na katere se nanaša sprememba načrta

posodobljena (če je ustrezno, nova ali nespremenjena) vrsta (1) osnovnega sistema motorja znotraj družine sistemov OBD glede na emisije

spremenjen opis OBD (ki ga izda proizvajalec): sklic in datum

Razširitev, ki obravnava prerazvrstitev napake

seznam družin motorjev (če je to ustrezno), na katere se nanaša prerazvrstitev

seznam vrst motorja (1), na katere se nanaša prerazvrstitev

spremenjen opis OBD (ki ga izda proizvajalec): sklic in datum

Točka 2 poročila o tehnični skladnosti (primer)

Informacije v zvezi s skladnostjo sistema OBD

1.   Sveženj dokumentacije

Elementi, ki jih zagotovi proizvajalec v dokumentacijskem paketu za družino sistemov OBD glede emisij, so popolni in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 8 te priloge o naslednjih vprašanjih:

 

dokumentacija v zvezi s posameznim nadziranim sestavnim delom ali sistemom

DA/NE

dokumentacija v zvezi z vsakim DTC

DA/NE

dokumentacija v zvezi z razvrstitvijo napak

DA/NE

dokumentacija v zvezi z družino sistemov OBD glede na emisije

DA/NE

Dokumentacijo, ki se zahteva v odstavku 8.2 te priloge za vgradnjo sistema OBD v vozilo in jo je zagotovil proizvajalec v dokumentacijskem paketu, je popolna in izpolnjuje zahteve iz te priloge:

DA/NE

Vgradnja sistema motorja, opremljenega s sistemom OBD, je skladna z Dodatkom 1 te priloge.

DA/NE

2.   Vsebina dokumentacije

Spremljanje

Monitorji so skladni z zahtevami iz odstavka 4.2 te priloge:

DA/NE

Razvrstitev

Razvrstitev napak je skladna z zahtevami iz odstavka 4.5 te priloge:

DA/NE

Načrt za aktiviranje MI

V skladu z odstavkom 4.6.3 te priloge je načrt za aktiviranje MI:

Razločevalni/nerazločevalni

Aktiviranje in izklop indikatorja za javljanje napak sta skladna z zahtevami iz odstavka 4.6 te priloge:

DA/NE

Zapisovanje in brisanje DTC

Zapisovanje in brisanje DTC sta skladna z zahtevami iz odstavkov 4.3 in 4.4 te priloge:

DA/NE

Deaktiviranje sistema OBD

Strategije, opisane v dokumentacijskem paketu za trenutno prekinitev ali deaktiviranje sistema OBD, so skladne z zahtevami iz odstavka 5.2 te priloge:

DA/NE

Varnost elektronskega sistema

Ukrepi v zvezi z varnostjo elektronskega sistema, ki jih je opisal proizvajalec, so skladni z zahtevami iz odstavka 4.8 te priloge:

DA/NE

Točka 3 poročila o tehnični skladnosti (primer)

Informacije v zvezi s pomanjkljivostmi

Število pomanjkljivosti sistema OBD

(npr.: 4 pomanjkljivosti)

Pomanjkljivosti so skladne z zahtevami iz odstavka 6.4 te priloge

DA/NE

Pomanjkljivost št. 1

Predmet pomanjkljivosti

npr. merjenje koncentracije sečnine (SCR) znotraj opredeljenih dovoljenih odstopanj

Obdobje pomanjkljivosti

npr. eno leto / šest mesecev po datumu odobritve

(Opis pomanjkljivosti od 2 do n-1)

 

Pomanjkljivost št. n

Predmet pomanjkljivosti

npr. merjenje koncentracije NH3 za sistemom SCR

Obdobje pomanjkljivosti

npr. eno leto / šest mesecev po datumu odobritve

Točka 4 poročila o tehnični skladnosti (primer)

Demonstracijski preskusi sistema OBD

1.   Rezultat preskusa sistema OBD

Rezultati preskusov

Sistem OBD, opisan v zgornjem dokumentacijskem paketu o skladnosti, je bil uspešno preskušen v skladu z odstavkom 6 te priloge glede dokazovanja skladnosti monitorjev in razvrstitev napak, kot je navedeno v točki 5:

DA/NE

Podrobnosti o opravljenih demonstracijskih preskusih so podane v točki 5.

1.1.   Sistem OBD, preskušen na napravi za preskus motorja

Motor

Naziv motorja (proizvajalčev naziv in trgovska imena):

Vrsta motorja (kot je navedena v dokumentu o homologaciji):

Številka motorja (serijska številka):

Krmilne enote, na katere se nanaša ta priloga (vključno z ECU motorja)

Glavna funkcija:

Identifikacijska številka (programske opreme in kalibracije):

Diagnostično orodje (diagnostično orodje, uporabljeno med preskusom)

Proizvajalec:

Tip:

Programska oprema / različica

Informacije o preskusu

Okoljski pogoji preskusa (temperatura, vlažnost, tlak):

Kraj preskusa (vklj. z nadmorsko višino):

Referenčno gorivo:

Mazalno olje za motor:

Datum preskusa:

2.   Demonstracijski preskusi vgradnje sistema OBD

Poleg demonstracije sistema OBD / družine sistemov OBD glede na emisije je bila preskušena vgradnja sistema OBD / sistemov OBD znotraj družine sistemov OBD glede na emisije v vozilo v skladu z določbami Dodatka 1 k Prilogi 9B

DA/NE

2.1.   Rezultat preskusa vgradnje sistema OBD

Rezultati preskusa

Če je bila na vozilu preskušena vgradnja sistema OBD, je bila uspešno preskušena vgradnja sistema OBD v skladu z Dodatkom 1 k Prilogi 9B

DA/NE

2.2.   Preskušena vgradnja

Če je bila na vozilu preskušena vgradnja sistema OBD:

Preskušeno vozilo

Naziv vozila (proizvajalčev naziv in trgovska imena):

Tip vozila:

Identifikacijska številka vozila:

Diagnostično orodje (diagnostično orodje, uporabljeno za preskušanje)

Proizvajalec:

Tip:

Programska oprema / različica:

Informacije o preskusu

Kraj in datum:

Točka 5 poročila o tehnični skladnosti (primer)

Preskusni protokol:

Demonstracijski preskus sistema OBD

 

- Splošno -

- Dokazovanje razvrstitve napak -

- Dokazovanje delovanja OBD -

 

- Preskus -

- Ravni emisij -

- Razvrstitev -

- Kvalificiranje okvarjenega sestavnega dela -

- Aktiviranje MI -

Vrsta okvare

Koda napake

Preskušeno v skladu s točko

Preskusni cikel

Nad OTL

Pod OTL

Pod EL + X

Razvrstitev, ki jo je predlagal proizvajalec

Končna razvrstitev (1)

Preskušeno v skladu s točko

Preskusni cikel

Kvalificiran

Preskušeno v skladu s točko

Preskusni cikel

Stalni MI po … ciklu

Kratki MI po … ciklu

MI na zahtevo po … ciklu

 

Ventil za doziranje sistema SCR

P2…

ni preskušeno

 

A

A

6.3.2.1

WHTC

da

6.3.1.

WHTC

drugem

 

 

Električni ventil EGR

P1…

ni preskušeno

 

 

 

 

A

B1

6.3.2.1

WHTC

da

6.3.1.

WHTC

 

prvem

 

Mehanski ventil EGR

P1…

ni preskušeno

 

 

 

 

B1

B1

6.3.2.1

WHTC

da

6.3.1.

WHTC

 

drugem

 

Mehanski ventil EGR

P1…

6.2.2

WHTC

 

X

 

B1

B1

ni preskušeno

 

da

 

 

 

 

 

Mehanski ventil EGR

P1…

6.2.2

WHTC

 

X

 

B1

B1

6.3.2.1

WHTC

da

6.3.1.

WHTC

 

drugem

 

Temp. zraka električni senzor

P1…

ni preskušeno

 

 

 

 

B2

B2

6.3.2.2

WHTC

da

6.3.1.

WHTC

 

prvem

 

Temp. olja električni senzor

P1…

6.2.6

ETC

 

 

X

C

C

ni preskušeno

 

da

 

 

 

 

 

Opombe: 1) na zahtevo certifikacijskega organa se lahko okvara prerazvrsti v drugo kategorijo od tiste, ki jo predlaga proizvajalec.

Na tem listu so naštete izključno okvare, ki so bile preskušene bodisi glede razvrstitve ali glede delovanja, in okvare, ki so bile prerazvrščene na zahtevo certifikacijskega organa.

Napaka se lahko preskusi bodisi glede njene razvrstitve ali njenega delovanja ali pa glede obojega.

Primer z mehanskim ventilom EGR, podan zgoraj, predstavlja način, na kakršnega je v preglednici obravnavan vsak od teh 3 primerov.


(1)  Po poročilu v dokumentu o homologaciji.

Dodatek 5

Podatki iz zamrznjenih nizov in informacije o pretoku podatkov

V naslednjih tabelah so navedeni tisti podatki, ki so obravnavani v odstavkih 4.7.1.4 in 4.7.2 te priloge.

Preglednica 1

Obvezne zahteve

 

Zamrznjeni niz

Pretok podatkov

Izračunana obremenitev (navor motorja kot odstotek od največjega razpoložljivega navora pri trenutni vrtilni frekvenci motorja)

x

x

Vrtilna frekvenca motorja

x

x

Temperatura hladilne tekočine motorja (ali ekvivalent)

x

x

Atmosferski tlak (neposredno izmerjen ali ocenjen)

x

x


Preglednica 2

Neobvezni podatki o vrtilni frekvenci in obremenitvi motorja

 

Zamrznjeni niz

Pretok podatkov

Navor motorja na zahtevo voznika (kot odstotek od največjega navora motorja)

x

x

Dejanski navor motorja (izračunan kot odstotek od največjega navora motorja, npr. izračunan iz zahtevane količine vbrizganega goriva)

x

x

Največji navor referenčnega motorja

 

x

Največji navor referenčnega motorja kot funkcija vrtilne frekvence motorja

 

x

Čas, ki je potekel od zagona motorja

x

x


Preglednica 3

Neobvezni podatki, če jih uporablja sistem za emisije ali sistem OBD za omogočenje ali onemogočenje morebitnih podatkov o OBD

 

Zamrznjeni niz

Pretok podatkov

Raven goriva (npr. odstotek nazivne prostornine rezervoarja za gorivo) ali tlak goriva v rezervoarju (npr. odstotek tlaka goriva v rezervoarju, ki je potreben za delovanje), kakor je ustrezno

x

x

Temperatura motornega olja

x

x

Hitrost vozila

x

x

Stanje prilagajanja kakovosti goriva (aktivno/neaktivno) v primeru plinskih motorjev

 

x

Napetost računalniškega sistema za krmiljenje motorja (za glavni kontrolni čip)

x

x


Preglednica 4

Neobvezni podatki, če je motor tako opremljen, bere ali izračunava podatke:

 

Zamrznjeni niz

Pretok podatkov

Absolutni položaj dušilne lopute / položaj dušilne lopute pri dovajanju zraka (položaj ventila, ki se uporablja za reguliranje polnilnega zraka)

x

x

Stanje sistema za uravnavanje dizelskega goriva v primeru sistema s sklenjeno zanko (npr. v primeru tlaka goriva v sistemu s sklenjeno zanko)

x

x

Tlak v vodu za gorivo

x

x

Tlak za nadzor vbrizgavanja (tj. tlak tekočine, ki nadzoruje vbrizgavanje goriva)

x

x

Reprezentativni čas vbrizgavanja goriva (začne se s prvim glavnim vbrizgom)

x

x

Zahtevani tlak v vodu za gorivo

x

x

Zahtevani tlak za nadzor vbrizgavanja (tj. tlak tekočine, ki nadzoruje vbrizgavanje goriva)

x

x

Temperatura polnilnega zraka

x

x

Temperatura zunanjega zraka

x

x

Temperatura zraka na vhodu/ izhodu turbopuhala (kompresor in turbina)

x

x

Tlak na vhodu/ izhodu turbopuhala (kompresor in turbina)

x

x

Temperatura polnilnega zraka (za hladilnikom polnilnega zraka, če je nameščen)

x

x

Dejanski tlak polnilnega zraka

x

x

Stopnja pretoka zraka iz senzorja masnega pretoka zraka

x

x

Zahtevan cikel/položaj delovanja ventila EGR (če je EGR tako nadzorovan)

x

x

Dejanski cikel/položaj delovanja ventila EGR

x

x

Status PTO (aktiven ali neaktiven)

x

x

Položaj pedala za plin

x

x

Odvečni absolutni položaj pedala

x

če je zaznan

Trenutna poraba goriva

x

x

Zahtevani/ciljni tlak polnilnega zraka (če se za nadzor turbo delovanja uporablja tlak polnilnega zraka)

x

x

Vhodni tlak DPF

x

x

Izhodni tlak DPF

x

x

Delta tlak DPF

x

x

Tlak izpušnih plinov zunaj motorja

x

x

Vhodna temperatura DPF

x

x

Izhodna temperatura DPF

x

x

Temperatura izpušnih plinov zunaj motorja

x

x

Turbopuhalo / vrtilna frekvenca turbine

x

x

Turbo položaj s spremenljivo geometrijo

x

x

Zahtevani turbo položaj s spremenljivo geometrijo

x

x

Položaj omejilnega ventila

x

x

Izhodna vrednost senzorja zrak/gorivo

 

x

Izhodna vrednost lambda sonde

 

x

Izhodna vrednost sekundarne lambda sonde (kadar je nameščena)

 

x

Izhodna vrednost senzorja NOx

 

x

Dodatek 6

Referenčni standardni dokumenti

Ta dodatek vsebuje sklice na industrijske standarde, ki jih je treba uporabljati v skladu z določbami v tej prilogi za opremo vozila/motorja s serijskim komunikacijskim vmesnikom. Opredeljeni sta dve dovoljeni rešitvi:

(a)

ISO 27145 z ISO 15765-4 (na osnovi CAN) ali z ISO 13400 (na osnovi TCP/IP);

(b)

SAE J1939-73.

Poleg tega obstajajo še drugi standardi ISO ali SAE, ki se uporabljajo v skladu z določbami v tej prilogi.

Sklicevanje te priloge na ISO 27145 pomeni sklicevanje na:

(a)

ISO 27145-1 Road vehicles — Implementation of WWH-OBD communication requirements — Part 1 — General Information and use case definitions (Cestna vozila – Izvajanje zahtev glede komunikacije WWH-OBD – Del 1 – Splošne informacije in opredelitve primerov rabe);

(b)

ISO 27145-2 Road vehicles — Implementation of WWH-OBD communication requirements — Part 2 — Common emissions-related data dictionary (Cestna vozila – Izvajanje zahtev glede komunikacije WWH-OBD – Del 2 – Splošni besednjak podatkov v zvezi z emisijami);

(c)

ISO 27145-3 Road vehicles — Implementation of WWH-OBD communication requirements — Part 3 — Common message dictionary (Cestna vozila – Izvajanje zahtev glede komunikacije WWH-OBD – Del 3 – Splošni besednjak sporočil);

(d)

ISO 27145-4 Road vehicles — Implementation of WWH-OBD communication requirements — Part 4 — Connection between vehicle and test equipment (Cestna vozila – Izvajanje zahtev glede komunikacije WWH-OBD – Del 4 – Povezava med vozilom in opremo za preskušanje);

Sklicevanje te priloge na J1939-73 pomeni sklicevanje na:

J1939-73 „APPLICATION LAYER - DIAGNOSTICS“ (Segment vloge – diagnostika) iz leta 2011.

Sklicevanje te priloge na ISO 13400 pomeni sklicevanje na:

(a)

FDIS 13400-1: 2011 Road vehicles — Diagnostic communication over Internet Protocol (DoIP) — Part 1: General information and use case definition (Cestna vozila – Diagnostična komunikacija prek internetnega protokola (DoIP) – Del 1 – Splošne informacije in opredelitve primerov rabe);

(b)

FDIS 13400-3: 2011 Road vehicles — Diagnostic communication over Internet Protocol (DoIP) — Part 2 – Network and transport layer requirements and services (Cestna vozila – Diagnostična komunikacija prek internetnega protokola (DoIP) – Del 2 – Zahteve in storitve za segment omrežja in prometa);

(c)

FDIS 13400-3: 2011 Road vehicles — Diagnostic communication over Internet Protocol (DoIP) — Part 3: IEEE 802.3 based wired vehicle interface (Cestna vozila – Diagnostična komunikacija prek internetnega protokola (DoIP) – Del 3 – Ožičeni vmesnik vozila na osnovi IEEE 802.3);

(d)

[še ni dokončan] 13400-4: 2011 Road vehicles — Diagnostic communication over Internet Protocol (DoIP) — Part 4: Ethernet-based high-speed data link connector (Cestna vozila – Diagnostična komunikacija prek internetnega protokola (DoIP) – Del 4 – Priključek za podatkovno povezavo visoke hitrosti na osnovi eterneta).

Dodatek 7

Spremljanje učinkovitosti

A.7.1.   Splošne opombe

A.7.1.1.   Ta dodatek navaja določbe v zvezi s postopkom dokazovanja, ki se uporablja v nekaterih primerih spremljanja učinkovitosti.

A.7.2.   Dokazovanje spremljanja učinkovitosti

A.7.2.1.   Odobritev razvrstitve napak

A.7.2.1.1.

Kot je določeno v odstavku 4.2.1.1 te priloge, korelacija v primeru spremljanja učinkovitosti z dejanskimi emisijami ni potrebna. Vendar lahko homologacijski organ zahteva podatke o preskusih za namen preverjanja razvrstitve učinkov napak, kot so opisani v odstavku 6.2. te priloge.

A.7.2.2.   Odobritev spremljanja učinkovitosti, ki ga izbere proizvajalec

A.7.2.2.1.

Pri sprejemanju odločitve glede odobritve spremljanja učinkovitosti, ki ga izbere proizvajalec, homologacijski organ upošteva tehnične informacije, ki jih predloži proizvajalec.

A.7.2.2.2.

Prag učinkovitosti, ki ga izbere proizvajalec za obravnavano spremljanje, se določi za osnovni motor družine motorjev OBD med izvajanjem preskusa kvalificiranja na naslednji način:

A.7.2.2.2.1.

Preskus kvalificiranja se izvede na enak način, kot je določeno v odstavku 6.3.2 te priloge.

A.7.2.2.2.2.

Izmeri se poslabšanje učinkovitosti obravnavanega sestavnega dela, ki se nato uporabi kot prag učinkovitosti za osnovni motor družine motorjev OBD.

A.7.2.2.3.

Za merilo spremljanja učinkovitosti, odobreno za osnovni motor, se šteje, da se uporablja za vse druge člane družine motorjev OBD brez dodatnega dokazovanja.

A.7.2.2.4.

Po dogovoru med proizvajalcem in homologacijskim organom je mogoča prilagoditev praga učinkovitosti različnim članom družine motorjev OBD, da se vključijo različni parametri konstrukcije (na primer velikost hladilnika ERG). Tak dogovor temelji na tehničnih elementih, ki kažejo primernost.

A.7.2.2.4.1.

Na zahtevo homologacijskega organa se lahko za drugega člana družine motorjev OBD izvede postopek homologacije, opisan v odstavku A.7.2.2.2.

A.7.2.3.   Kvalificiranje okvarjenega sestavnega dela

A.7.2.3.1.

Za namene dokazovanja učinkovitosti OBD izbranega monitorja družine motorjev OBD se na osnovnem motorju družine motorjev OBD okvarjen sestavni del kvalificira v skladu z odstavkom 6.3.2 te priloge.

A.7.2.3.2.

V primeru drugega motorja, preskušenega v skladu z odstavkom A.7.2.2.4.1, se okvarjen sestavni del kvalificira na navedenem drugem motorju v skladu z odstavkom 6.3.2 te priloge.

A.7.2.4.   Dokazovanje učinkovitosti OBD

A.7.2.4.1.

Dokazovanje učinkovitosti OBD se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 7.1.2 te priloge, pri čemer se uporabi kvalificiran okvarjeni sestavni del, ki je kvalificiran za uporabo v osnovnem motorju.

Dodatek 8

Zahteve za dokazovanje v primeru spremljanja učinkovitosti filtra za delce pri dizelskih motorjih s stenskim pretokom

A.8.1.   Splošne opombe

A.8.1.1.   Ta dodatek določa proces dokazovanja OBD, ki se uporablja v primeru spremljanja učinkovitosti postopka filtriranja s filtrom za delce pri dizelskih motorjih (DPF) s stenskim pretokom.

A.8.1.2.   DPF s stenskim pretokom se lahko okvari na primer z vrtanjem lukenj v substrat DPF ali z brušenjem končnih pokrovčkov substrata DPF.

A.8.2   Preskus kvalificiranja

A.8.2.1.   Načelo

A.8.2.1.1.

Okvarjeni DPF s stenskim pretokom se obravnava kot „kvalificiran okvarjen sestavni del“, če je v pogojih delovanja motorja, določenih za preskus, padec tlaka („tlak delta“) v okvarjenem DPF s stenskim pretokom vsaj 60 % padca tlaka, izmerjenega v čistem in neokvarjenem DPF s stenskim pretokom enakega tipa.

A.8.2.1.1.1.

Proizvajalec mora dokazati, da ta čist in neokvarjen DPF s stenskim pretokom povzroči enak protitlak kot okvarjeni DPF pred okvaro.

A.8.2.2.   Postopek kvalifikacije

A.8.2.2.1.

Za kvalifikacijo okvarjenega DPF s stenskim pretokom motor, opremljen z DPF s stenskim pretokom, deluje v stabiliziranih pogojih ustaljenega stanja z vrtilno frekvenco in vrednostmi obremenitve, opredeljenimi za način 9 v preskusnem ciklu WHSC, kot je določeno v Prilogi 4B k temu pravilniku (55-odstotna normirana vrtilna frekvenca in 50-odstotni normirani navor).

A.8.2.2.2.

Za kvalifikacijo okvarjenega DPF s stenskim pretokom kot „kvalificiranega okvarjenega sestavnega dela“ mora proizvajalec dokazati, da je padec tlaka v okvarjenem DPF s stenskim pretokom, izmerjenim, kadar sistem motorja deluje v pogojih iz odstavka A.8.2.2.1, najmanj enak odstotku padca tlaka v čistem in neokvarjenem DPF v enakih pogojih, ki veljajo v skladu z odstavkoma A.8.2.1.1 in A.8.2.1.2 tega dodatka.

A.8.2.3.   Dokazovanje učinkovitosti OBD

A.8.2.3.1.

Dokazovanje učinkovitosti OBD se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 7.1.2 te priloge, pri čemer se uporabi kvalificiran okvarjen DPF s stenskim pretokom, ki je vgrajen v sistem osnovnega motorja.


PRILOGA 9C

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA OCENO UČINKOVITOSTI VGRAJENIH SISTEMOV ZA DIAGNOSTIKO NA VOZILU (OBD) MED UPORABO

1.   UPORABA

Trenutna različica te priloge se uporablja le za cestna vozila, opremljena z motorjem na kompresijski vžig.

2.   REZERVIRANO

3.   OPREDELITVE POJMOV

3.1.   „Razmerje učinkovitosti med uporabo“

Razmerje učinkovitosti posameznega monitorja m sistema OBD med uporabo (IUPR) je: Formula

3.2.   „Števec“

Števec posameznega monitorja m (števecm) je števec, ki označuje, kolikokrat je vozilo delovalo tako, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za nadzor, ki so potrebni, da posamezni monitor zazna napako.

3.3.   „Imenovalec“

Imenovalec posameznega monitorja m (imenovalecm) je števec, ki označuje, kolikokrat je bilo vozilo voženo, pri čemer upošteva posebne pogoje za posamezni monitor.

3.4.   „Splošni imenovalec“

Splošni imenovalec je števec, ki označuje, kolikokrat je vozilo delovalo, pri čemer upošteva splošne pogoje.

3.5.   Kratice

IUPR

razmerje učinkovitosti med uporabo

IUPRm

razmerje učinkovitosti posameznega monitorja m med uporabo

4.   SPLOŠNE ZAHTEVE

Sistem OBD lahko spremlja in beleži podatke o učinkovitosti monitorjev OBD iz tega odstavka med uporabo (odstavek 6), te podatke hrani v računalniškem pomnilniku in jih na zahtevo posreduje na zunanjo napravo (odstavek 7).

Podatki o učinkovitosti monitorja med uporabo vključujejo števec in imenovalec, ki omogočata izračun IUPR.

4.1.   Monitorji IUPR

4.1.1.   Skupine monitorjev

Proizvajalci v sistem OBD implementirajo programske algoritme za posamezno spremljanje in poročanje v zvezi s podatki o učinkovitosti skupin monitorjev med uporabo iz Dodatka 1 k tej prilogi.

Proizvajalcem v sistem OBD ni treba implementirati programskih algoritmov za posamezno spremljanje in poročanje v zvezi s podatki o učinkovitosti monitorjev med uporabo, ki delujejo neprekinjeno, kot je določeno v odstavku 4.2.3 Priloge 9B, če so ti monitorji že del ene od skupin monitorjev iz Dodatka 1 k tej prilogi.

Podatki o učinkovitosti monitorjev med uporabo, ki so povezani z različnimi izpušnimi linijami ali vrstami motorjev v skupini monitorjev, se spremljajo in beležijo ločeno, kot je določeno v odstavku 6, pri čemer se o njih poroča, kot je določeno v odstavku 7.

4.1.2.   Več monitorjev

Za vsako skupino monitorjev, o katerih je treba poročati v skladu z odstavkom 4.1.1, sistem OBD ločeno spremlja podatke o učinkovitosti med uporabo, kot je določeno v odstavku 6, za vsak posamezen monitor iz te skupine.

4.2.   Omejitev uporabe podatkov o učinkovitosti med uporabo

Podatki o učinkovitosti med uporabo v zvezi s posameznim vozilom se uporabljajo za statistično oceno učinkovitosti sistema OBD večje skupine vozil med uporabo.

V nasprotju s podatki o OBD podatkov o učinkovitosti med uporabo ni mogoče uporabiti za zaključke o tehnični brezhibnosti posameznega vozila.

5.   ZAHTEVE ZA IZRAČUNAVANJE RAZMERIJ UČINKOVITOSTI MED UPORABO

5.1.   Izračun razmerja učinkovitosti med uporabo

Za vsak monitor m, obravnavan v tej prilogi, se razmerje učinkovitosti med uporabo izračuna po naslednji enačbi:

Formula

pri čemer sta števecm in imenovalecm povečana v skladu s specifikacijami iz tega odstavka.

5.1.1.   Zahteve za razmerje, kadar ga izračuna in hrani sistem

Najmanjša vrednost posameznega razmerjam je nič, največja vrednost pa 7,99527, pri čemer je ločljivost 0,000122 (1).

Šteje se, da je razmerje posameznega sestavnega dela nič, če je ustrezni števec enak nič, ustrezni imenovalec pa ni nič.

Šteje se, da je največja vrednost razmerja za posamezen sestavni del 7,99527, če je ustrezni imenovalec nič ali če dejanska vrednost števca, deljenega z imenovalcem, presega največjo vrednost, tj. 7,99527.

5.2.   Zahteve za povečanje števca

Števec se ne sme povečati več kot enkrat na vozni cikel.

Števec za posamezen monitor se poveča v 10 sekundah le, če so v enem voznem ciklu izpolnjena naslednja merila:

(a)

izpolnjeni so vsi pogoji za spremljanje, ki so potrebni, da monitor posameznega sestavnega dela zazna napako in shrani morebitni DTC, vključno z merili za omogočanje, prisotnostjo ali odsotnostjo povezanih DTC, ustreznim časom nadzora in prednostnim izvajanjem nalog v zvezi z diagnostiko (npr. diagnostika „A“ mora biti izvedena pred diagnostiko „B“‘).

Opomba: Za povečanje števca posameznega monitorja izpolnitev vseh pogojev za spremljanje, ki so potrebni, da ta monitor določi odsotnost napake, morda ne bo dovolj;

(b)

pri monitorjih, ki za zaznavo napake zahtevajo več stopenj ali dogodkov v enem voznem ciklu, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za nadzor, ki so potrebni za zaključitev vseh dogodkov:

(c)

pri monitorjih, ki se uporabljajo za ugotavljanje okvar in delujejo le po shranitvi morebitnega DTC, sta števec in imenovalec lahko enaka kot števec in imenovalec monitorja, ki zazna prvotno napako;

(d)

pri monitorjih, pri katerih je za nadaljnje preiskovanje prisotnosti napake potrebno vsiljeno delovanje, lahko proizvajalec homologacijskemu organu predloži nadomestni način za povečanje števca. Nadomestni način mora biti enak načinu, ki bi v primeru prisotne napake omogočal povečanje števca.

Pri monitorjih, ki delujejo ali nehajo delovati med ugasnitvijo motorja, se števec poveča v 10 sekundah po prenehanju delovanja monitorja med ugasnitvijo motorja ali v prvih 10 sekundah zagona motorja v naslednjem voznem ciklu.

5.3.   Zahteve za povečanje imenovalca

5.3.1.   Splošna pravila za povečanje

Imenovalec se poveča enkrat na vozni cikel, če je med tem voznim ciklom izpolnjeno naslednje:

(a)

splošni imenovalec se poveča, kot je določeno v odstavku 5.4, ter

(b)

imenovalec ni onemogočen v skladu z odstavkom 5.6 ter

(c)

kadar je primerno, so izpolnjena dodatna posebna pravila za povečanje iz odstavka 5.3.2.

5.3.2.   Dodatna posebna pravila za povečanje v zvezi z monitorjem

5.3.2.1.   Posebni imenovalec za sistem izhlapevanja (rezervirano)

5.3.2.2.   Posebni imenovalec za sisteme za sekundarni zrak (rezervirano)

5.3.2.3.   Posebni imenovalec za sestavne dele/sisteme, ki delujejo le ob zagonu motorja

Poleg zahtev iz odstavka 5.3.1 (a) in (b) se imenovalci za monitorje sestavnih delov ali sistemov, ki delujejo le ob zagonu motorja, povečajo, če pride do ukazanega delovanja sestavnega dela ali strategije za 10 sekund ali več.

Za določitev tega ukazanega časa delovanja sistem OBD ne sme vključevati časa med vsiljenim delovanjem katerih koli sestavnih delov ali strategij pozneje v istem voznem ciklu samo za namen nadzora.

5.3.2.4.   Posebni imenovalec za sestavne dele ali sisteme, ki jim delovanje ni stalno ukazano

Poleg zahtev iz odstavka 5.3.1 (a) in (b) se imenovalci za monitorje sestavnih delov ali sistemov, ki jim delovanje ni stalno ukazano (npr. sistemi spremenljivih krmilnih časov ventilov (VVT) ali valjev EGR), povečajo, če pride do ukazanega delovanja tega sestavnega dela ali sistema (npr. prejme zahtevo za vključitev, odpiranje, zapiranje in zaklepanje) dvakrat ali večkrat med voznim ciklom ali če ukazano delovanje traja skupaj 10 sekund ali več, kar koli od tega nastopi prej.

5.3.2.5.   Posebni imenovalec za DPF

Poleg zahtev iz odstavka 5.3.1 (a) in (b) se v vsaj enem voznem ciklu imenovalci za DPF povečajo, če je vozilo skupaj delovalo vsaj 800 kilometrov ali je motor deloval vsaj 750 minut od zadnjega povečanja imenovalca.

5.3.2.6.   Posebni imenovalec za oksidacijske katalizatorje

Poleg zahtev iz odstavka 5.3.1 (a) in (b) se v vsaj enem voznem ciklu imenovalci za monitorje oksidacijskega katalizatorja, ki se uporablja za aktivno regeneracijo DPF, povečajo, če je regeneracija ukazana za 10 sekund ali več.

5.3.2.7.   Posebni imenovalec za hibridna vozila (rezervirano)

5.4.   Zahteve za povečanje splošnega imenovalca

Splošni imenovalec se poveča v 10 sekundah le, če so v enem voznem ciklu izpolnjena naslednja merila:

(a)

skupni čas od začetka voznega cikla je 600 sekund ali več, medtem ko je:

(i)

nadmorska višina do 2 500 metrov ter

(ii)

temperatura okolja 266 K (–7 °C) ali več ter

(iii)

temperatura okolja 308 K (35 °C) ali manj;

(b)

skupno delovanje motorja pri 1 150 min–1 ali več za 300 sekund ali več pod pogoji iz zgornjega pododstavka (a); proizvajalec lahko namesto merila na podlagi 1 150 min–1 uporabi delovanje motorja pri 15 odstotkih izračunane obremenitve ali več ali delovanje vozila pri 40 km/h ali več.

(c)

nepretrgan čas delovanja vozila v prostem teku (tj. voznik ne pritiska pedala za plin, pri čemer je hitrost vozila 1,6 km/h ali manj ali vrtilna frekvenca motorja 200 min–1 nad običajno vrtilno frekvenco v prostem teku pri ogretem motorju ali manj) je 30 sekund ali več pod pogoji iz pododstavka (a).

5.5.   Zahteve za povečanje števca ciklov vžiga

Števec ciklov vžiga se poveča le enkrat na zagon motorja.

5.6.   Onemogočenje povečanja števcev, imenovalcev in splošnega imenovalca

5.6.1.   V 10 sekundah po zaznavi napake (tj. morebiten ali potrjen in aktiven DTC je shranjen), zaradi katere se izklopi monitor, sistem OBD onemogoči nadaljnje povečanje ustreznega števca in imenovalca za vsak izključen monitor.

Ko napake ni več mogoče zaznati (npr. morebitni DTC se samodejno izbriše ali pa ga izbriše ukaz pregledovalnika), se povečevanje vseh ustreznih števcev in imenovalcev nadaljuje v 10 sekundah.

5.6.2.   V 10 sekundah po zagonu naprave za odjem moči (PTO), ki izklopi monitor, kot je dovoljeno v odstavku 5.2.5 Priloge 9B, sistem OBD onemogoči nadaljnje povečanje ustreznega števca in imenovalca za vsak izklopljen monitor.

Ko enota za odjem moči neha delovati, se povečevanje vseh ustreznih števcev in imenovalcev nadaljuje v 10 sekundah.

5.6.3.   V primeru napake (tj. morebiten ali potrjen in aktiven DTC je shranjen), ki preprečuje določitev, ali so merila za imenovalecm monitorja m iz odstavka 5.3 izpolnjena (2), sistem OBD onemogoči nadaljnje povečanje števcam in imenovalcam v 10 sekundah.

Povečevanje števcam in imenovalcam se nadaljuje v 10 sekundah, ko napaka ni več prisotna (npr. koda v čakanju se samodejno izbriše ali pa jo izbriše ukaz pregledovalnika).

5.6.4.   V primeru napake (tj. morebiten ali potrjen in aktiven DTC je shranjen), ki preprečuje določitev, ali so merila za splošni imenovalec iz odstavka 5.4 izpolnjena, sistem OBD onemogoči nadaljnje povečanje splošnega imenovalca v 10 sekundah.

Povečevanje splošnega imenovalca se nadaljuje v 10 sekundah, ko napaka ni več prisotna (npr. koda v čakanju se samodejno izbriše ali pa jo izbriše ukaz pregledovalnika).

Povečanja splošnega imenovalca ni mogoče onemogočiti za noben drug pogoj.

6.   ZAHTEVE ZA SPREMLJANJE IN BELEŽENJE PODATKOV O UČINKOVITOSTI MED UPORABO

Za vsako skupino monitorjev iz Dodatka 1 k tej prilogi sistem OBD ločeno spremlja števce in imenovalce za vsak posamezen monitor iz Dodatka 3 k Prilogi 9B in monitorje, ki spadajo v to skupino.

Sporoči le ustrezen števec in imenovalec za posamezen monitor, ki ima najnižje številsko razmerje.

Če imata dva ali več posameznih monitorjev enaka razmerja, se za posamezno skupino monitorjev sporočita ustrezni števec in imenovalec za posamezni monitor, ki ima najvišji imenovalec.

Za nepristransko določitev najnižjega razmerja skupine se upoštevajo le monitorji, posebej omenjeni v navedeni skupini (npr. kadar se senzor NOx uporablja za izvajanje enega od nadzorov iz točke 3 „SCR“ Dodatka 3 k Prilogi 9B, se bo ta senzor upošteval v skupini monitorjev „senzorji izpušnih plinov“ in ne v skupini monitorjev „SCR“).

Sistem OBD mora spremljati tudi splošni imenovalec in števec ciklov vžiga ter poročati o njiju.

Opomba: V skladu z odstavkom 4.1.1 proizvajalcem ni treba implementirati programskih algoritmov v sistem OBD za posamezno spremljanje in poročanje v zvezi s števci in imenovalci monitorjev, ki delujejo neprekinjeno.

7.   ZAHTEVE ZA SHRANJEVANJE IN SPOROČANJE PODATKOV O UČINKOVITOSTI MED UPORABO

Sporočanje podatkov o učinkovitosti med uporabo je nov primer uporabe in ni vključen v tri obstoječe primere uporabe, ki so namenjeni prisotnosti morebitnih napak.

7.1.   Informacije v zvezi s podatki o učinkovitosti med uporabo

Informacije v zvezi s podatki o učinkovitosti med uporabo, ki jih zabeleži sistem OBD, so na voljo na zahtevo, ki ne prihaja iz vozila, v skladu z odstavkom 7.2.

Te informacije bodo homologacijskim organom zagotovile podatke o učinkovitosti med uporabo.

Sistem OBD mora zagotoviti vse informacije (v skladu z veljavnim standardom iz Dodatka 6 k Prilogi 9B), ki omogočajo, da zunanja preskusna oprema IUPR asimilira podatke in inšpektorju zagotovi naslednje informacije:

(a)

VIN (identifikacijsko številko vozila);

(b)

števec in imenovalec za vsako skupino monitorjev, ki jih zabeleži sistem v skladu z odstavkom 6;

(c)

splošni imenovalec;

(d)

vrednost števca ciklov vžiga;

(e)

skupno število ur delovanja motorja;

(f)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije A,

(g)

potrjeni in aktivni DTC za napake kategorije B (B1 in B2),

Te informacije so na voljo prek dostopa samo za vpogled (tj. ni brisanja).

7.2.   Dostop do podatkov o učinkovitosti med uporabo

Dostop do podatkov o učinkovitosti med uporabo se zagotovi izključno v skladu s standardi, omenjenimi v Dodatku 6 k Prilogi 9B in naslednjih pododstavkih (3).

Dostop do podatkov o učinkovitosti med uporabo ne sme biti odvisen od kakršne koli dostopovne kode ali druge naprave ali metode, ki jo je mogoče dobiti le pri proizvajalcu ali njegovih dobaviteljih. Za razlago podatkov o učinkovitosti med uporabo ne smejo biti potrebne nobene posebne dekodirne informacije, razen če so te informacije javno dostopne.

Metoda dostopa (tj. točka/vozlišče dostopa) do podatkov o učinkovitosti med uporabo mora biti enaka kot metoda za pridobivanje vseh informacij v zvezi z OBD. Ta metoda mora omogočati dostop do vseh podatkov o učinkovitosti med uporabo, ki se zahtevajo v skladu s to prilogo.

7.3.   Ponovna določitev začetne vrednosti podatkov o učinkovitosti med uporabo

7.3.1.   Ponastavitev na nič

Vsako število se ponastavi na nič le v primeru ponastavitve trajnega pomnilnika (NVRAM) (npr. zaradi reprogramiranja). Števil ni mogoče ponastaviti na nič pod nobenimi drugimi pogoji, vključno s prejetjem ukaza pregledovalnika za izbris kod okvar.

7.3.2.   Ponastavitev v primeru prekoračitve pomnilnika

Da se preprečijo težave v zvezi s prekoračitvijo, se števec in imenovalec delita z dve, preden se kateri koli ponovno poveča, če števec ali imenovalec za posamezen monitor doseže vrednost 65 535 ± 2.

Da se preprečijo težave v zvezi s prekoračitvijo, se lahko števec ciklov vžiga obnovi in poveča na nič pri naslednjem ciklu vžiga, če števec ciklov vžiga doseže največjo vrednost 65 535 ± 2.

Da se preprečijo težave v zvezi s prekoračitvijo, se lahko splošni imenovalec obnovi in poveča na nič pri naslednjem voznem ciklu, ki izpolnjuje opredelitev splošnega imenovalca, če splošni imenovalec doseže največjo vrednost 65 535 ± 2.


(1)  Ta vrednost ustreza največji šestnajstiški vrednosti 0 x FFFF z ločljivostjo 0 x 1.

(2)  Na primer, hitrost vozila/vrtilna frekvenca motorja/izračunana obremenitev, temperatura okolja, nadmorska višina, delovanje v prostem teku ali čas delovanja.

(3)  Proizvajalec lahko za zagotavljanje dostopa do podatkov o učinkovitosti med uporabo uporablja dodaten diagnostični prikazovalnik na vozilu, kot je video prikazovalnik, pritrjen na armaturno ploščo. Taka dodatna naprava ni predmet zahtev iz te priloge.

Dodatek 1

Skupine monitorjev

Skupine monitorjev, obravnavane v tej prilogi, so naslednje:

A.

Oksidacijski katalizatorji

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točki 5 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

B.

Sistemi selektivne katalitične redukcije (SCR)

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točki 3 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

C.

Senzorji izpušnih plinov in lambda sonde

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točki 13 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

D.

Sistemi vračanja izpušnih plinov v valj (EGR) in spremenljivi krmilni časi ventilov (VVT)

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točkah 6 in 9 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

E.

Sistemi DPF

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točki 2 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

F.

Sistem za nadzor tlaka polnilnega zraka

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točki 8 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

G.

Adsorber NOx

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točki 4 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

H.

Tristezni katalizator

Monitorji, ki spadajo v to skupino, so navedeni v točki 15 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

I.

Sistemi izhlapevanja (rezervirano)

J.

Sistem za sekundarni zrak (rezervirano)

Posamezni monitor spada le v eno od teh skupin.


PRILOGA 10

ZAHTEVE ZA OMEJITEV EMISIJ ZUNAJ POGOJEV PRESKUSNEGA CIKLA IN EMISIJ VOZIL MED UPORABO

1.   UPORABA

Ta priloga določa zahteve za učinkovitost in prepoved odklopnih strategij za motorje in vozila, homologirana v skladu s tem pravilnikom, da se doseže učinkovito uravnavanje emisij pod zelo različnimi delovnimi in okoljskimi pogoji pri običajnem delovanju vozil med uporabo. V tej prilogi so določeni tudi preskusni postopki za preskušanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla med homologacijo in dejansko uporabo vozila.

Ta priloga temelji na svetovno harmoniziranem globalnem tehničnem predpisu za OCE (gtr) št. 10.

2.   REZERVIRANO (1)

3.   OPREDELITVE POJMOV

3.1.   „zagon motorja“ pomeni postopek od začetka zaganjanja motorja, dokler motor ne doseže vrtilne frekvence 150 min-1 pod običajno vrtilno frekvenco v prostem teku pri ogretem motorju (kot je določeno za način pogona za vozila, opremljena s samodejnim menjalnikom).

3.2.   „ogrevanje motorja“ pomeni ustrezno delovanje vozila, pri katerem temperatura hladilnega sredstva doseže najmanj 70 °C.

3.3.   „nazivna vrtilna frekvenca“ pomeni največjo vrtilno frekvenco pri polni obremenitvi, ki jo omogoča regulator, kot določa proizvajalec v svoji prodajni in servisni literaturi, ali, če regulator ne obstaja, vrtilno frekvenco, pri kateri je iz motorja dobljena največja moč, kot določa proizvajalec v svoji prodajni in servisni literaturi.

3.4.   „s predpisi urejene emisije“ pomenijo „plinasta onesnaževala“ in „trdna onesnaževala“ (PM), kot so opredeljena v odstavku 2 tega pravilnika.

4.   SPLOŠNE ZAHTEVE

Kateri koli sistem motorja in kateri koli element sestave, ki lahko vpliva na emisije s predpisi urejenih onesnaževal, se načrtuje, izdela, sestavi in namesti tako, da se omogoči skladnost motorja in vozila z določbami te priloge.

4.1.   Prepoved odklopnih strategij

Sistemi motorja in vozila ne smejo biti opremljeni z odklopno strategijo.

4.2   Rezervirano (2)

5.   ZAHTEVE GLEDE DELOVANJA

5.1.   Strategije za uravnavanje emisij

Strategije za uravnavanje emisij je treba načrtovati tako, da se omogoči, da je sistem motorja ob običajni uporabi v skladu z določbami te priloge. Običajna uporaba ni omejena na pogoje uporabe, kot so navedeni v odstavku 6.

5.1.1.   Zahteve za osnovno strategijo za uravnavanje emisij (BES)

Osnovna strategija za uravnavanje emisij ne sme razlikovati med delovanjem na homologacijskem preskusu ali preskusu za certificiranje, ki se uporablja, in običajnim delovanjem ter zagotavljati nižje ravni nadzora emisij v razmerah, ki niso vključene v postopke homologacijskih preskusov ali preskusov za certificiranje, ki se uporabljajo.

5.1.2.   Zahteve za pomožno strategijo za uravnavanje emisij (AES)

Pomožna strategija za uravnavanje emisij ne sme zmanjšati učinkovitosti nadzora emisij v zvezi z osnovno strategijo za uravnavanje emisij v razmerah, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo nastopile pri običajnem delovanju in uporabi vozila, razen kadar pomožna strategija za upravljanje emisij zadeva eno od naslednjih posebnih izjem:

(a)

njeno delovanje je v največji meri vključeno v veljavne homologacijske preskuse, vključno s postopki za preskušanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla v skladu z odstavkom 7 te priloge in določbami o skladnosti v prometu iz odstavka 9 tega pravilnika.

(b)

aktivira se za namene zaščite motorja in/ali vozila pred poškodbo ali nesrečo;

(c)

aktivirana se le med zagonom ali ogrevanjem motorja, kot je določeno v tej prilogi;

(d)

njeno delovanje se uporabi za uravnavanje nadzora ene vrste s predpisi urejenih emisij, da se ohrani raven emisij drugih vrst s predpisi urejenih emisij pod posebnimi okoljskimi pogoji ali pogoji delovanja, ki niso v največji meri vključeni v homologacijske preskuse ali preskuse za certificiranje. Skupni učinek takšne strategije za uravnavanje emisij mora biti kompenziranje učinkov izjemnih okoljskih pogojev, da se zagotovi sprejemljiv nadzor vseh s predpisi urejenih emisij.

5.2.   Svetovno usklajene mejne vrednosti, ki ne smejo biti presežene, za emisije plinov in delcev v izpušnih plinih

5.2.1.   Emisije izpušnih plinov ne presegajo veljavnih mejnih vrednosti emisij iz odstavka 5.2.2.

5.2.2.   Veljavne mejne vrednosti emisij so:

(a)

za CO: 2 000 mg/kWh;

(b)

za HC: 220 mg/kWh;

(c)

za NOx: 600 mg/kWh;

(d)

za delce: 16 mg/kWh.

6.   OKOLJSKI IN DELOVNI POGOJI

Svetovno usklajene mejne vrednosti emisij, ki ne smejo biti presežene, se uporabljajo pri:

(a)

vseh atmosferskih tlakih, ki so večji ali enaki 82,5 kPa;

(b)

vseh temperaturah, ki so nižje ali enake temperaturi, določeni z enačbo (5) pri posebnem atmosferskem tlaku:

Formula

(5)

Kjer je:

T

temperatura okoliškega zraka v K;

pb

atmosferski tlak v kPa;

(c)

vseh temperaturah hladilnega sredstva motorja nad 343 K (70°C).

Veljavni pogoji v zvezi z atmosferskim tlakom in temperaturo so prikazani na sliki 1.

Svetovno usklajeno območje atmosferskega tlaka in temperature, ki ne sme biti preseženo

Slika 1

Ponazoritev pogojev za atmosferski tlak in temperaturo

Image

7.   Laboratorijsko preskušanje zunaj pogojev preskusnega cikla in preskušanje motorjev vozil pri homologaciji

Zahteve za laboratorijski preskus zunaj pogojev preskusnega cikla se ne uporabljajo za homologacijo motorja na prisili vžig v skladu s tem pravilnikom.

7.1.   Svetovno usklajeno upravljano območje, ki ne sme biti preseženo

Svetovno usklajeno upravljano območje, ki ne sme biti preseženo, vključuje vrtilne frekvence in mesta obremenitve motorja iz odstavkov 7.1.1do 7.1.6. Na sliki 2 je ponazorjen primer svetovno usklajenega upravljanega območja, ki ne sme biti preseženo.

7.1.1.   Območje vrtilnih frekvenc motorja

Svetovno usklajeno upravljano območje, ki ne sme biti preseženo, vključuje vse vrtilne frekvence med 30. percentilom porazdelitve skupne vrtilne frekvence v preskusnem ciklu WHTC, vključno z vrtilno frekvenco v prostem teku, (n30) in največjo vrtilno frekvenco, ki je 70 % največje moči (nhi). Slika 3 je primer svetovno usklajene porazdelitve skupne vrtilne frekvence za posamezen motor, ki ne sme biti presežena.

7.1.2.   Območje navora motorja

Svetovno usklajeno upravljano območje, ki ne sme biti preseženo, vključuje vsa mesta obremenitve motorja z vrednostjo navora 30 % največje vrednosti navora, ki ga proizvede motor, ali več.

7.1.3.   Kategorija moči motorja

Ne glede na določbe odstavkov 7.1.1 in 7.1.2 se vrtilna frekvenca in mesta obremenitve pod 30 % največje vrednosti moči, ki jo proizvede motor, za vse emisije izključijo iz svetovno usklajenega upravljanega območja, ki ne sme biti preseženo.

7.1.4.   Uporaba pojma družine motorjev

Na splošno ima vsak motor v družini s posebno krivuljo navora/moči svoje lastno svetovno usklajeno upravljano območje, ki ne sme biti preseženo. Pri preskušanju med uporabo se uporablja posamezno svetovno upravljano območje ustreznega motorja, ki ne sme biti preseženo. Za homologacijsko preskušanje (preskušanje za certificiranje) na podlagi pojma družine motorjev iz WHDC gtp lahko proizvajalec za družino motorjev po izbiri uporabi eno svetovno usklajeno upravljano območje, ki ne sme biti preseženo, pod naslednjimi pogoji:

(a)

uporabi se lahko eno območje vrtilne frekvence motorja iz svetovno usklajenega upravljanega območja, ki ne sme biti preseženo, če sta izmerjeni vrtilni frekvenci motorja n30 in nhi v okviru ±3 odstotka vrtilnih frekvenc motorja, kot jih določi proizvajalec. Če je za katero koli vrtilno frekvenco motorja preseženo dovoljeno odstopanje, se za določitev svetovno usklajenega upravljanega območja, ki ne sme biti preseženo, uporabijo izmerjene vrtilne frekvence motorja;

(b)

eno območje navora/moči motorja iz svetovno usklajenega upravljanega območja, ki ne sme biti preseženo, se lahko uporabi, če zajema celotno območje od največje do najmanjše nazivne vrtilne frekvence družine. Namesto tega je dovoljena tudi razvrstitev nazivnih vrtilnih frekvenc motorja v različna svetovno usklajena upravljana območja, ki ne smejo biti presežena.

Slika 2

Primer svetovno usklajenega upravljanega območja, ki ne sme biti preseženo

Image

Slika 3

Primer svetovno usklajene porazdelitve skupne vrtilne frekvence, ki ne sme biti presežena

Image

7.1.5.   Izključitev skladnosti iz nekaterih svetovno usklajenih pogojev delovanja, ki ne smejo biti preseženi

Proizvajalec lahko zahteva, da homologacijski organ med certificiranjem/homologacijo izključi pogoje delovanja iz svetovno usklajenega upravljanega območja, ki ne sme biti preseženo, iz odstavkov 7.1.1 do 7.1.4. Homologacijski organ lahko to izključitev odobri, če lahko proizvajalec dokaže, da motor nikoli ne more delovati pod takšnimi pogoji, kadar se uporablja v kateri koli kombinaciji vozil.

7.2.   Najkrajše svetovno usklajeno trajanje dogodka, ki ne sme biti preseženo, in najmanjša svetovno usklajena frekvenca vzorčenja podatkov, ki ne sme biti presežena

7.2.1.   Za določitev skladnosti s svetovno usklajenimi mejnimi vrednostmi emisij, ki ne smejo biti presežene, iz odstavka 5.2 mora motor delovati v svetovno usklajenem upravljanem območju, ki ne sme biti preseženo, iz odstavka 7,1, pri čemer se njegove emisije izmerijo in integrirajo v obdobju vsaj 30 sekund. Svetovno usklajen dogodek, ki ne sme biti presežen, je opredeljen kot niz integriranih emisij v časovnem obdobju. Če motor deluje na primer 65 zaporednih sekund v svetovno usklajenem upravljanem območju in okoljskih pogojih, ki ne smejo biti preseženi, to pomeni en svetovno usklajen dogodek, ki ne sme biti presežen, pri čemer se emisije izrazijo kot povprečje celotnega obdobja 65 sekund. V primeru laboratorijskega preskušanja se uporabi obdobje integriranja iz odstavka 7.5.

7.2.2.   Pri motorjih, opremljenih s sistemi za uravnavanje emisij, ki vključujejo dogodke periodične regeneracije, kjer se med svetovno usklajenim preskusom, ki ne sme biti presežen, pojavi regeneracija, traja obdobje za izračun povprečja najmanj toliko kot čas med dogodki, pomnožen s številom dogodkov celovite regeneracije v obdobju vzorčenja. Ta zahteva velja le za motorje, ki pošiljajo elektronski signal, ki označuje začetek dogodka regeneracije.

7.2.3.   Svetovno usklajen dogodek, ki ne sme biti presežen, je zaporedje podatkov, zbranih pri frekvenci najmanj 1 Hz med delovanjem motorja v svetovno usklajenem upravljanem območju, ki ne sme biti preseženo, in traja najmanj toliko kot najkrajši dogodek ali dlje. Izmerjeni podatki o emisijah se izrazijo kot povprečje v času trajanja vsakega svetovno usklajenega dogodka, ki ne sme biti presežen.

7.3.   Preskušanje med uporabo

Demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij se izvede pri homologaciji s preskušanjem osnovnega motorja v vozilu po postopku iz Dodatka 1 k tej prilogi.

7.3.1.   Proizvajalec lahko izbere vozilo, ki se bo uporabilo za preskušanje, vendar se mora homologacijski organ strinjati z izbiro vozila. Značilnosti vozila, uporabljenega za demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij, morajo biti reprezentativne za kategorijo vozila, namenjeno za motorni sistem. Vozilo je lahko prototip.

7.3.2.   Na zahtevo homologacijskega organa se lahko v vozilu preskusi dodaten motor v družini motorjev ali enakovreden motor iz druge kategorije vozila.

7.4.   Svetovno usklajeno laboratorijsko preskušanje, ki ne sme biti preseženo

Če se kot temelj za laboratorijsko preskušanje uporabljajo določbe te priloge, veljajo naslednje določbe:

7.4.1.   Specifične masne emisije s pravili urejenih onesnaževal je treba določiti na podlagi naključno opredeljenih preskusnih točk, porazdeljenih po svetovno usklajenem upravljanem območju, ki ne sme biti preseženo. Vse preskusne točke morajo biti v okviru 3 naključno izbranih mrežnih celic, postavljenih v upravljanem območju. Mreža mora vključevati 9 celic za motorje z nazivno vrtilno frekvenco manj kot 3 000 min–1 in 12 celic za motorje z nazivno vrtilno frekvenco 3 000 min-1 ali več. Mreže so opredeljene na naslednji način:

(a)

zunanje meje mreže so poravnane s svetovno usklajenim upravljanim območjem, ki ne sme biti preseženo;

(b)

dve navpični vrstici z enako razdaljo med vrtilnima frekvencama motorja n30 in nhi za 9 celičnih mrež ali 3 navpične vrstice z enako razdaljo med vrtilnima frekvencama motorja n30 in nhi za 12 celičnih mrež ter

(c)

dve vrstici z enako razdaljo navora motorja (⅓) pri vsaki navpični vrstici v svetovno usklajenem upravljanem območju, ki ne sme biti preseženo.

Primera mrež, ki se uporabljajo za posebne motorje, sta prikazana na slikah 5 in 6.

7.4.2.   Vsaka od 3 izbranih mrežnih celic mora vključevati 5 naključnih preskusnih točk, pri čemer je treba v svetovno usklajenem upravljanem območju, ki ne sme biti preseženo, preskusiti 15 naključnih točk. Vsako celico je treba preskusiti zaporedno; zato je vseh 5 točk v eni mrežni celici preskušenih pred prehodom v naslednjo mrežno celico. Preskusne točke so združene v en cikel v ustaljenem stanju z rampami.

7.4.3.   Vrstni red preskušanja posameznih mrežnih celic in vrstni red preskušanja točk v mrežni celici se določita naključno. Tri mrežne celice za preskušanje, 15 preskusnih točk, vrstni red preskušanja mrežnih celic in vrstni red točk v mrežni celici mora izbrati homologacijski ali certifikacijski organ s priznanimi statističnimi metodami naključne izbire.

7.4.4.   Povprečne specifične masne emisije s pravili urejenih plinastih onesnaževal ne smejo presegati svetovno usklajenih mejnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene, iz odstavka 5.2, kadar so izmerjene v katerem koli ciklu mrežne celice s 5 preskusnimi točkami.

7.4.5.   Povprečne specifične masne emisije s pravili urejenih trdnih onesnaževal ne smejo presegati svetovno usklajenih mejnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene, iz odstavka 5.2, kadar so izmerjene v celotnem ciklu s 15 preskusnimi točkami.

7.5.   Postopek laboratorijskega preskušanja

7.5.1.   Po koncu cikla WHSC je treba motor za tri minute predkondicionirati v načinu 9 WHSC. Zaporedje preskusov je treba začeti takoj po koncu faze predkondicioniranja.

7.5.2.   Motor mora obratovati 2 minuti pri vsaki naključni preskusni točki. Ta čas vključuje predhodno rampo iz predhodne točke v ustaljenem stanju. Prehodi med preskusnimi točkami morajo biti linearni za vrtilno frekvenco in obremenitev motorja ter morajo trajati 20 ± 1 sekund.

7.5.3.   Skupni čas preskušanja od začetka do konca mora biti 30 minut. Preskušanje posameznega niza 5 naključno izbranih točk v mrežni celici mora trajati 10 minut, pri čemer se izmeri od začetka vstopne rampe do 1. točke do konca ustaljenega stanja, izmerjenega pri 5. točki. Na sliki 5 je ponazorjeno zaporedje preskusnega postopka.

7.5.4.   Laboratorijsko preskušanje svetovno usklajenih mejnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene, mora izpolnjevati validacijsko statistiko iz odstavka 7.8.7 Priloge 4.

7.5.5.   Emisije se merijo v skladu z odstavki 7.5, 7.7 in 7.8 Priloge 4.

7.5.6.   Rezultati preskusa se izračunajo v skladu z odstavkom 8 Priloge 4.

Slika 4

Shematski primer začetka svetovno usklajenega preskusnega cikla, ki ne sme biti presežen

Image

Sliki 5 in 6

Svetovno usklajeni mreži preskusnega cikla

Image Image

7.6.   Zaokroževanje

Vsak končni rezultat preskusov se v skladu z ASTM E 29–06 v enem koraku zaokroži na število mest desno od decimalne vejice, ki ga navaja veljavni emisijski standard WHDC, povečano za eno dodatno decimalno mesto. Vmesnih vrednosti, s katerimi se izračuna končni rezultat emisij, specifičnih za zavoro, ni dovoljeno zaokroževati.

8.   REZERVIRANO

9.   REZERVIRANO

10.   IZJAVA O SKLADNOSTI EMISIJ ZUNAJ POGOJEV PRESKUSNEGA CIKLA

V vlogi za homologacijo proizvajalec predloži izjavo, da je družina motorjev ali vozilo v skladu z zahtevami iz tega pravilnika za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla. Poleg te izjave je treba z dodatnimi preskusi preveriti skladnost z veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij in zahtevami v zvezi z uporabo.

10.1.   Primer izjave o skladnosti emisij izven preskusnega cikla

Primer izjave o skladnosti:

„(Ime proizvajalca) potrjuje, da so motorji iz te družine motorjev skladni z vsemi zahtevami iz te priloge. (Ime proizvajalca) to izjavlja v dobri veri po izvedbi ustrezne inženirske ocene emisij motorjev v družini motorjev pod veljavnimi pogoji delovanja in okoljskimi pogoji.“

10.2.   Podlaga za izjavo o skladnosti emisij izven preskusnega cikla

Proizvajalec mora v svojih prostorih hraniti evidenco, ki vključuje vse podatke o preskusih, inženirske analize in druge informacije, ki zagotavljajo podlago za izjavo o skladnosti emisij izven preskusnega cikla. Proizvajalec na zahtevo predloži takšne informacije certifikacijskemu ali homologacijskemu organu.

11.   DOKUMENTACIJA

Homologacijski organ lahko zahteva, da proizvajalec predloži dokumentacijo. Ta mora vključevati opis katerega koli elementa konstrukcije in strategije za uravnavanje emisij sistema motorja ter način uravnavanja izhodnih spremenljivk, ne glede na to, ali je to uravnavanje neposredno ali posredno.

Informacije lahko vključujejo celoten opis strategije za uravnavanje emisij. To lahko vključuje tudi informacije o delovanju vseh pomožnih strategij za uravnavanje emisij in osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z opisom parametrov, ki jih spremeni katera koli pomožna strategija za uravnavanje emisij, in mejnih pogojev, pod katerimi deluje pomožna strategija za uravnavanje emisij, ter navedbo, katere pomožne in osnovne strategije za uravnavanje emisij bodo verjetno aktivne pod pogoji za preskusne postopke v tej prilogi.


(1)  Oštevilčenje te priloge je skladno z oštevilčenjem gtp št. 10 za emisije izven preskusnega cikla. Vendar nekateri odstavki gtp za emisije izven preskusnega cikla v tej prilogi niso potrebni.

(2)  Oštevilčenje te priloge je skladno z oštevilčenjem gtp št. 10 za emisije izven preskusnega cikla. Vendar nekateri odstavki gtp za emisije izven preskusnega cikla v tej prilogi niso potrebni.

Dodatek 1

Demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji

A.1.1.   Uvod

Ta dodatek opisuje postopek za demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji.

A.1.2.   Preskusno vozilo

A.1.2.1.   Vozilo, ki se uporabi pri prikazovanju demonstracijskega preskusa prenosnega sistema za merjenje emisij, je reprezentativno za kategorijo vozila, namenjeno za vgradnjo motornega sistema. Vozilo je lahko prototip ali vozilo prilagojene proizvodnje.

A.1.2.2.   Dokažeta se razpoložljivost in skladnost informacij o pretoku podatkov ECU (na primer v skladu z določbo iz odstavka 5 Priloge 8 k temu pravilniku).

A.1.3.   Preskusni pogoji

A.1.3.1.   Tovor vozila

Tovor vozila mora biti 50–60 % največjega tovora vozila v skladu s Prilogo II.

A.1.3.2.   Okoljski pogoji

Preskus se izvede v okoljskih pogojih iz odstavka 4.2 Priloge 8.

A.1.3.3   Temperatura hladilne tekočine motorja je v skladu z odstavkom 4.3 Priloge 8.

A.1.3.4.   Gorivo, maziva in reagent

Gorivo, mazalno olje in reagent za sistem naknadne obdelave izpušnih plinov so skladni z določbami iz odstavka 4.4 Priloge 8.

A.1.3.5.   Zahteve v zvezi z vožnjo in zahteve za delovanje

Zahteve v zvezi z vožnjo in zahteve za delovanje so opisane v odstavkih od 4.5 do 4.6.8 Priloge 8.

A.1.4.   Ocenjevanje emisij

A.1.4.1.   Izvede se preskus, pri čemer se rezultati preskusa izračunajo v skladu z odstavkom 6 Priloge 8.

A.1.5.   Poročanje

A.1.5.1.   V tehničnem poročilu, ki opisuje demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij, morajo biti navedeni dejavnosti in rezultati, pri čemer morajo biti vključene vsaj naslednje informacije:

(a)

splošne informacije, kot so opisane v odstavku 10.1.1 Priloge 8;

(b)

pojasnilo, zakaj se vozila, uporabljena za preskus, lahko štejejo za reprezentativna za kategorijo vozila, namenjeno za vgradnjo motornega sistema;

(c)

informacije o preskusni opremi in podatke o preskusu, kot so opisani v odstavkih 10.1.3 in 10.1.4. Priloge 8;

(d)

informacije o preskušenem motorju, kot so opisane v odstavku 10.1.5 Priloge 8;

(e)

informacije o vozilu, uporabljenem za preskus, kot so opisane v odstavku 10.1.6 Priloge 8;

(f)

informacije o lastnostih preskusne poti, kot so opisane v odstavku 10.1.7 Priloge 8;

(g)

informacije o trenutnih izmerjenih in izračunanih podatkih, kot so opisani v odstavkih 10.1.8 in 10.1.9 Priloge 8;

(h)

informacije o povprečnih in integriranih podatkih, kot so opisane v odstavku 10.1.10 Priloge 8;

(i)

rezultate za sprejem ali zavrnitev, kot so opisani v odstavku 10.1.11 Priloge 8;

(j)

informacije o preverjanjih preskusov, kot so opisane v odstavku 10.1.12 Priloge 8.


PRILOGA 11

ZAHTEVE ZA ZAGOTOVITEV PRAVILNEGA DELOVANJA UKREPOV ZA URAVNAVANJE EMISIJ NOX

1.   UVOD

Ta priloga določa zahteve za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx. Vključuje zahteve za vozila, ki se za zmanjšanje emisij opirajo na uporabo reagenta.

2.   SPLOŠNE ZAHTEVE

Vsak sistem motorja, ki je zajet v področje uporabe te priloge, mora biti načrtovan, izdelan in vgrajen tako, da lahko izpolnjuje te zahteve med celotno običajno življenjsko dobo motorja v običajnih pogojih uporabe. Pri doseganju tega cilja se dopušča, da se pri motorjih, ki so se uporabljali dlje, kot je njihovo obdobje trajnosti, določeno v odstavku 5.4 tega pravilnika, poslabšata delovanje in občutljivost sistema spremljanja.

2.1.   Druge možnosti odobritve

2.1.1.   Rezervirano (1).

2.2.   Zahtevane informacije

2.2.1.   Proizvajalec v obliki iz Priloge 1 zagotovi podatke, ki v celoti opisujejo funkcionalne lastnosti delovanja sistema motorja, ki ga zajema ta priloga.

2.2.2.   Proizvajalec v vlogi za homologacijo določi značilnosti vseh reagentov, ki jih porablja kateri koli sistem za uravnavanje emisij. Ta specifikacija vključuje tipe in koncentracije, obratovalne temperature ter sklicevanja na mednarodne standarde.

2.2.3.   Pri vlogi za homologacijo se homologacijskemu organu predložijo podrobne pisne informacije, ki v celoti opisujejo delovne značilnosti sistema za opozarjanje voznika, kot je določeno v skladu z odstavkom 4, in sistema za prisilo voznika, kot je določeno v skladu z odstavkom 5.

2.2.4.   Ko proizvajalec zaprosi za homologacijo motorja ali družine motorja kot samostojne tehnične enote, v dokumentacijski paket iz odstavkov 3.1.3, 3.2.3 ali 3.3.3 tega pravilnika vključi ustrezne zahteve, ki zagotavljajo, da vozilo, kadar se uporablja na cesti ali po potrebi drugje, izpolnjuje zahteve iz te priloge. Ta dokumentacija mora vključevati:

(a)

podrobne tehnične zahteve, vključno z določbami, ki zagotavljajo združljivost s sistemi spremljanja, opozarjanja in prisile v sistemu motorja, da bi se zagotovila skladnost z zahtevami iz te priloge;

(b)

postopek preverjanja, ki ga je treba upoštevati pri vgradnji motorja v vozilo.

Obstoj in ustreznost takih zahtev za vgradnjo se lahko preverita med postopkom homologacije sistema motorja.

Dokumentacija iz točk (a) in (b) ni potrebna, če proizvajalec zaprosi za homologacijo vozila glede na emisije.

2.3.   Pogoji obratovanja

2.3.1.   Vsak sistem motorja, ki je zajet v področje uporabe te priloge, ohrani svojo funkcijo za uravnavanje emisij v vseh pogojih, ki so redno prisotni na ozemlju ustrezne regije (npr. Evropske unije), zlasti pri nizkih temperaturah okolja, v skladu s Prilogo 10.

2.3.2.   Sistem za nadzor uravnavanja emisij mora delovati:

(a)

pri temperaturah okolja med 266 K in 308 K (-7 °C in 35 °C);

(b)

na vseh nadmorskih višinah pod 1 600 m,

(c)

pri temperaturah hladilne tekočine motorja nad 343 K (70 °C).

Ta odstavek se ne uporablja pri spremljanju ravni reagenta v posodi za shranjevanje, kadar so pri spremljanju izpolnjeni vsi pogoji, pri katerih je merjenje tehnično izvedljivo, vključno z vsemi pogoji, v katerih tekoči reagent ni zamrznjen.

2.4.   Zaščita pred zamrznitvijo reagenta

2.4.1.   Proizvajalec lahko uporabi ogrevano ali neogrevano posodo z reagentom in sistem za doziranje reagenta v skladu s splošnimi zahtevami iz odstavka 2.3.1. Ogrevan sistem mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 2.4.2. Neogrevan sistem mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 2.4.3.

2.4.1.1.   Uporaba neogrevane posode z reagentom in sistema za doziranje reagenta mora biti navedena v pisnih navodilih za lastnika vozila.

2.4.2.   Ogrevana posoda z reagentom in sistem za doziranje reagenta

2.4.2.1.   Če reagent zamrzne, mora proizvajalec zagotoviti, da je reagent na voljo za uporabo v največ 70 minutah od zagona vozila pri temperaturi okolja 266 K (–7 °C).

2.4.2.2.   Predstavitev

2.4.2.2.1.

Posoda z reagentom in sistem za doziranje reagenta se zaustavita pri temperaturi 255 K (–18 °C) za 72 ur ali dokler se večji del reagenta ne strdi.

2.4.2.2.2.

Po zaustavitvi iz odstavka 2.4.2.2.1 se motor ponovno zažene in deluje pri temperaturi okolja 266 K (–7 °C) na naslednji način: 10 do 20 minut v prostem teku, nato pa do 50 minut pri največ 40-odstotni obremenitvi.

2.4.2.2.3.

Sistem za doziranje reagenta mora brezhibno delovati na koncu preskusnih postopkov iz odstavkov 2.4.2.2.1 in 2.4.2.2.2.

2.4.2.2.4.

Dokazovanje skladnosti z zahtevami iz odstavka 2.4.2.2 se lahko izvede v mrzli komori preskusne naprave, opremljeni z dinamometrom motorja ali vozila, ali lahko temelji na preskusih vozil v prometu v skladu s podeljeno homologacijo homologacijskega organa.

2.4.3.   Neogrevana posoda z reagentom in sistem za doziranje reagenta

2.4.3.1.   Sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4 se aktivira, če se reagent ne dozira pri temperaturi okolja ≤ 266 K (–7 °C).

2.4.3.2.   Sistem za visoko stopnjo prisile iz odstavka 5.4 se aktivira, če se reagent ne dozira pri temperaturi okolja ≤ 266 K (–7 °C) v obdobju največ 70 minut po zagonu vozila.

2.5.   Vsaka posoda z reagentom, nameščena na vozilu, mora omogočati, da se iz nje vzame vzorec katere koli tekočine, ki je v njej, pri čemer niso potrebne informacije, ki niso shranjene na vozilu. Mesto jemanja vzorcev mora biti lahko dostopno brez uporabe posebnih orodij ali naprav. Ključi ali sistemi, ki se običajno uporabijo pri vozilu za zaklepanje dostopa do posode, se v tem odstavku ne obravnavajo kot posebna orodja ali naprave.

3.   ZAHTEVE ZA VZDRŽEVANJE

3.1.   Proizvajalec pošlje pisna navodila o sistemu za uravnavanje emisij in njegovem pravilnem delovanju ali poskrbi, da so ta navodila poslana vsem lastnikom novih vozil ali novih motorjev, homologiranih v skladu s tem pravilnikom.

V teh navodilih mora biti navedeno, da sistem za opozarjanje obvesti voznika o težavi, če sistem za uravnavanje emisij vozila ne deluje pravilno, in da zaradi aktiviranja sistema za prisilo voznika, če se opozorilo ne upošteva, učinkovita uporaba vozila ni mogoča.

3.2.   V navodilih morajo biti navedene zahteve za pravilno uporabo in vzdrževanje vozil, da se ohranijo emisije, vključno s pravilno uporabo dodajnih reagentov, kjer je to ustrezno.

3.3.   Navodila morajo biti napisana v jasnem netehničnem jeziku in v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri je prodano ali registrirano novo vozilo ali motor.

3.4.   V navodilih mora biti opredeljeno, ali mora voznik potrošne reagente doliti med običajnimi intervali vzdrževanja. V navodilih mora biti prav tako navedena zahtevana kakovost reagenta. Določeno mora biti tudi, na kakšen način mora voznik doliti reagent v posodo. Informacije morajo vključevati tudi informacije o verjetni porabi reagenta za tip vozila in pogostosti dolivanja reagenta.

3.5.   V navodilih mora biti navedeno, da sta uporaba in dolivanje zahtevanega reagenta s pravilnimi lastnostmi bistvena, da je vozilo skladno z zahtevami za izdajo certifikata o skladnosti, ki se izda za ta tip vozila.

3.6.   V navodilih mora biti navedeno, da je lahko uporaba vozila, ki ne porablja reagenta, če je ta potreben za zmanjšanje emisij, kaznivo dejanje.

3.7.   V navodilih mora biti razloženo delovanje sistema za opozarjanje voznika in sistema za prisilo voznika. Poleg tega morajo biti pojasnjene posledice v smislu zmogljivosti vozila in beleženja napak, če se sistem za opozarjanje ne upošteva ali če se reagent ne dolije.

4.   SISTEM ZA OPOZARJANJE VOZNIKA

4.1.   Vozilo mora imeti sistem za opozarjanje voznika z vidnimi opozorili, ki opozarjajo voznika, kadar se zazna nizka raven reagenta, neustrezna kakovost reagenta, nezadostna poraba reagenta ali napaka, ki lahko nastane zaradi nedovoljenega poseganja in ki sproži aktiviranje sistema za opozarjanje voznika, če se ne odpravi pravočasno. Sistem za opozarjanje mora biti aktiviran tudi, kadar se aktivira sistem za prisilo voznika iz odstavka 5.

4.2.   Sistem za prikazovanje na vgrajenem sistemu za diagnostiko na vozilu (OBD) iz Priloge 9B se ne uporablja za prikazovanje vidnih opozoril iz odstavka 4.1. Opozorilo ne sme biti enako kot opozorila, ki se uporabljajo za OBD (tj. indikator nepravilnega delovanja – MI) ali vzdrževanje motorja. Sistema za opozarjanje ali vidnih opozoril ne sme biti mogoče izključiti z diagnostičnim orodjem, če vzrok za aktiviranje opozorila ni bil odpravljen. Pogoji za aktiviranje in deaktiviranje sistema za opozarjanje in vidnih opozoril so opisani v Dodatku 2 te priloge.

4.3.   Sistem za opozarjanje voznika lahko prikazuje kratka sporočila, vključno s sporočili, ki jasno navajajo:

(a)

preostalo razdaljo ali čas do aktiviranja nizke ali visoke stopnje prisile,

(b)

raven zmanjšanja navora,

(c)

pogoje, v katerih je onesposobitev vozila mogoče odpraviti.

Sistem, ki se uporablja za prikazovanje sporočil iz te točke, je lahko enak kot sistem, ki se uporablja za OBD ali vzdrževanje vozila.

4.4.   Sistem za opozarjanje lahko poleg tega opozarja voznika tudi zvočno, če se proizvajalec tako odloči. Dovoljeno je, da voznik izklopi zvočna opozorila.

4.5.   Sistem za opozarjanje voznika se aktivira v skladu z odstavki 6.2, 7.2, 8.4 in 9.3.

4.6.   Sistem za opozarjanje voznika se mora izključiti, ko prenehajo pogoji za njegovo vključitev. Sistem za opozarjanje voznika se ne sme samodejno deaktivirati, če razlogi za njegovo aktiviranje niso odpravljeni.

4.7.   Sistem za opozarjanje se lahko začasno prekine zaradi drugih opozorilnih signalov, ki sporočajo pomembna varnostna sporočila.

4.8.   Naprava, ki omogoča, da voznik zatemni vidna opozorila sistema za opozarjanje, je lahko vgrajena v vozila, ki jih uporabljajo reševalne službe, ali v vozila, ki so zasnovana in izdelana za uporabo v oboroženih silah, civilni zaščiti, gasilskih službah in službah, ki so odgovorne za vzdrževanje javnega reda.

4.9.   Podrobnosti o postopkih aktiviranja in deaktiviranja sistema za opozarjanje voznika so določene v Dodatku 2 k tej prilogi.

4.10.   Proizvajalec kot del vloge za podelitev homologacije v skladu s tem pravilnikom prikaže delovanje sistema za opozarjanje voznika, kot je določeno v Dodatku 1 k tej prilogi.

5.   SISTEM ZA PRISILO VOZNIKA

5.1.   Vozilo mora imeti vgrajen dvostopenjski sistem za prisilo voznika, ki na začetku vključuje nizko stopnjo prisile (omejitev učinkovitosti), v nadaljevanju pa visoko stopnjo prisile (dejanska onesposobitev delovanja vozila).

5.2.   Zahteva glede sistema za prisilo voznika se ne uporablja za motorje ali vozila, ki jih uporabljajo reševalne službe, ali za motorje ali na vozilih, zasnovanih in izdelanih za uporabo v oboroženih silah, civilni zaščiti, gasilskih službah in službah, ki so odgovorne za vzdrževanje javnega reda. Stalno deaktiviranje sistema za prisilo voznika lahko izvede le proizvajalec motorja ali vozila.

5.3.   Sistem za nizko stopnjo prisile

Sistem za nizko stopnjo prisile zmanjša največji razpoložljiv navor motorja v območju vrtilne frekvence motorja za 25 odstotkov med vrtilno frekvenco največjega navora in prekinitveno točko regulatorja, kot je opisano v Dodatku 3 k tej prilogi. Največji razpoložljiv zmanjšan navor motorja pod vrtilno frekvenco motorja največjega navora pred zahtevo po zmanjšanju navora ne presega zmanjšanega navora pri navedeni vrtilni frekvenci.

Sistem za nizko stopnjo prisile se aktivira, ko se vozilo prvič ustavi po tem, ko so se pojavili pogoji iz odstavkov 6.3, 7,3, 8.5 in 9.4.

5.4.   Sistem za visoko stopnjo prisile

Proizvajalec motorja ali vozila vgradi vsaj en sistem za visoko stopnjo prisile iz odstavkov od 5.4.1 do 5.4.3 in sistem za „onesposobitev vozila glede na časovno omejitev“ iz odstavka 5.4.4.

5.4.1.   Sistem za „onesposobitev po ponovnem zagonu“ mora omejiti hitrost vozila na 20 km/h („način počasne vožnje“) po zaustavitvi motorja na zahtevo voznika („key-off“).

5.4.2.   Sistem za „onesposobitev vozila po dovajanju goriva“ mora omejiti hitrost vozila na 20 km/h („način počasne vožnje“) po tem, ko se raven goriva v posodi za gorivo zviša za izmerljivo količino, ki ne sme biti večja od 10 % prostornine posode za gorivo ter jo mora odobriti homologacijski organ na podlagi tehničnih zmogljivosti merilnika količine goriva in podatkov proizvajalca.

5.4.3.   Sistem za „onesposobitev vozila po parkiranju“ omeji hitrost vozila na 20 km/h („način počasne vožnje“) po tem, ko vozilo miruje več kot eno uro.

5.4.4.   Sistem za „onesposobitev vozila glede na časovno omejitev“ omeji hitrost vozila na 20 km/h („način počasne vožnje“) prvič, ko vozilo miruje po osmih urah delovanja motorja, če se pred tem ne aktivira noben sistem iz odstavkov od 5.4.1 do 5.4.3.

5.5.   Sistem za prisilo voznika se aktivira v skladu z odstavki 6.3, 7.3, 8.5 in 9.4.

5.5.1.   Potem ko sistem za prisilo voznika ugotovi, da se bo aktiviral sistem za visoko stopnjo prisile, sistem za nizko stopnjo prisile ostane aktiviran, dokler se hitrost vozila ne zmanjša na 20 km/h („način počasne vožnje“).

5.6.   Sistem za prisilo voznika se mora izključiti, ko prenehajo pogoji za njegovo vključitev. Sistem za prisilo voznika se ne sme samodejno deaktivirati, če razlogi za njegovo aktiviranje niso odpravljeni.

5.7.   Podrobnosti o postopkih aktiviranja in deaktiviranja sistema za prisilo voznika so opisane v Dodatku 2 k tej prilogi.

5.8.   Proizvajalec kot del vloge za podelitev homologacije v skladu s tem pravilnikom prikaže delovanje sistema za prisilo voznika, kot je določeno v Dodatku 1 k tej prilogi.

6.   RAZPOLOŽLJIVOST REAGENTA

6.1.   Prikazovalnik količine reagenta

Vozilo mora imeti na armaturni plošči poseben prikazovalnik, ki voznika jasno obvešča o ravni reagenta v posodi za shranjevanje reagenta. Najmanjša sprejemljiva raven zmogljivosti prikazovalnika količine reagenta je neprekinjeno prikazovanje ravni reagenta, medtem ko se sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4 aktivira zaradi opozarjanja na težave z razpoložljivostjo reagenta. Prikazovalnik količine reagenta je lahko analogni ali digitalni in lahko prikazuje raven reagenta kot delež polne prostornine posode, količino preostalega reagenta ali oceno preostale razdalje, ki jo je mogoče prevoziti.

Prikazovalnik količine reagenta mora biti nameščen v bližini prikazovalnika količine goriva.

6.2.   Aktiviranje sistema za opozarjanje voznika

6.2.1.   Sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4 se aktivira, kadar se raven reagenta spusti pod 10 odstotkov prostornine posode z reagentom ali višji odstotek, če tako določi proizvajalec.

6.2.2.   Prikazano opozorilo mora biti dovolj jasno, da voznik razume, da je raven reagenta nizka. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočila, vidno opozorilo prikaže sporočilo, ki kaže nizko raven reagenta (na primer, „nizka raven sečnine“, „nizka raven AdBlue“ ali „nizka raven reagenta“).

6.2.3.   Za sistem za opozarjanje voznika ni potrebno, da bi na začetku deloval neprekinjeno, vendar se opozorilo stopnjuje, tako da postane neprekinjeno, ko se raven reagenta približa zelo majhnemu deležu prostornine v posodi z reagentom in točki, v kateri se aktivira sistem za prisilo voznika. Opozarjanje voznika mora biti najbolj intenzivno pri ravni, ki jo določi proizvajalec, pri čemer pa mora biti veliko bolj opazno kot na točki, v kateri se aktivira sistem za prisilo voznika iz odstavka 6.3.

6.2.4.   Neprekinjeno opozarjanje se ne sme z lahkoto izklopiti ali prezreti. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočila, se prikaže izrecno sporočilo (na primer „napolnite sečnino“, „napolnite AdBlue“ ali „napolnite reagent“). Neprekinjeno opozarjanje se lahko začasno prekine zaradi drugih opozorilnih signalov, ki sporočajo pomembna varnostna sporočila.

6.2.5.   Sistema za opozarjanje voznika ne sme biti mogoče izklopiti, dokler reagent ni dopolnjen do ravni, pri kateri ni potrebno njegovo aktiviranje.

6.3.   Aktiviranje sistema za prisilo voznika

6.3.1.   Sistem za nizko stopnjo prisile iz odstavka 5.3 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, če se raven reagenta v posodi spusti pod 2,5 % običajne polne prostornine posode ali višji odstotek, če se proizvajalec tako odloči.

6.3.2.   Sistem za visoko stopnjo prisile iz odstavka 5.4 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, če je posoda z reagentom prazna (tj. če sistem za doziranje reagenta ne more več črpati reagenta iz posode) ali če se raven reagenta spusti pod 2,5 % običajne polne prostornine posode po presoji proizvajalca.

6.3.3.   Sistema za nizko ali visoko stopnjo prisile voznika ne sme biti mogoče deaktivirati, dokler reagent ni dopolnjen do ravni, pri kateri ni potrebno njegovo aktiviranje.

7.   SPREMLJANJE KAKOVOSTI REAGENTA

7.1.   Vozilo mora imeti sredstvo, s katerimi prepozna, ali je v vozilu prisoten neustrezen reagent.

7.1.1.   Proizvajalec določi najmanjšo sprejemljivo koncentracijo reagenta CDmin, pri kateri emisije iz izpušne cevi ne presežejo mejnih vrednosti iz odstavka 5.3 tega pravilnika.

7.1.1.1.   V obdobju uvajanja iz odstavka 4.10.7 tega pravilnika in na zahtevo proizvajalca za namene odstavka 7.1.1 se mora sklicevanje na omejitev emisij NOx iz odstavka 5.3 tega pravilnika nadomestiti z vrednostjo 900 mg/kWh.

7.1.1.2.   Pravilna vrednost CDmin se dokaže med homologacijo po postopku iz Dodatka 6 k tej prilogi in zabeleži v razširjen dokumentacijski paket iz odstavka 5.1.4 tega pravilnika.

7.1.2.   Zaznati je treba vsako koncentracijo reagenta, ki je nižja od CDmin, in jo za namene odstavka 7.1 obravnavati kot neustrezen reagent.

7.1.3.   Poseben števec („števec kakovosti reagenta“) se uporabi za kakovost reagenta. Števec kakovosti reagenta beleži število ur delovanja motorja z neustreznim reagentom.

7.1.4.   Podrobnosti o merilih in mehanizmih za aktiviranje in deaktiviranje števca kakovosti reagenta so opisane v Dodatku 2 k tej prilogi.

7.1.5.   Podatki v zvezi s števcem kakovosti reagenta so na voljo na standardiziran način v skladu z določbami iz Dodatka 5 k tej prilogi.

7.2.   Aktiviranje sistema za opozarjanje voznika

Kadar sistem za spremljanje zazna ali po potrebi potrdi, da je kakovost reagenta neustrezna, se aktivira sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočila, prikaže sporočilo z razlogom opozorila (na primer: „zaznana neustrezna sečnina“, „zaznan neustrezen AdBlue“ ali „zaznan neustrezen reagent“).

7.3.   Aktiviranje sistema za prisilo voznika

7.3.1.   Sistem za nizko stopnjo prisile iz odstavka 5.3 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, se kakovost reagenta ne izboljša v 10 urah delovanja motorja po aktiviranju sistema za opozarjanje voznika iz odstavka 7.2.

7.3.2.   Sistem za visoko stopnjo prisile iz odstavka 5.4 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, če se kakovost reagenta ne izboljša v 20 urah delovanja motorja po aktiviranju sistema za opozarjanje voznika iz odstavka 7.2.

7.3.3.   Število ur pred aktiviranjem sistemov za prisilo voznika se zmanjša v primeru ponavljajočih se napak v skladu z mehanizmom iz Dodatka 2 k tej prilogi.

8.   SPREMLJANJE PORABE REAGENTA

8.1.   Vozilo mora imeti sredstva, s katerimi prepoznava porabo reagenta in omogoča dostop do podatkov o porabi z zunanjo napravo.

8.2.   Števec za porabo reagenta in doziranje

8.2.1.   Poseben števec se uporabi za porabo reagenta („števec porabe reagenta“), poseben števec pa za doziranje („števec doziranja reagenta“). Števca beležita število ur delovanja motorja, ko je poraba reagenta z neustrezna in ko je doziranje reagenta prekinjeno.

8.2.2.   Podrobnosti o merilih in mehanizmih za aktiviranje in deaktiviranje števca porabe reagenta in števca doziranja so opisane v Dodatku 2 k tej prilogi.

8.2.3.   Podatki v zvezi s števcem porabe reagenta in števcem doziranja so na voljo na standardiziran način v skladu z določbami iz Dodatka 5 k tej prilogi.

8.3.   Pogoji spremljanja

8.3.1.   Najdaljše obdobje zaznavanja pri nezadostni porabi reagenta je 48 ur ali obdobje, ki je potrebno za zahtevano porabo reagenta vsaj 15 litrov, pri čemer se upošteva daljše obdobje.

8.3.2.   Pri spremljanju porabe reagenta je treba spremljati vsaj enega od naslednjih parametrov na vozilu ali motorju:

(a)

raven reagenta v posodi za shranjevanje na vozilu;

(b)

pretok reagenta ali količino vbrizganega reagenta na mestu, kolikor je tehnično mogoče blizu točke vbrizganja v sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

8.4.   Aktiviranje sistema za opozarjanje voznika

8.4.1.   Sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4 se aktivira, če se zazna odstopanje za več kot 20 % med povprečno porabo reagenta in povprečno zahtevano porabo reagenta sistema motorja v obdobju, ki ga določi proizvajalec in ni daljše od najdaljšega obdobja iz odstavka 8.3.1. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočila, prikaže sporočilo z razlogom opozorila (na primer: „napaka pri doziranju sečnine“, „napaka pri doziranju AdBlue“ ali „napaka pri doziranju reagenta“).

8.4.1.1.   Do konca obdobja uvajanja iz odstavka 4.10.7 tega pravilnika se sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4 aktivira, če se zazna odstopanje za več kot 50 % med povprečno porabo reagenta in povprečno zahtevano porabo reagenta sistema motorja v obdobju, ki ga določi proizvajalec in ni daljše od najdaljšega obdobja iz odstavka 8.3.1.

8.4.2.   Sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4 se aktivira, če je doziranje reagenta prekinjeno. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočila, se mora prikazati sporočilo z ustreznim opozorilom. Aktiviranje ni potrebno, če prekinitev doziranja zahteva ECU motorja, ker so pogoji delovanja vozila takšni, da glede na emisije vozila doziranje reagenta ni potrebno.

8.5.   Aktiviranje sistema za prisilo voznika

8.5.1.   Sistem za nizko stopnjo prisile iz odstavka 5.3 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, če se napaka pri porabi reagenta ali prekinitev pri doziranju reagenta ne odpravi v 10 urah delovanja motorja po aktiviranju sistema za opozarjanje voznika iz odstavkov 8.4.1 in 8.4.2.

8.5.2.   Sistem za visoko stopnjo prisile iz odstavka 5.4 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, če se napaka pri porabi reagenta ali prekinitev pri doziranju reagenta ne odpravi v 20 urah delovanja motorja po aktiviranju sistema za opozarjanje voznika iz odstavkov 8.4.1 in 8.4.2.

8.5.3.   Število ur pred aktiviranjem sistemov za prisilo voznika se zmanjša v primeru ponavljajočih se napak v skladu z mehanizmom iz Dodatka 2 k tej prilogi.

9.   SPREMLJANJE NAPAK, KI SO LAHKO POSLEDICA NEDOVOLJENEGA POSEGANJA

9.1.   Poleg ravni reagenta v posodi z reagentom, kakovosti reagenta in porabe reagenta je treba s sistemom za preprečevanje nedovoljenega poseganja spremljati naslednje napake, ki so lahko posledica nedovoljenega poseganja:

(a)

oviranje delovanja ventila EGR;

(b)

okvare sistema za spremljanje preprečevanja nedovoljenega poseganja iz odstavka 9.2.1.

9.2.   Zahteve za spremljanje

9.2.1.   Sistem za spremljanje preprečevanja nedovoljenega poseganja se nadzira glede električnih okvar in odstranitve ali deaktiviranja katerega koli senzorja, ki preprečuje diagnosticiranje drugih napak iz odstavkov od 6 do 8 (spremljanje sestavnih delov).

Senzorji, ki vplivajo na diagnostično zmogljivost, so na primer senzorji za neposredno merjenje koncentracije NOx, senzorji za merjenje kakovosti sečnine, senzorji okolja in senzorji, ki se uporabljajo za spremljanje doziranja reagenta, ravni reagenta ali porabe reagenta.

9.2.2.   Števec ventilov EGR

9.2.2.1.   Za ovirane ventile EGR se uporabi poseben števec. Števec ventilov EGR beleži število ur delovanja motorja, ko je potrjeno aktivirana katera koli DTC, povezana z oviranim ventilom EGR.

9.2.2.2.   Podrobnosti o merilih in mehanizmih za aktiviranje in deaktiviranje števca ventilov EGR so opisane v Dodatku 2 k tej prilogi.

9.2.2.3.   Podatki v zvezi s števcem ventilov EGR so na voljo na standardiziran način v skladu z določbami iz Dodatka 5 k tej prilogi.

9.2.3.   Števci sistema spremljanja

9.2.3.1.   Poseben števec se uporabi za posamezno spremljanje napak iz točke (b) odstavka 9.1. Števci sistema spremljanja beležijo število ur delovanja motorja, ko je potrjeno aktivirana DTC, povezana z okvaro sistema spremljanja. En števec se lahko uporabi za več napak.

9.2.3.2.   Podrobnosti o merilih za aktiviranje in deaktiviranje števcev sistema spremljanja in z njimi povezanih mehanizmih so opisane v Dodatku 2 k tej prilogi.

9.2.3.3.   Podatki v zvezi s števcem sistema za spremljanje EGR so na voljo na standardiziran način v skladu z določbami iz Dodatka 5 k tej prilogi.

9.3.   Aktiviranje sistema za opozarjanje voznika

Sistem za opozarjanje voznika iz odstavka 4 se aktivira v primeru katere koli od napak iz odstavka 9.1 in pomeni, da je potrebno nujno popravilo. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočil, se mora prikazati sporočilo, ki navaja vzrok za opozorilo (na primer: „odklopljen ventil za doziranje reagenta“ ali „kritična napaka v zvezi z emisijami“).

9.4.   Aktiviranje sistema za prisilo voznika

9.4.1.   Sistem za nizko stopnjo prisile iz odstavka 5.3 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, če se napaka iz odstavka 9.1 ne odpravi v 36 urah delovanja motorja po aktiviranju sistema za opozarjanje voznika iz odstavka 9.3.

9.4.2.   Sistem za visoko stopnjo prisile iz odstavka 5.4 se omogoči in nato aktivira v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka, če se napaka iz odstavka 9.1 ne odpravi v 100 urah delovanja motorja po aktiviranju sistema za opozarjanje voznika iz odstavka 9.3.

9.4.3.   Število ur pred aktiviranjem sistemov za prisilo voznika se zmanjša v primeru ponavljajočih se napak v skladu z mehanizmom iz Dodatka 2 k tej prilogi.


(1)  Ta odstavek je bil rezerviran za prihodnje druge možnosti odobritve (npr. prenos Evro VI v Pravilnik št. 83).

Dodatek 1

Zahteve za dokazovanje

A.1.1.   Splošne opombe

A.1.1.1   Proizvajalec mora homologacijskemu organu predložiti celoten dokumentacijski paket, ki dokazuje skladnost sistema SCR z zahtevami iz te priloge v zvezi z zmožnostmi za spremljanje in aktiviranje sistema za opozarjanje in prisilo voznika ter lahko vključuje:

(a)

algoritme in odločitvene diagrame,

(b)

rezultate preskusov in/ali simulacij,

(c)

sklic na predhodno odobrene sisteme nadzora itn.

A.1.1.2.   Skladnost z zahtevami iz te priloge je treba dokazati med preskušanjem za pridobitev homologacije z izvajanjem naslednjih prikazov, kot je prikazano v preglednici 1 in določeno v tem dodatku:

(a)

prikaz aktiviranja opozorilnega sistema

(b)

prikaz aktiviranja sistema za nizko stopnjo prisile

(c)

prikaz aktiviranja sistema za visoko stopnjo prisile

Preglednica 1

Prikaz vsebine postopka dokazovanja v skladu z določbami iz odstavkov A.1.3, A.1.4 in A.1.5.

 

Elementi dokazovanja

Aktiviranje sistema opozarjanja iz odstavka A.1.3

(a)

4 preskusi aktiviranja (vključno s pomanjkanjem reagenta)

(b)

Dodatni elementi dokazovanja, če je ustrezno

Aktiviranje sistema za nizko prisilo iz odstavka A.1.4

(a)

2 preskusa aktiviranja (vključno s pomanjkanjem reagenta)

(b)

Dodatni elementi dokazovanja

(c)

1 preskus zmanjšanja navora

Aktiviranje sistema za visoko stopnjo prisile iz odstavka A.1.5.

(a)

2 preskusa aktiviranja (vključno spomanjkanjem reagenta)

(b)

Dodatni elementi dokazovanja, če je ustrezno

(c)

Elementi dokazovanja pravilnega obnašanja vozila med prisilo

A.1.2   . Družine motorjev ali družine motorjev OBD

Skladnost družine motorjev ali družine motorjev OBD z zahtevami iz te priloge se lahko dokaže s preskušanjem enega od članov obravnavane družine, če proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da so sistemi spremljanja, potrebni za izpolnjevanje zahtev iz te priloge, znotraj družine podobni.

A.1.2.1.   Ta dokaz se lahko izvede s predstavitvijo elementov, kot so algoritmi, funkcionalne analize ipd., homologacijskemu organu.

A.1.2.2.   Preskusni motor izbere proizvajalec v soglasju s homologacijskim organom, pri čemer ni nujno, da je to osnovni motor obravnavane družine.

A.1.2.3.   Če motorji iz družine motorjev spadajo v družino motorjev OBD, ki je bila že homologirana, se šteje, da je skladnost te družine motorjev dokazana brez nadaljnjega preskušanja (slika 1), če proizvajalec dokaže organu, da so sistemi spremljanja, potrebni za izpolnjevanje zahtev iz te priloge, v zadevni družini motorjev in družini motorjev OBD podobni.

Slika 1

Predhodno dokazana skladnost družine motorjev OBD

Image

A.1.3.   Dokazovanje aktiviranja opozorilnega sistema

A.1.3.1.   Skladnost aktiviranja opozorilnega sistema se dokaže z izvedbo enega preskusa za posamezno kategorijo napak iz odstavkov od 6 do 9 te priloge, kot so: pomanjkanje reagenta, slaba kakovost reagenta, majhna poraba reagenta, okvara sestavnih delov sistema spremljanja.

A.1.3.2.   Izbira napak, ki se preskušajo

A.1.3.2.1.

Pri prikazu aktiviranja opozorilnega sistema zaradi neustrezne kakovosti reagenta se izbere reagent, katerega koncentracija aktivne sestavine je enaka ali višja od najmanjše sprejemljive koncentracije reagenta CDmin, ki jo sporoči proizvajalec v skladu z zahtevami iz odstavka 7.1.1 te priloge.

A.1.3.2.2.

Za prikaz aktiviranja opozorilnega sistema zaradi neustrezne porabe reagenta zadošča zagotovitev prekinitve doziranja.

A.1.3.2.2.1.

Če se aktiviranje opozorilnega sistema prikaže s prekinitvijo doziranja, mora proizvajalec poleg tega predložiti homologacijskemu organu dokaze, kot so algoritmi, funkcionalne analize, rezultati predhodnih preskusov itd., s katerimi dokaže, da bodo opozorilni sistemi v primeru neustrezne porabe reagenta zaradi drugih vzrokov aktivirani pravilno.

A.1.3.2.3.

Za prikaz aktiviranja opozorilnega sistema zaradi napak, ki so lahko posledica nedovoljenih sprememb, kot je določeno v odstavku 9 te priloge, se pri izbiri upoštevata naslednji zahtevi:

A.1.3.2.3.1.

Proizvajalec mora predložiti homologacijskemu organu seznam takih možnih napak..

A.1.3.2.3.2.

Napako, ki se obravnava med preskušanjem, izbere homologacijski organ s seznama iz odstavka A.1.3.2.3.1.

A.1.3.3.   Prikaz

A.1.3.3.1.

Za namene tega prikaza aktiviranja opozorilnega sistema se opravi ločen preskus za vsako napako iz odstavka A.13.1.

A.1.3.3.2.

Med preskušanjem je lahko prisotna le napaka, ki se preskuša.

A.1.3.3.3

Pred začetkom preskušanja je treba zbrisati vse diagnostične kode težave (DTC).

A.1.3.3.4.

Na zahtevo proizvajalca in če se s tem strinja homologacijski organ, se lahko simulirajo napake, ki se preskušajo.

A.1.3.3.5.

Povzročene ali simulirane napake, razen pomanjkanja reagenta, se zaznavajo v skladu z odstavkom 7.1.2.2 Priloge 9B.

A.1.3.3.5.1.

Zaporedje zaznavanja je treba prekiniti, potem ko ima DTC izbrane napake status „potrjen in aktiven“.

A.1.3.3.6.

Za namene prikaza aktiviranja opozorilnega sistema v primeru pomanjkanja razpoložljivosti reagenta mora sistem motorja delovati eno ali več zaporedij delovanja po presoji proizvajalca.

A.1.3.3.6.1.

Raven reagenta v posodi na začetku prikaza določita proizvajalec in homologacijski organ, vendar ne sme biti nižja od 10 % nominalne prostornine posode.

A.1.3.3.6.2.

Delovanje opozorilnega sistema se šteje za pravilno, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

opozorilni sistem se aktivira, kadar je razpoložljivost reagenta večja ali enaka 10 odstotkov prostornine posode z reagentom;

(b)

sistem „neprekinjenega“ opozarjanja se aktivira, če je razpoložljivost reagenta večja ali enaka vrednosti, ki jo navede proizvajalec v skladu z določbami iz odstavka 6 te Priloge.

A.1.3.4.   Prikaz aktiviranja opozorilnega sistema se šteje za izvedenega za primere ravni reagenta, če se je na koncu posameznega demonstracijskega preskusa, izvedenega v skladu z odstavkom A.1.3.2.1, opozorilni sistem ustrezno aktiviral.

A.1.3.5.   Prikaz aktiviranja opozorilnega sistema se šteje za izvedenega za primere, ki jih je sprožila DTC, če se je na koncu posameznega demonstracijskega preskusa, izvedenega v skladu z odstavkom A.1.3.2.1, opozorilni sistem ustrezno aktiviral in ima DTC za izbrano napako status, prikazan v preglednici 1 v Dodatku 2 te priloge.

A.1.4   . Dokazovanje sistema za prisilo voznika

A.1.4.1.   Prikaz aktiviranja sistema za prisilo voznika mora biti izveden s preskusi, ki se izvedejo na napravi za preskušanje motorja.

A.1.4.1.1.

Vsi dodatni sestavni deli ali podsistemi vozila, kot so senzorji temperature okolja, senzorji ravni ter sistemi za opozarjanje in obveščanje voznika, ki so potrebni za izvajanje prikazov, morajo biti povezani s sistemom motorja za ta namen ali morajo biti simulirani v skladu z zahtevami homologacijskega organa.

A.1.4.1.2.

Če se tako odloči proizvajalec in se s tem strinja homologacijski organ, se lahko demonstracijski preskusi izvajajo na celotnem vozilu z namestitvijo vozila na ustrezno preskusno napravo ali z vožnjo po preskusni stezi v nadzorovanih pogojih.

A.1.4.2.   Z zaporedjem preskusov se prikaže aktiviranje sistema za prisilo voznika v primeru pomanjkanja reagenta in v primeru ene od napak iz odstavkov 7, 8 ali 9 te priloge.

A.1.4.3.   Za namene tega dokazovanja

(a)

homologacijski organ poleg pomanjkanja reagenta izbere eno od napak iz odstavkov 7, 8 ali 9 te priloge, ki je bila pred tem uporabljena za prikaz aktiviranja opozorilnega sistema;

(b)

proizvajalec lahko v dogovoru s homologacijskim organom dovoli simulacijo doseganja določenega števila ur delovanja;

(c)

se doseganje zmanjšanja navora, ki je potrebno za nizko stopnjo prisile, lahko dokaže hkrati s postopkom homologacije za splošno zmogljivost motorja v skladu s tem pravilnikom. Ločeno merjenje navora med prikazom aktiviranja sistema za prisilo voznika v tem primeru ni potrebno. Zahtevana omejitev hitrosti za visoko stopnjo prisile se dokaže v skladu z zahtevami iz odstavka 5 te priloge.

A.1.4.4.   Proizvajalec poleg tega prikaže delovanje sistema za prisilo voznika v skladu s pogoji za napake iz odstavkov 7, 8 ali 9 te priloge, ki niso bili izbrani za uporabo pri demonstracijskih preskusih iz odstavkov A.1.4.1, A.1.4.2 in A.1.4.3. Ti dodatni prikazi se lahko izvedejo s predložitvijo tehnične študije homologacijskemu organu z uporabo dokazov, kot so algoritmi, funkcionalne analize in rezultati predhodnih preskusov.

A.1.4.4.1.

S temi dodatnimi prikazi je treba zlasti dokazati, da aktiviranje ustreznega mehanizma za zmanjšanje navora v ECU motorja ustreza zahtevam homologacijskega organa.

A.1.4.5.   Demonstracijski preskus sistema za nizko stopnjo prisile

A.1.4.5.1.

Ta prikaz se začne, ko se aktivira opozorilni sistem ali ustrezen sistem „neprekinjenega“ opozarjanja zaradi odkritja napake, ki jo določi homologacijski organ.

A.1.4.5.2.

Kadar se preverja odziv sistema na pomanjkanje reagenta v posodi, mora motorni sistem delovati, dokler razpoložljivost reagenta ne doseže vrednosti 2,5 % nominalne polne prostornine posode ali vrednosti, ki jo določi proizvajalec v skladu z odstavkom 6.3.1 te priloge in pri kateri naj bi se aktiviral sistem za nizko stopnjo prisile.

A.1.4.5.2.1.

Proizvajalec lahko po dogovoru s homologacijskim organom simulira neprekinjeno delovanje z odvzemom reagenta iz posode med delovanjem motorja ali med njegovim mirovanjem.

A.1.4.5.3.

Kadar se preverja odziv sistema na drugo napako, razen pomanjkanja reagenta v posodi, mora sistem motorja delovati ustrezno število ur iz preglednice 2 Dodatka 2 ali, če se tako odloči proizvajalec, dokler ustrezni števec ne doseže vrednosti, pri kateri se aktivira sistem za nizko stopnjo prisile.

A.1.4.5.4.

Prikaz aktiviranja sistema za nizko stopnjo prisile se šteje za izvedenega, če na koncu posameznega demonstracijskega preskusa, izvedenega v skladu z odstavkoma A.1.4.5.2 in A.1.4.5.3, proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da se je z ECU motorja aktiviral mehanizem za zmanjšanje navora.

A.1.4.6.   Demonstracijski preskus sistema za visoko stopnjo prisile

A.1.4.6.1.

Ta prikaz se začne pri pogoju, pri katerem se sistem za nizko stopnjo zaščite predhodno aktivira, in se lahko izvede kot nadaljevanje preskusov za prikaz aktiviranja sistema za nizko stopnjo prisile.

A.1.4.6.2.

Ko se preveri odziv sistema v primeru pomanjkanja reagenta v posodi, sistem motorja deluje, dokler posoda z reagentom ni prazna (tj. dokler sistem za doziranje ne more več črpati reagenta iz posode) ali dokler se ne doseže raven pod 2,5 % nominalne polne prostornine posode, ki jo je proizvajalec določil za aktiviranje sistema za visoko stopnjo prisile.

A.1.4.6.2.1.

Proizvajalec lahko po dogovoru s homologacijskim organom simulira neprekinjeno delovanje z odvzemom reagenta iz posode med delovanjem motorja ali med njegovim mirovanjem.

A.1.4.6.3.

Kadar se preverja odziv sistema na drugo napako, razen pomanjkanja reagenta v posodi, mora sistem motorja delovati ustrezno število ur iz preglednice 2 Dodatka 2 ali, če se tako odloči proizvajalec, dokler ustrezen števec ne doseže vrednosti, pri kateri se aktivira sistem za visoko stopnjo prisile.

A.1.4.6.4.

Prikaz aktiviranja sistema za visoko stopnjo prisile se šteje za izvedenega, če na koncu posameznega demonstracijskega preskusa, izvedenega v skladu z odstavki A.1.4.6.2 in A.1.4.6.3, proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da se je aktiviral ustrezen mehanizem za omejitev hitrosti vozila.

A.1.5.   Prikaz omejitve hitrosti vozila po aktiviranju sistema za visoko stopnjo prisile

A.1.5.1.   Omejitev hitrosti vozila se dokaže s predložitvijo tehnične študije homologacijskemu organu z uporabo dokazov, kot so algoritmi, funkcionalne analize in rezultati predhodnih preskusov.

A.1.5.1.1.

Če se tako odloči proizvajalec in se s tem strinja homologacijski organ, se lahko namesto tega prikaz omejitve hitrosti vozila izvede na celotnem vozilu v skladu z zahtevami iz odstavka A.1.5.4, pri čemer se vozilo namesti na ustrezno preskusno napravo ali se vozi po preskusni stezi v nadzorovanih pogojih.

A.1.5.2.   Kadar proizvajalec vloži vlogo za homologacijo motorja ali družine motorja kot samostojne tehnične enote, homologacijskemu organu predloži dokaz, da je dokumentacija o vgradnji skladna z določbami iz odstavka 2.2.4 te priloge v zvezi z ukrepi, s katerimi se zagotovi, da vozilo, kadar se uporablja na cesti ali po potrebi drugje, izpolnjuje zahteve iz te priloge v zvezi z visoko stopnjo prisile.

A.1.5.3.   Če homologacijski organ ni zadovoljen z dokazi o ustreznem delovanju sistema za visoko stopnjo prisile, ki jih predloži proizvajalec, lahko zahteva prikaz na enem vzorčnem vozilu, da se potrdi pravilno delovanje sistema. Pri prikazu na vozilu je treba upoštevati zahteve iz odstavka A.1.5.4.

A.1.5.4.   Dodaten prikaz za potrditev vpliva aktiviranja sistema za visoko stopnjo prisile na vozilo

A.1.5.4.1.

Ta prikaz mora biti izveden na zahtevo homologacijskega organa, če ta ni zadovoljen z dokazi o ustreznem delovanju sistema za visoko stopnjo prisile, ki jih predloži proizvajalec. Ta prikaz je treba izvesti čim prej po dogovoru s homologacijskim organom.

A.1.5.4.2.

Proizvajalec izbere eno od napak iz odstavkov 6 do 9 te priloge, ki se nato povzroči ali simulira na motornem sistemu v skladu z dogovorom med proizvajalcem in homologacijskim organom.

A.1.5.4.3.

Proizvajalec mora poskrbeti, da so zagotovljeni pogoji, v katerih se aktivira sistem za nizko stopnjo prisile, sistem za visoko stopnjo prisile pa se še ne aktivira.

A.1.5.4.4.

Vozilo mora delovati, dokler števec za izbrano napako ne zabeleži ustreznega števila ur delovanja iz preglednice 2 Dodatka 2 ali po potrebi dokler posoda z reagentom ni prazna ali dokler ne doseže ravni pod 2,5 % nominalne polne prostornine posode, ki jo določi proizvajalec za aktiviranje sistema za visoko stopnjo prisile.

A.1.5.4.5.

Če se proizvajalec odloči za pristop „onesposobi po ponovnem zagonu“ iz odstavka 5.4.1 te priloge, vozilo deluje do konca trenutnega zaporedja delovanja, ki mora vključevati prikaz, da lahko vozilo preseže hitrost 20 km/h. Po ponovnem zagonu je hitrost vozila omejena na največ 20 km/h.

A.1.5.4.6.

Če se proizvajalec odloči za pristop „onemogoči po dovajanju goriva“ iz odstavka 5.4.2 te priloge, vozilo deluje na kratki razdalji, ki jo določi proizvajalec, potem ko pride v stanje, ko je v posodi dovolj prostora, da se lahko dolije količina goriva iz odstavka 5.4.2 te priloge. Delovanje vozila pred dovajanjem goriva vključuje prikaz, da lahko vozilo preseže 20 km/h. Po tem ko se vozilu dolije količina goriva, opredeljena v odstavku 5.4.2 te priloge, je hitrost vozila omejena na največ 20 km/h.

A.1.5.4.7.

Če se proizvajalec odloči za pristop „onesposobi po parkiranju“ iz odstavka 5.4.3 te priloge, se vozilo ustavi, potem ko prevozi kratko razdaljo, ki jo določi proizvajalec in ki je dovolj dolga, da se dokaže, da lahko vozilo preseže hitrost 20 km/h. Ko je bilo vozilo nepremično več kot eno uro, je hitrost vozila omejena na največ 20 km/h.

Dodatek 2

Opis mehanizmov aktiviranja in deaktiviranja sistemov za opozarjanje in prisilo voznika

A.2.1.   Za dopolnitev zahtev iz te priloge v zvezi z mehanizmi aktiviranja in deaktiviranja sistemov za opozarjanje in prisilo voznika so v tem dodatku določene tehnične zahteve za izvajanje navedenih mehanizmov aktiviranja in deaktiviranja v skladu z določbami OBD iz Priloge 9B.

Vse opredelitve iz Priloge 9B se uporabljajo za ta dodatek.

A.2.2.   Mehanizmi za aktiviranje in deaktiviranje sistema za opozarjanje voznika

A.2.2.1.   Sistem za opozarjanje voznika se aktivira, kadar ima diagnostična koda težave (DTC), povezana z napako, ki upravičuje njegovo aktiviranje, status iz preglednice 1.

Preglednica 1

Aktiviranje sistema za opozarjanje voznika

Vrsta napake

Status DTC za aktiviranje opozorilnega sistema

slaba kakovost reagenta

potrjen in aktiven

nizka poraba reagenta

potencialen (če je zaznana po 10 urah), v drugih primerih potencialen ali potrjen in aktiven

odsotnost doziranja

potrjen in aktiven

oviran ventil EGR

potrjen in aktiven

okvara sistema spremljanja

potrjen in aktiven

A.2.2.1.1.   Če števec za zadevno napako ne kaže vrednosti nič, kar pomeni, da je monitor zaznal stanje, v katerem se je lahko drugič ali ponovno pojavila napaka, se sistem za opozarjanje voznika aktivira, ko ima DTC status „potencialne“ DTC.

A.2.2.2.   Sistem za opozarjanje voznika se deaktivira, ko diagnostični sistem ugotovi, da napaka, pomembna za zadevno opozorilo, ni več prisotna ali kadar diagnostično orodje izbriše podatke, vključno z DTC za napake, ki upravičujejo njegovo aktiviranje.

A.2.2.2.1.   Brisanje podatkov o napakah z diagnostičnim orodjem

A.2.2.2.1.1.

Brisanje podatkov, vključno z DTC za napake, ki upravičujejo aktiviranje signala za opozarjanje voznika, in s tem povezanih podatkov z uporabo diagnostičnega orodja se izvaja v skladu s Prilogo 9B.

A.2.2.2.1.2.

Brisanje podatkov o napakah je mogoče le, če je „motor ugasnjen“.

A.2.2.2.1.3.

Ko so podatki o napakah, vključno z DTC, zbrisani, se ne sme zbrisati noben števec za te napake ali števec, za katerega je v tej prilogi določeno, da ne sme biti zbrisan.

A.2.3.   Mehanizmi za aktiviranje in deaktiviranje sistema za prisilo voznika

A.2.3.1.   Sistem za prisilo voznika se aktivira, kadar je opozorilni sistem aktiviran in števec za zadevno vrsto napake, ki upravičuje njegovo aktiviranje, doseže vrednost iz preglednice 2.

A.2.3.2.   Sistem za prisilo voznika se aktivira, če sistem ne zaznava več napake, ki upravičuje njegovo aktiviranje, ali če so bili podatki, vključno z DTC, v zvezi z napakami, ki utemeljujejo njegovo aktiviranje, zbrisani z diagnostičnim orodjem ali orodjem za vzdrževanje.

A.2.3.3.   Sistemi za opozarjanje in prisilo voznika se takoj aktivirajo ali deaktivirajo, če je to primerno v skladu z določbami iz odstavka 6 te priloge po oceni količine reagenta v posodi z reagentom. V tem primeru mehanizmi aktiviranja ali deaktiviranja ne smejo biti odvisni od statusa katere koli s tem povezane DTC.

A.2.4   . Mehanizem števcev

A.2.4.1.   Splošne opombe

A.2.4.1.1.   Za izpolnjevanje zahtev iz te priloge mora imeti sistem vsaj pet števcev za beleženje števila ur delovanja motorja, med katerim je sistem zaznal kaj od naslednjega:

(a)

neustrezno kakovost reagenta;

(b)

neustrezno porabo reagenta;

(c)

prekinitev doziranja reagenta;

(d)

oviran ventil EGR;

(e)

okvaro sistemov spremljanja iz odstavka 9.1 (b) te priloge.

A.2.4.1.2.   Vsak od teh števcev šteje do najvišje vrednosti, navedene v dvozložnem števcu z enourno ločljivostjo, in to vrednost obdrži, razen če so izpolnjeni pogoji, ki omogočajo ponastavitev števca na nič.

A.2.4.1.3.   Proizvajalec lahko uporabi enega ali več števcev za sistem spremljanja.

En števec lahko sešteva število ur dveh ali več različnih napak za to vrsto števcev.

A.2.4.1.3.1.

Če se proizvajalec odloči, da bo uporabil več števcev za sistem spremljanja, mora biti sistem sposoben vsaki napaki, ki je v skladu s to prilogo pomembna za to vrsto števcev, dodeliti poseben števec za sistem spremljanja.

A.2.4.2.   Načelo mehanizmov števca

A.2.4.2.1   Vsak števec deluje na naslednji način:

A.2.4.2.1.1.

Če je začetna vrednost nič, začne števec šteti takoj, ko se zazna napaka, ki jo beleži zadevni števec, in ima ustrezna diagnostična koda težave (DTC) status iz preglednice 1.

A.2.4.2.1.2.

Števec se zaustavi in ohrani trenutno vrednost, če nastopi en sam primer spremljanja in se napaka, ki je prvotno aktivirala števec, ne zazna več ali če je bila napaka zbrisana z diagnostičnim orodjem ali orodjem za vzdrževanje.

A.2.4.2.1.2.1.

Če števec prekine štetje, ko je sistem za visoko stopnjo prisile aktiviran, se ustavi pri vrednosti iz preglednice 2.

A.2.4.2.1.2.2.

Če se uporabi en števec za sistem spremljanja, števec nadaljuje s štetjem, če je bila zaznana napaka, ki jo beleži zadevni števec, in ima njena ustrezna diagnostična koda težave (DTC) status „potrjene in aktivne“ DTC. Števec zaustavi in ohrani vrednost iz odstavka A.2.4.2.1.2 ali A.2.4.2.1.2.1, če je to primerno, če se ne zazna nobena napaka, ki bi upravičila aktiviranje števca, ali če so bile vse napake, ki jih beleži zadevni števec, zbrisane z diagnostičnim orodjem ali orodjem za vzdrževanje.

Preglednica 2

Števci in prisila voznika

 

Status DTC za prvo aktiviranje števca

Vrednost na števcu za nizko stopnjo prisile

Vrednost na števca za visoko stopnjo prisile

Zamrznjena vrednost na števcu v obdobju neposredno po visoki prisili

Števec kakovosti reagenta

Potrjena in aktivna

10 ur

20 ur

18 ur

Števec porabe reagenta

Potencialna ali potrjena in aktivna

(glej preglednico 1)

10 ur

20 ur

18 ur

Števec za doziranje

Potrjena in aktivna

10 ur

20 ur

18 ur

Števec za ventile EGR

Potrjena in aktivna

36 ur

100 ur

95 ur

Števci sistema spremljanja

Potrjena in aktivna

36 ur

100 ur

95 ur

A.2.4.2.1.3.

Potem ko je števec ustavljen, se ponastavi na nič, ko monitorji za zadevni števec vsaj enkrat delujejo do konca njihovega cikla spremljanja, pri čemer ni bila zaznana nobena napaka in v 36 urah delovanja motorja od zadnje zaustavitve števca (glej sliko 1) ni bila zaznana nobena napaka, ki jo beleži zadevni števec.

A.2.4.2.1.4.

Števec nadaljuje s štetjem od točke, v kateri je bil zaustavljen, če se napaka, ki jo beleži zadevni števec, zazna v obdobju, v katerem je števec ustavljen (glej sliko 1).

Slika 1

Ponovno aktiviranje in ponastavitev števca na nič po koncu obdobja, v katerem je bila njegova vrednost ustavljena

Image

A.2.5.   Prikaz aktiviranja in deaktiviranja ter mehanizmov števca

A.2.5.1.   V tem odstavku so prikazani aktiviranje in deaktiviranje ter mehanizmi števca za nekatere značilne primere. Podatki in opisi iz odstavkov A.2.4.2, A.2.4.3 in A.2.4.4 so zagotovljeni le za namene ponazoritve v tej prilogi ter se ne smejo navajati kot primeri zahtev iz tega pravilnika ali dokončnih izjav o vključenih postopkih. Zaradi poenostavitve na primer dejstvo, da bo opozorilni sistem aktiviran tudi, kadar je aktiviran sistem za prisilo voznika, ni bilo navedeno v zadevnih ponazoritvah.

A.2.5.2.   Slika 2 prikazuje delovanje mehanizmov aktiviranja in deaktiviranja pri spremljanju razpoložljivosti reagenta v petih primerih:

(a)

primer rabe 1: voznik še naprej upravlja vozilo kljub opozorilu, dokler ni delovanje vozila onemogočeno;

(b)

primer popravila 1 („ustrezno“ dolivanje): voznik dolije reagent v posodo, da se doseže raven nad mejno vrednostjo 10 %. Opozarjanje in prisila sta deaktivirana;

(c)

primera popravil 2 in 3 („neustrezno“ dolivanje): sistem opozarjanja se aktivira. Intenzivnost opozarjanja je odvisna od količine razpoložljivega reagenta;

(d)

primer popravila 4 („zelo neustrezno“ dolivanje): takoj se aktivira nizka stopnja prisile.

Slika 2

Razpoložljivost reagenta

Image

A.2.5.3.   Slika 3 prikazuje tri primere neustrezne kakovosti sečnine:

(a)

primer rabe 1: voznik še naprej upravlja vozilo kljub opozorilu, dokler ni delovanje vozila onemogočeno;

(b)

primer popravila 1 („slabo“ ali „pomanjkljivo“ popravilo): voznik po onesposobitvi vozila spremeni kakovost reagenta, vendar kmalu spet uporabi reagent slabe kakovosti. Sistem za prisilo voznika se takoj ponovno aktivira, pri čemer je delovanje vozila onemogočeno po 2 urah delovanja motorja;

(c)

primer popravila 2 („dobro“ popravilo): voznik po onesposobitvi vozila popravi kakovost reagenta. Vendar čez nekaj časa ponovno dolije reagent slabe kakovosti. Postopki opozarjanja, prisile in štetja se nastavijo na ničlo.

Slika 3

Polnjenje z reagentom slabe kakovosti

Image

A.2.5.4.   Slika 4 prikazuje tri primere okvar sistema za doziranje sečnine. Ta slika prikazuje tudi postopek, ki se uporablja pri spremljanju okvar iz odstavka 9 te priloge:

(a)

primer rabe 1: voznik še naprej upravlja vozilo kljub opozorilu, dokler ni delovanje vozila onemogočeno;

(b)

primer popravila 1 („dobro“ popravilo): voznik po onesposobitvi vozila popravi sistem za doziranje. Kljub temu se čez nekaj časa okvara sistema za doziranje ponovi. Postopki opozarjanja, prisile in štetja se nastavijo na nič.

(c)

primer popravila 2 („slabo“ popravilo): voznik medtem, ko je aktivirana nizka stopnja prisile (zmanjšanje navora), popravi sistem za doziranje. Kljub temu se okvara sistema za doziranje kmalu ponovi. Sistem za nizko stopnjo prisile se takoj ponovno aktivira in števec nadaljuje s štetjem od vrednosti, ki jo je zabeležil ob popravilu.

Slika 4

Okvara sistema za doziranje reagenta

Image

Dodatek 3

Shema zmanjšanja navora pri nizki stopnji prisile

Ta shema prikazuje določbe iz odstavka 5.3 te priloge o zmanjšanju navora.

Image

Dodatek 4

Prikaz pravilne vgradnje v vozilo pri motorjih, homologiranih kot samostojna tehnična enota

Ta dodatek se uporablja, kadar proizvajalec vozila zahteva homologacijo za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije v skladu s tem pravilnikom.

V tem primeru se poleg splošnih zahtev glede vgradnje iz odstavka 6 tega pravilnika zahteva tudi prikaz pravilne vgradnje. Ta prikaz mora biti izdelan na podlagi predložitve tehnične študije homologacijskemu organu z uporabo dokazov, kot so tehnične risbe, funkcionalne analize in rezultati predhodnih preskusov.

Po potrebi in če se tako odloči proizvajalec, lahko predloženi dokazi vključujejo vgradnjo sistemov ali sestavnih delov na dejanska ali simulirana vozila, če lahko proizvajalec predloži dokaz, da zadevna vgradnja ustrezno pomeni standard, ki bo dosežen med proizvodnjo.

Pri dokazovanju je treba obravnavati skladnost naslednjih elementov z zahtevami iz te priloge:

(a)

vgradnje v vozilu, kar zadeva njeno združljivost s sistemom motorja (strojna in programska oprema ter komunikacija);

(b)

sistemov opozarjanja in prisile (na primer piktogramov, načrtov aktiviranja itd.);

(c)

posode z reagentom in elementov (na primer senzorjev), vgrajenih v vozilo, da bi se zagotovila skladnost s to prilogo.

Preveri se lahko pravilno aktiviranje sistemov za opozarjanje in prisilo, aktiviranje shranjevanja informacij ter aktiviranje komunikacijskih sistemov na vozilu ali zunaj vozila. Pri preverjanju teh sistemov ni potrebna demontaža sistema motorja ali sestavnih delov, poleg tega pa ni potrebno nepotrebno preskušanje z vztrajanjem pri izvajanju postopkov, kot so sprememba kakovosti sečnine ali dolga obdobja delovanja vozila ali motorja. Da bi se čim bolj zmanjšala obremenitev za proizvajalca vozila, se prekinitve električne povezave in simuliranje števcev z veliko urami delovanja izberejo za preverjanja teh sistemov, če je to mogoče.

Dodatek 5

Dostop do „podatkov o uravnavanju emisij NOx

A.5.1.   V tem dodatku so opisane specifikacije, ki omogočajo dostop do informacij, ki so potrebne za preverjanje stanja vozila v zvezi s pravilnim delovanjem sistema za uravnavanje emisij NOx („podatki o uravnavanju emisij NOx“).

A.5.2   Metode dostopa

A.5.2.1.

„Podatki o uravnavanju emisij NOx“ se zagotovijo le v skladu s standardom ali standardi, ki se uporabljajo v zvezi s pridobivanjem podatkov o sistemu motorja iz sistema OBD.

A.5.2.2.

Dostop do „podatkov o uravnavanju emisij NOx“ ne sme biti odvisen od kakršne koli dostopovne kode ali druge naprave ali metode, ki jo je mogoče dobiti zgolj pri proizvajalcu ali njegovih dobaviteljih. Za razlago teh podatkov ne smejo biti potrebne nobene posebne dekodirne informacije, razen če so te informacije javno dostopne.

A.5.2.3.

Vsi „podatki o uravnavanju emisij NOx“ se lahko pridobijo iz sistema z uporabo metode dostopa, ki se uporablja za pridobivanje podatkov OBD v skladu s Prilogo 9A.

A.5.2.4

Vsi „podatki o uravnavanju emisij NOx“ se lahko pridobijo iz sistema z uporabo metode dostopa, ki se uporablja za pridobivanje podatkov OBD v skladu s Prilogo 9A.

A.5.2.5.

„Podatki o uravnavanju emisij NOx“ morajo biti na voljo prek dostopa „samo za branje“ (kar pomeni, da ni mogoče brisanje, ponastavljanje ali spreminjanje nobenih podatkov).

A.5.3.   Vsebina informacij

A.5.3.1.

„Podatki o uravnavanju emisij NOx“ morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a)

VIN (identifikacijsko številko vozila);

(b)

status opozorilnega sistema (aktiviran, neaktiviran);

(c)

status sistema za nizko stopnjo prisile (aktiviran, omogočen, neaktiviran);

(d)

status sistema za visoko stopnjo prisile (aktiviran, omogočen, neaktiviran);

(e)

število ogrevalnih ciklov in število ur delovanja motorja, odkar so bili „podatki o uravnavanju emisij NOx“, ki so bili zabeleženi, izbrisani zaradi servisa ali popravila;

(f)

vrste števcev iz te priloge (kakovost reagenta, poraba reagenta, sistem za doziranje, ventil EGR, sistem spremljanja), in število ur delovanja motorja, ki jih zabeleži posamezen števec; če se uporabi več števcev, je treba za namene „podatkov o uravnavanju emisij NOx“ upoštevati vrednost posameznega števca v zvezi z obravnavano napako, ki prikazuje najvišjo vrednost;

(g)

DTC, povezani z napakami iz te priloge, in njihov status („potencialna“, „potrjena in aktivna“ DTC itd.).

Dodatek 6

Dokazovanje najmanjše sprejemljive koncentracije reagenta CDmin

A.6.1.

Proizvajalec dokaže pravilno vrednost CDmin med homologacijo z izvedbo vročega dela cikla WHTC v skladu z določbami iz Priloge 4 z uporabo reagenta s koncentracijo CDmin.

A.6.2.

Preskus se mora izvesti po ustreznem ciklu prekondicioniranja, pri čemer se omogoči, da se sistem za uravnavanje emisij NOx zaprtega kroga prilagodi kakovosti reagenta s koncentracijo CDmin.

A.6.3.

Količina emisij onesnaževal, ki nastanejo pri tem preskusu, mora biti manjša od mejnih vrednostih emisij iz odstavkov 7.1.1 in 7.1.1.1 te priloge.


PRILOGA 12

EMISIJE CO2 IN PORABA GORIVA

1.   UVOD

1.1.   Ta priloga določa določbe in preskusne postopke za poročanje o emisijah CO2 in porabi goriva.

2.   SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1.   Emisije CO2 in poraba goriva se določijo na podlagi preskusnih ciklov WHTC in WHSC v skladu z odstavki od 7.2 do 7.8 Priloge 4.

2.2.   Rezultati preskusa se sporočijo kot povprečne vrednosti cikla, specifične za zavoro, izražene z enoto g/kWh.

3.   DOLOČANJE EMISIJ CO2

3.1.   Merjenje nerazredčenih izpušnih plinov

Ta odstavek se uporablja, če se CO2 meri v nerazredčenih izpušnih plinih.

3.1.1.   Merjenje

CO2 v nerazredčenih izpušnih plinih, ki jih oddaja motor, predložen v preskušanje, se meri z nedisperznim infrardečim absorpcijskim analizatorjem (NDIR) v skladu z odstavkom 9.3.2.3 in Dodatkom 2 k Prilogi 4.

Sistem merjenja izpolnjuje zahteve za linearnost iz odstavka 9.2 in preglednice 7 v Prilogi 4.

Sistem merjenja izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9.3.1, 9.3.4 in 9.3.5 Priloge 4.

3.1.2.   Ovrednotenje podatkov

Ustrezni podatki se zabeležijo in shranijo v skladu z odstavkom 7.6.6 Priloge 4. Sledi zabeleženih koncentracij in sledi masnega pretoka izpušnih plinov se časovno uskladijo s transformacijskim časom iz odstavka 3.1 Priloge 4.

3.1.3.   Izračun povprečne vrednosti emisij v ciklu

Če se meri na suhi osnovi, se korekcija iz suhega v vlažno stanje v skladu z odstavkom 8.1 Priloge 4 pred izvedbo kakršnih koli nadaljnjih izračunov uporabi za trenutne vrednosti koncentracij.

Masa CO2 (g/test) se določi z izračunom trenutnih masnih emisij iz nerazredčenih koncentracij CO2 in masnega pretoka izpušnih plinov, usklajenih s transformacijskim časom, kot je določen v skladu z odstavkom 8.4.2.2 Priloge 4, integriranjem trenutnih vrednosti skozi ves cikel ter množenjem integriranih vrednosti z vrednostmi u za CO2 iz preglednice 5 Priloge 4.

Uporabi se naslednja enačba:

Formula (v g/preskus)

Kjer je:

u CO2

razmerje med gostoto CO2 in gostoto izpušnih plinov;

c CO2,i

trenutna koncentracija CO2 v izpušnih plinih, v ppm;

q mew,i

trenutni masni pretok izpušnih plinov v kg/s;

f

frekvenca vzorčenja podatkov v Hz;

n

število meritev.

Po želji se lahko masa CO2 izračuna v skladu z odstavkom 8.4.2.4 Priloge 4 z uporabo molske mase CO2 (M CO2 ), ki znaša 44,01 g/mol.

3.2.   Merjenje razredčenih izpušnih plinov

Ta odstavek se uporablja, če se CO2 meri v nerazredčenih izpušnih plinih.

3.2.1.   Merjenje

CO2 v razredčenih izpušnih plinih, ki jih oddaja motor, predložen v preskušanje, se meri z nedisperznim infrardečim absorpcijskim analizatorjem (NDIR) v skladu z odstavkom 9.3.2.3 in Dodatkom 2 k Prilogi 4. Redčenje izpušnih plinov se izvede s filtriranim zunanjim zrakom, sintetičnim zrakom ali dušikom. Pretočna zmogljivost sistema s celotnim tokom mora biti dovolj velika, da se v celoti odpravi kondenzacija vode v sistemih redčenja in vzorčenja.

Sistem merjenja izpolnjuje zahteve za linearnost iz odstavka 9.2 in preglednice 7 v Prilogi 4.

Sistem merjenja izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9.3.1, 9.3.4 in 9.3.5 Priloge 4.

3.2.2.   Ovrednotenje podatkov

Podatki o emisijah se zabeležijo in shranijo v skladu z odstavkom 7.6.6 Priloge 4.

3.2.3.   Izračun povprečne vrednosti emisij v ciklu

Če se meri na suhi osnovi, se uporabi korekcija iz suhega v vlažno stanje v skladu z odstavkom 8.1 Priloge 4.

Pri sistemih s stalnim masnim pretokom (s toplotnim izmenjevalnikom) se masa CO2 (g/preskus) določi po naslednji enačbi:

Formula (v g/preskus)

Kjer je:

c CO2

povprečna koncentracija CO2 v ppm

0,001519

razmerje med gostoto CO2 in gostoto zraka (faktor u);

m ed

skupna masa razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu v kg.

Pri sistemih s kompenzacijo pretoka (brez toplotnega izmenjevalnika) se masa CO2 (g/preskus) določi z izračunom trenutnih masnih emisij in integriranjem trenutnih vrednosti skozi ves cikel. Prav tako se korekcija ozadja uporabi neposredno za trenutne vrednosti koncentracije. Uporabi se naslednja enačba:

Formula

Kjer je:

cCO2,e

koncentracija CO2, izmerjena v razredčenih izpušnih plinih, v ppm;

c CO2,d

koncentracija CO2, izmerjena v razredčenem zraku, v ppm;

0,001519

razmerje med gostoto CO2 in gostoto zraka (faktor u);

m ed,i

trenutna masa razredčenih izpušnih plinov v kg;

m ed

skupna masa razredčenih izpušnih plinov v celotnem ciklu v kg;

D

faktor redčenja.

Po želji se lahko izračuna faktor u po enačbi št. 57 v odstavku 8.5.2.3.1 Priloge 4 z uporabo molske mase CO2 (M CO2 ), ki znaša 44,01 g/mol.

Uporabi se korekcija ozadja CO2 v skladu z odstavkom 8.5.2.3.2. Priloge 4.

3.3.   Izračun emisij, specifičnih za zavoro

Delo cikla, ki je potrebno za izračun emisij CO2, specifičnih za zavoro, se določi v skladu z odstavkom 7.8.6 Priloge 4.

3.3.1.   WHTC

Emisije eCO2 , specifične za zavoro (g/kWh), se izračunajo na naslednji način:

Formula

Kjer je:

m CO2, cold

masne emisije CO2 pri preskusu hladnega zagona, v g/preskus;

m CO2, hot

masne emisije CO2 pri preskusu vročega zagona, v g/preskus;

W act,cold

dejansko delo cikla pri preskusu po hladnem zagonu v kWh;

W act,hot

dejansko delo cikla pri preskusu po vročem zagonu v kWh.

3.3.2.   WHSC

Emisije eCO2 , specifične za zavoro (g/kWh), se izračunajo na naslednji način:

Formula

Kjer je:

mCO2

masne emisije CO2, v g/preskus;

Wact

je dejansko delo cikla v kWh.

4.   UGOTAVLJANJE PORABE GORIVA

4.1.   Merjenje

Merjenje trenutnega pretoka goriva se izvede s sistemi, ki merijo maso neposredno, kot so:

(a)

senzor za masni pretok;

(b)

tehtanje goriva;

(c)

Coriolisov merilnik.

Značilnosti sistema za merjenje pretoka goriva so:

(a)

točnost ± 2 odstotka odčitka ali ± 0,3 odstotka obsega skale, pri čemer se upošteva vrednost, ki je boljša;

(b)

natančnost ± 1 odstotek obsega skale ali boljša;

(c)

čas vzpona, ki ne presega 5 s.

Sistem merjenja pretoka goriva izpolnjuje zahteve za linearnost iz odstavka 9.2 in preglednice 7 v Prilogi 4.

Sprejeti je treba ukrepe, da se preprečijo napake pri merjenju. Taki ukrepi morajo vključevati vsaj:

(a)

previdno namestitev naprave v skladu s priporočili proizvajalca in dobro inženirsko prakso;

(b)

po potrebi kondicioniranje pretoka za preprečitev valov, vrtincev ali nihanja pretoka, ki vplivajo na točnost ali natančnost sistema za pretok goriva;

(c)

upoštevanje goriva, ki teče mimo motorja ali se vrne iz motorja v posodo za gorivo.

4.2.   Ovrednotenje podatkov

Podatki o emisijah se zabeležijo in shranijo v skladu z odstavkom 7.6.6 Priloge 4.

4.3.   Izračun povprečne porabe goriva v ciklu

Masa goriva (g/preskus) se določi na podlagi vsote trenutnih vrednosti v ciklu na naslednji način:

Formula

Kjer je:

qmf,i

trenutni pretok goriva v kg/s;

f

frekvenca vzorčenja podatkov v Hz;

n

število meritev.

4.4.   Izračun porabe goriva, specifične za zavoro

Delo cikla, ki je potrebno za izračun porabe goriva, specifične za zavoro, se določi v skladu z odstavkom 7.8.6 Priloge 4.

4.4.1.   WHTC

Poraba goriva ef, specifična za zavoro (g/kWh), se izračuna na naslednji način:

Formula

Kjer je:

q mf, cold

masa goriva pri preskusu hladnega zagona, v g/preskus;

q mf, hot

masa goriva pri preskusu vročega zagona, v g/preskus;

W act,cold

dejansko delo cikla pri preskusu po hladnem zagonu v kWh;

W act,hot

dejansko delo cikla pri preskusu po vročem zagonu v kWh.

4.4.2.   WHSC

Poraba goriva e f, specifična za zavoro (g/kWh), se izračuna na naslednji način:

Formula

Kjer je:

q mf

masa goriva, v g/preskus;

W act

dejansko delo cikla, v kWh.

Dodatek 1

Določbe o emisijah CO2 in porabi goriva za razširitev homologacije za tip vozila, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, katerega referenčna masa je večja od 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg

A.1.1.   Uvod

A.1.1.1.

V tem dodatku so določene določbe in preskusni postopki za sporočanje emisij CO2 in porabe goriva za razširitev homologacije za vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, katerega referenčna masa je večja od 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg.

A.1.2.   Splošne zahteve

A.1.2.1.

Za pridobitev razširitve homologacije za vozilo z motorjem, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, na vozilo, katerega referenčna masa je večja od 2 380 kg, vendar ne presega 2 610kg, proizvajalec izpolni zahteve iz Pravilnika št. 101 z izjemami, ki so opredeljene v nadaljevanju.

A.1.2.1.2.

Odstavek 5.2.4. Pravilnika št. 101 se razume tako:

(1)

gostota: izmerjena na preskusnem gorivu v skladu s standardom ISO 3675 ali po enakovredni metodi. Za bencin, dizelsko gorivo, etanol (E85) in etanol za motorje na kompresijski vžig z eno vrsto goriva (ED95) se uporabi gostota, izmerjena pri 288 K (15°C); za LPG in zemeljski plin/biometan se uporabi naslednja referenčna gostota:

 

0,538 kg/liter za LPG,

 

0,654 kg/m3 za NG;

(2)

razmerje med vodikom, ogljikom in kisikom: uporabijo se nespremenljive vrednosti, in sicer:

 

C1H1,93O0,032 za bencin (E10),

 

C1H1,86O0,006 za dizelsko gorivo (B7),

 

C1H2,525 za LPG (utekočinjeni naftni plin),

 

CH4 za NG (zemeljski plin) in biometan,

 

C1H2,74O0,385 za etanol (E85),

 

C1H2,92O0,46 za etanol za motorje na kompresijski vžig z eno vrsto goriva (ED95).

A.1.2.1.3.

Odstavek 1.4.3 Priloge 6 k Pravilniku št. 101 se razume kot:

„1.4.3.

Poraba goriva, izražena v litrih na 100 km (pri bencinu, LPG, etanolu (E85 in ED95) in dizelskem gorivu) ali v m3 na 100 km (pri NG/biometanu), se izračuna s pomočjo naslednjih formul:

(a)

pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin (E10):

Formula

(b)

pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo LPG:

Formula

Če se sestava goriva, uporabljenega za preskus, razlikuje od sestave, predvidene za izračun normirane porabe, se lahko na zahtevo proizvajalca uporabi korekcijski faktor cf, in sicer na naslednji način:

Formula

Korekcijski faktor cf, ki se lahko uporabi, se določi na naslednji način:

Formula

Kjer je:

nactual dejansko razmerje H/C uporabljenega goriva.

(c)

pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo NG/biometan:

Formula

(d)

pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo etanol (E85):

Formula

(e)

pri vozilih z motorjem na kompresijski vžig, ki za gorivo uporabljajo dizelsko gorivo (B7):

Formula

(f)

pri vozilih z motorjem na kompresijski vžig, ki za gorivo uporabljajo etanol (ED95)

Formula

V zgornjih formulah je:

FC

poraba goriva v litrih na 100 km (pri bencinu, etanolu, LPG, dizelskem gorivu ali biodizlu) ali v m3 na 100 km (pri zemeljskem plinu),

HC

izmerjena emisija ogljikovodikov v g/km

CO

izmerjena emisija ogljikovega monoksida v g/km

CO2

izmerjena emisija ogljikovega dioksida v g/km

D

gostota preskusnega goriva.

Pri plinastih gorivih je to gostota pri 288 K (15°C).“


PRILOGA 13

ES-HOMOLOGACIJA ZA TIPE NADOMESTNIH NAPRAV ZA URAVNAVANJE ONESNAŽEVANJA KOT SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT

1.   UVOD

1.1.   Ta priloga vsebuje dodatne zahteve za homologacijo nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja kot samostojnih tehničnih enot.

1.2.   Opredelitev

1.2.1.   „tip naprave za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni katalizatorje in filtre za trdne delce, ki se ne razlikujejo v nobenem od naslednjih bistvenih vidikov:

(a)

število podlag, sestava in material;

(b)

vrsta delovanja vsake podlage;

(c)

prostornina, razmerje med čelno površino in dolžino podlage;

(d)

vsebnost katalitičnega materiala;

(e)

razmerje katalitičnega materiala;

(f)

gostota celic;

(g)

mere in oblika;

(h)

toplotna zaščita.

2.   SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1.   Označevanje

2.1.1.   Vsaka nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora imeti vsaj naslednje oznake:

(a)

ime proizvajalca ali trgovsko oznako;

(b)

oznako in identifikacijsko številko dela nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z opisnim listom, izdanim v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 k tej prilogi.

2.1.2.   Vsaka originalna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora imeti vsaj naslednje oznake:

(a)

ime ali blagovno znamko proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

oznako in identifikacijsko številko dela originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami iz odstavka 2.3.

2.2.   Dokumentacija

2.2.1.   Vsaki nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja morajo biti priložene naslednje informacije:

(a)

ime proizvajalca ali trgovska oznaka;

(b)

oznaka in identifikacijska številka dela nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z opisnim listom, izdanim v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 k tej prilogi;

(c)

vozila ali motorji, vključno z letom izdelave, za katera je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja homologirana, vključno z oznako, ki označuje, ali je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja primerna za namestitev na vozilo, opremljeno z vgrajenim sistemom za diagnostiko na vozilu (OBD), kadar je to primerno;

(d)

navodila za vgradnjo.

Informacije iz te točke morajo biti na voljo v katalogu izdelkov, ki jih proizvajalec nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja razdeli med prodajna mesta.

2.2.2.   Vsaki originalni nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja morajo biti priložene naslednje informacije:

(a)

ime ali blagovna znamka proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

oznaka in identifikacijska številka dela originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami iz odstavka 2.3;

(c)

vozila ali motorji, za katera je originalna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja tipa, ki je naveden v odstavku 3.2.12.2.1 dela 1 Priloge 1, vključno, če je ustrezno, z oznako, ki označuje, ali je originalna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja primerna za namestitev na vozilo, opremljeno z vgrajenim sistemom za diagnostiko na vozilu (OBD);

(d)

navodila za vgradnjo.

Informacije iz te točke morajo biti na voljo v katalogu izdelkov, ki jih proizvajalec vozila ali motorja razdeli med prodajna mesta.

2.3.   Pri originalni nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja mora proizvajalec vozila ali motorja homologacijskemu organu predložiti potrebne podatke v elektronski obliki, ki omogočajo povezavo med ustreznimi številkami delov in ustrezno homologacijsko dokumentacijo.

Ti podatki vsebujejo naslednje:

(a)

oznake in tipe vozila ali motorja;

(b)

oznake in tipe originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(c)

številke delov originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(d)

homologacijsko številko ustreznih tipov motorjev ali vozil.

3.   OZNAKA HOMOLOGACIJE SAMOSTOJNE TEHNIČNE ENOTE

3.1.   Vsaka nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki je homologirana v skladu s tem pravilnikom kot samostojna tehnična enota, mora nositi oznako homologacije.

3.2.   Oznaka homologacije iz odstavka 3.1 je sestavljena iz:

3.2.1.

kroga, ki obkroža črko „E“, ki mu sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (glej odstavek 4.12.3.1 tega pravilnika);

3.2.2.

številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 3.2.1;

3.2.3.

črk „RD“ za nacionalnim simbolom, ki pomenijo, da je bila homologacija podeljena za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja.

3.3.   Oznaka homologacije se pritrdi na nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja tako, da je jasno čitljiva in neizbrisna. Kadar koli je to mogoče, mora biti oznaka vidna pri namestitvi nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja na vozilo.

3.4.   Primer oznake homologacije za samostojno tehnično enoto je v Dodatku 3 k tej prilogi.

3.5.   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Dodatka 2 k tej prilogi. Vrednosti, izmerjene med preskusom tipa, se prav tako navedejo.

4.   TEHNIČNE ZAHTEVE

4.1.   Splošne zahteve

4.1.1.   Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti načrtovana, izdelana in prilagojena za vgradnjo tako, da se motorju in vozilu omogoči, da izpolnjujeta pravila, s katerimi sta bila prvotno skladna, ter da se učinkovito omejijo emisije onesnaževal med celotno običajno življenjsko dobo vozila v običajnih pogojih uporabe.

4.1.2.   Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti nameščena točno na mesto naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, pri čemer se položaj senzorjev za izpušne pline, temperaturo in tlak na izpušni liniji ne sme spremeniti.

4.1.3.   Če ima naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, toplotno zaščito, mora imeti nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja enakovredno zaščito.

4.1.4.   Na zahtevo prosilca za homologacijo nadomestnega sestavnega dela homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo za sistem motorja, za vsak motor, ki se preskuša, na nediskriminatorni osnovi zagotovi informacije, navedene v odstavkih 3.2.12.2.6.8.1.1 in 3.2.12.2.6.8.2.1 v delu 1 opisnega lista, ki ga vsebuje Priloga 1.

4.2.   Splošne zahteve glede trajnosti

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti trajna, tj. oblikovana, izdelana in prilagojena za vgradnjo tako, da je glede na pogoje uporabe vozila čim bolj zaščitena pred korozijo in oksidacijo, ki jima je izpostavljena.

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti oblikovana tako, da so njeni sestavni deli, ki dejavno uravnavajo emisije, ustrezno zaščiteni pred mehanskimi udarci, s čimer se zagotovi, da so emisije onesnaževal učinkovito omejene med celotno običajno življenjsko dobo vozila v običajnih pogojih uporabe.

Prosilec za homologacijo predloži homologacijskemu organu natančne podatke o uporabljenem preskusu za ugotavljanje odpornosti na mehanske poškodbe in rezultate tega preskusa.

4.3.   Zahteve glede emisij

4.3.1.   Opis postopka za ocenjevanje emisij

Motorji iz odstavka 3.4.4 (a) tega pravilnika, opremljeni s celotnim sistemom za uravnavanje emisij, vključno z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja tipa, za katerega se zahteva homologacija, se preskusijo s preskusi, ki so primerni za predvideno uporabo iz Priloge 4, da se primerja njihova učinkovitost v primerjavi z originalnim sistemom za uravnavanje emisij v skladu s postopkom, opisanem v nadaljevanju.

4.3.1.1.   Kadar nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja ne vključuje celotnega sistema za uravnavanje emisij, se za zagotovitev celotnega sistema uporabijo le nova originalna oprema ali novi originalni nadomestni sestavni deli za uravnavanje onesnaževanja.

4.3.1.2.   Sistem za uravnavanje emisij se stara v skladu s postopkom iz odstavka 4.3.2.4, nato pa se ponovno preskusi, da se ugotovi trajnost emisij.

Trajnost nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja se določi s primerjavo dveh zaporednih sklopov preskusov emisij izpušnih plinov.

(a)

Prvi sklop vključuje nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila utečena z 12 cikli WHSC.

(b)

Drugi sklop vključuje nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju v skladu s postopki, opisanimi spodaj.

Če homologacija velja za različne tipe motorjev istega proizvajalca motorjev in če imajo različni tipi motorjev vgrajen enak sistem za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, se lahko preskus omeji na najmanj dva motorja, izbrana po dogovoru s homologacijskim organom.

4.3.2.   Postopek za ocenjevanje emisij nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja

4.3.2.1.   Motor ali motorji imajo vgrajeno novo napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, v skladu z odstavkom 4.11.4 tega pravilnika.

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov se predkondicionira z 12 cikli WHSC. Po tem predkondicioniranju se motorji preskusijo v skladu s preskusnimi postopki WHDC iz Priloge 4. Izvesti je treba tri preskuse izpušnih plinov za vsak posamezen tip.

Preskusni motorji z originalnim sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov ali originalnim nadomestnim sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov ustrezajo mejnim vrednostim v skladu s homologacijo motorja ali vozila.

4.3.2.2.   Preskus izpušnih plinov z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki jo je treba oceniti, se vgradi v sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se preskuša v skladu z zahtevami iz odstavka 4.3.2.1, s čimer se nadomesti zadevna naprava za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki je del originalne opreme.

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov z vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja se nato predkondicionira z 12 cikli WHSC. Po tem predkondicioniranju se motorji preskusijo v skladu s postopki WHDC iz Priloge 4. Izvesti je treba tri preskuse izpušnih plinov za vsak posamezen tip.

4.3.2.3.   Začetno ocenjevanje emisij onesnaževal iz motorjev, opremljenih z nadomestnimi napravami za uravnavanje onesnaževanja

Zahteve v zvezi z emisijami motorjev, opremljenih z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, se štejejo za izpolnjene, če rezultati posameznega s predpisi urejenega onesnaževala (CO, HC, NMHC, metan, NOx, NH3, masa in število delcev, kot je primerno za homologacijo motorja) izpolnjujejo naslednje pogoje:

(1)

Formula

;

(2)

M ≤ G

Kjer je:

M

:

srednja vrednost emisij enega onesnaževala, ki se izračuna na podlagi treh preskusov z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja;

S

:

srednja vrednost emisij enega onesnaževala, ki se izračuna na podlagi treh preskusov z originalno ali originalno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja;

G

:

mejna vrednost emisij enega onesnaževala v skladu s homologacijo vozila.

4.3.2.4.   Trajnost emisij

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se je preskušal v skladu z odstavkom 4.3.2.2 in ima vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, je predmet postopkov trajnosti iz Dodatka 4 k tej prilogi.

4.3.2.5.   Preskus izpušnih plinov z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki je bil izpostavljen staranju in ima vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju, se vgradi v preskusni motor, ki je bil uporabljen v odstavkih 4.3.2.1 in 4.3.2.2.

Sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov se predkondicionirajo z 12 cikli WHSC in nato preskusijo s postopki WHDC iz Priloge 4. Izvesti je treba tri preskuse izpušnih plinov za vsak posamezen tip.

4.3.2.6.   Določanje faktorja staranja za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja

Faktor staranja za vsako onesnaževalo je razmerje med uporabljenimi vrednostmi emisij na koncu življenjske dobe in na začetku kopičenja prevozov. (Npr. če so emisije onesnaževala A na koncu življenjske dobe 1,50 g/kWh, emisije na začetku kopičenja prevozov pa 1,82 g/kWh, potem je faktor staranja Formula.)

4.3.2.7.   Ocenjevanje emisij onesnaževal iz motorjev, opremljenih z nadomestnimi napravami za uravnavanje onesnaževanja

Zahteve v zvezi z emisijami motorjev, opremljenih z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju (v skladu z odstavkom 4.3.2.5), se štejejo za izpolnjene, če rezultati posameznega s predpisi urejenega onesnaževala (CO, HC, NMHC, metan, NOx, NH3, masa in število delcev, kot je primerno za homologacijo motorja) izpolnjujejo naslednji pogoj:

Formula

Kjer je:

M

:

srednja vrednost emisij enega onesnaževala, ki se izračuna na podlagi treh preskusov s prekondicionirano nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja pred izpostavitvijo staranju (npr. rezultati iz odstavka 4.3.2);

AF

:

faktor staranja za eno onesnaževalo;

G

:

mejna vrednost emisij enega onesnaževala v skladu s homologacijo vozila.

4.3.3.   Tehnološka družina nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja

Proizvajalec lahko opredeli tehnološko družino nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja glede na osnovne značilnosti, ki so skupne vsem napravam v družini.

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja spada v isto tehnološko družino nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, če:

(a)

ima enak mehanizem za uravnavanje emisij (oksidacijski katalizator, tristezni katalizator, filter za delce, selektivna katalitična redukcija za NOx itd.);

(b)

ima substrat iz enakega materiala (enaka vrsta keramike ali enaka vrsta kovine);

(c)

ima enak tip substrata z enako gostoto celic;

(d)

je narejena iz enakih katalitično aktivnih materialov in, če je materialov več, ima enako razmerje med katalitično aktivnimi materiali;

(e)

ima enako skupno količino katalitično aktivnih materialov;

(f)

ima enako prevleko, naneseno z istim postopkom.

4.3.4.   Ocenjevanje trajnosti emisij nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja z uporabo faktorja staranja za tehnološko družino.

Kadar proizvajalec opredeli tehnološko družino nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, se lahko uporabijo postopki iz odstavka 4.3.2 za določitev faktorjev staranja za vsako onesnaževalo za osnovnega člana te družine. Prostornina motorja, na katerem se izvajajo ti preskusi, mora biti najmanj 0,75 dm3 na cilinder.

4.3.4.1   Določitev trajnosti emisij družinskih članov.

Šteje se lahko, da ima nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja A, ki je del družine in naj bi se vgradila v motor s prostornino CA, enake faktorje staranja kot osnovna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja P, določena glede na prostornino motorja CP, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Formula

Kjer je:

VA

:

prostornina substrata (v dm3) nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja A;

VP

:

prostornina substrata (v dm3) osnovne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja P iz iste družine;

ter

pri obeh motorjih se uporabi enaka metoda za regeneracijo morebitnih naprav za uravnavanje emisij, vgrajenih v originalni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov. Ta zahteva velja le, kadar so naprave, ki potrebujejo regeneracijo, vgrajene v originalni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

Če so ti pogoji izpolnjeni, se lahko trajnost emisij drugih članov družine določi na podlagi rezultatov emisij (S) zadevnega člana družine, ki se določijo v skladu z zahtevami iz odstavkov 4.3.2.1, 4.3.2.2 in 4.3.2.3 in z uporabo faktorjev staranja, določenih za osnovnega člana te družine.

4.4.   Zahteve glede protitlaka v izpušnem sistemu

Protitlak ne sme povzročiti, da celotni izpušni sistem preseže vrednost, določeno v skladu z odstavkom 6.1.2 tega pravilnika.

4.5.   Zahteve glede združljivosti s sistemom OBD (velja samo za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v vozila, opremljena s sistemom OBD)

4.5.1.   Dokazovanje združljivosti s sistemom OBD je potrebno samo, če je bila originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja vključena v sistem nadzora OBD.

4.5.2.   Združljivost nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja s sistemom OBD se dokaže z uporabo postopkov iz Priloge 9B za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v motorje ali vozila, homologirana v skladu s tem pravilnikom.

4.5.3.   Določbe iz tega pravilnika, ki veljajo za sestavne dele, razen za naprave za uravnavanje onesnaževanja, se ne uporabljajo.

4.5.4.   Proizvajalec nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja lahko uporabi postopek prekondicioniranja in preskusni postopek, ki sta bila uporabljena med prvotno homologacijo. V tem primeru homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo motorja vozila, na zahtevo in na nediskriminatorni osnovi sestavi dodatek o preskusnih pogojih k Prilogi 1, ki vsebuje število in tip ciklov prekondicioniranja ter tip preskusnega cikla, ki ga je uporabil proizvajalec originalne opreme za preskušanje sistema OBD naprave za uravnavanje onesnaževanja.

4.5.5.   Zaradi preverjanja pravilne namestitve in delovanja vseh drugih sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD, sistem OBD pred vgradnjo nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja ne sme kazati napak in ne sme imeti shranjenih kod napak. Za ta namen se lahko uporabi ocena stanja sistema OBD po končanih preskusih iz odstavkov 4.3.2 do 4.3.2.7.

4.5.6.   Indikator nepravilnega delovanja se ne sme aktivirati med delovanjem vozila, ki se zahteva v odstavkih od 4.3.2 do 4.3.2.7.

5.   SKLADNOST PROIZVODNJE

5.1   Ukrepi za zagotavljanje skladnosti proizvodnje se sprejmejo v skladu z odstavkom 8 tega pravilnika.

5.2.   Posebne določbe

5.2.1.   Določbe Dodatka 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2) vključujejo skladnost z značilnostmi, opredeljenimi pod „vrsta naprave za uravnavanje onesnaževanja“ v odstavku 1.2.1.

5.2.2.   Za uporabo člena 8 tega pravilnika se lahko izvedejo preskusi iz odstavka 4.3 te priloge (zahteve glede emisij). V tem primeru lahko imetnik homologacije zaprosi, da se kot osnova za primerjavo ne uporabi naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, temveč nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, uporabljena med homologacijskimi preskusi (ali drug vzorec, ki dokazano ustreza homologiranemu tipu). Vrednosti emisij, izmerjene na preverjanem vzorcu, nato povprečno ne smejo presegati srednjih vrednosti, izmerjenih na referenčnem vzorcu, za več kot 15 %.

Dodatek 1

Vzorec opisnega lista

Opisni list št. …

o homologaciji nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če se sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljajo elektronsko, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

0.   Splošno

0.1.   Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

0.2.   Tip …

0.2.1.   Trgovska imena (če obstajajo): …

0.3.   Podatki za identifikacijo tipa: …

0.5.   Ime in naslov proizvajalca: …

0.7.   Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način namestitve homologacijske oznake: …

0.8.   Imena in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9.   ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

1.   Opis naprave

1.1.   Tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja: (oksidacijski katalizator, tristezni katalizator, katalizator SCR, filter za delce itd.) …

1.2.   Risbe nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki prikazujejo predvsem vse značilnosti, navedene v točki „tip naprave za uravnavanje onesnaževanja“ iz odstavka 1.2.1 te priloge: …

1.3.   Opis tipov motorja in vozila, katerim je namenjena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja: …

1.3.1.   Številka(-e) in/ali simbol(-i), ki označuje(-jo) tip(-e) motorja in vozila: …

1.3.2.   Številke in/ali simboli, ki označujejo originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja, katerim je namenjena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja: …

1.3.3.   Ali je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja združljiva z zahtevami za sisteme OBD? (da/ne) (1)

1.3.4.   Ali je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja združljiva z obstoječimi sistemi za nadzor vozila/motorja? (da/ne) (1)

1.4.   Opis in risbe, ki prikazujejo položaj nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja glede na izpušne kolektorje motorja: …


(1)  Neustrezno črtati.

Dodatek 2

Sporočilo o homologaciji za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja v skladu s Pravilnikom št. 49, spremembe 06

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Image

Dodatek 3

Primer homologacijske oznake

V tem dodatku so na voljo podrobnosti o namestitvi homologacijske oznake, ki je izdana in pritrjena na nadomestno enoto za uravnavanje onesnaževanja v skladu z odstavkom 3 te priloge

V naslednjem shematskem diagramu so predstavljene splošna oblika, dimenzije in vsebina oznake. Opredeljeni so pomeni številk in črk ter navedeni viri za določanje ustrezne alternative za vsako homologacijo.

Image

Dodatek 4

Postopek staranja za ocenjevanje trajnosti

1.

Ta dodatek določa postopke za staranje nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja za namen ocenjevanja trajnosti.

2

Pri dokazovanju trajnosti nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja izpolnjuje zahteve iz odstavkov od 1 do 3.4.2 Priloge 7.

2.1.

Za namen dokazovanja trajnosti nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja se lahko uporabijo minimalna obdobja kopičenja prevozov v skladu z zahtevami iz preglednice 1.

Preglednica 1

Minimalno obdobje kopičenja prevozov

Kategorija vozila, v kateri bo motor nameščen

Minimalno obdobje kopičenja prevozov

Vozila kategorije N1

 

Vozila kategorije N2

 

Vozila kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 16 ton

 

Vozila kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 16 ton

 

Vozila kategorije M1

 

Vozila kategorije M2

 

Vozila kategorije M3 razredov I, II, A in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 7,5 ton

 

Vozila kategorije M3 razredov I, II, A in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 7,5 ton

 


PRILOGA 14

DOSTOP DO PODATKOV OBD ZA VOZILO

1.   DOSTOP DO PODATKOV OBD

1.1.

Zahtevkom za homologacijo ali spremembo homologacije so priloženi ustrezni podatki v zvezi s sistemom OBD. Ti podatki omogočijo proizvajalcem nadomestnih delov ali naknadno vgradljivih sestavnih delov, da izdelujejo dele, ki so združljivi s sistemom OBD zaradi zagotavljanja neoporečnega delovanja sistema OBD in zavarovanja uporabnika vozila pred napakami. Podobno ti ustrezni podatki omogočijo proizvajalcem diagnostičnih orodij in preskusne opreme izdelavo orodij in opreme, ki zagotavljajo učinkovito in točno diagnozo sistemov vozila za uravnavanje emisij.

1.2.

Na zahtevo upravni organi na nediskriminatorni osnovi dajo na voljo podatke iz odstavka 2.1. te priloge, tj. ustrezne podatke o sistemu OBD, vsem zainteresiranim proizvajalcem sestavnih delov, diagnostičnih orodij ali preskusne opreme..

1.3.

Če upravni organ od katerega koli zainteresiranega proizvajalca sestavnih delov, diagnostičnih orodij ali preskusne opreme prejme zahtevo po podatkih o sistemu OBD, ki je bil homologiran v skladu s prejšnjo različico tega pravilnika:

upravni organ v 30 dneh zahteva od proizvajalca zadevnega vozila, da omogoči dostop do podatkov, zahtevanih v odstavku 2.1 te priloge;

proizvajalec predloži te podatke upravnemu organu v dveh mesecih od zahteve;

upravni organ posreduje te podatke upravnim organom pogodbenic, upravni organ, ki je podelil prvotno homologacijo, pa Prilogi 1 tega pravilnika priloži te podatke in podatke, ki se nanašajo na homologacijo sistema motorja ali tipa vozila.

1.4.

Ta zahteva ne razveljavi homologacije, ki je že bila podeljena v skladu s tem pravilnikom, in ne prepreči razširitev takšnih homologacij v skladu s pravilnikom, na podlagi katerega so bile homologacije prvotno podeljene.

1.5.

Podatki se lahko zahtevajo le za nadomestne ali servisne dele, za katere je potrebna homologacija po pravilnikih UN, ali za sestavne dele, ki so del sistema, za katerega je potrebna homologacija po pravilnikih UN.

1.6.

Zahteva za podatke vsebuje točne tehnične podatke sistema motorja ali tipa vozila, za katerega se zahtevajo podatki. V njem mora biti navedeneno tudi, da se podatki zahtevajo v zvezi z razvojem nadomestnih delov, delov za nadomestno vgradnjo, sestavnih delov, diagnostičnih orodij ali preskusne opreme.

2.   PODATKI O OBD

2.1.

Proizvajalec vozila ali motorja mora predložiti naslednje dodatne podatke, da omogoči izdelavo nadomestnih ali servisnih delov, združljivih z OBD, diagnostičnih orodij in preskusne opreme, razen če so ti podatki zajeti v pravicah intelektualne lastnine ali predstavljajo posebno znanje in izkušnje proizvajalca ali dobavitelja/dobaviteljev originalne opreme.

2.1.1.

Opis tipa in števila ciklov predkondicioniranja, ki so bili izvedeni za prvotno homologacijo vozila.

2.1.2.

Opis tipa demonstracijskega cikla OBD, ki je bil izveden za izvirno homologacijo vozila za komponento, ki jo nadzira sistem OBD.

2.1.3.

Celovit dokument z opisom vseh sestavnih delov, ki jih spremljajo tipala s strategijo zaznavanja napak in aktiviranja MI (stalno število voznih ciklov ali statistična metoda), vključno s seznamom zaznanih pomembnih sekundarnih parametrov za vsako komponento, ki jo spremlja vgrajena naprava za diagnostiko, ter seznamom vseh izhodnih kod in oblik zapisov, ki jih uporablja vgrajena naprava za diagnostiko (s pojasnilom vsake kode in oblike zapisa) in so povezani s posameznimi elementi prenosa moči, ki so povezani z emisijami, in posameznimi sestavnimi deli, ki niso povezani z emisijami, pri čemer se spremljanje sestavnega dela uporabi za določanje aktivacije MI. Zlasti pri tipih vozil, ki uporabljajo komunikacijsko povezavo v skladu s standardom ISO 15765-4 „Road vehicles — Diagnostics on Controller Area Network (CAN) - Part 4: Requirements for emissions-related systems (Cestna vozila – Diagnostika na omrežju CAN – Del 4: Zahteve za sisteme, povezane z emisijami)“ se navede celovita razlaga podatkov v načinu $ 05 ID preskusa $ 21 do FF in podatkov v načinu preskusa $ 06 ter celovita razlaga podatkov, navedenih v načinu $ 06 ID preskusa $ 00 do FF za vsak podprt ID vgrajenega sistema za diagnostiko.

Če se uporabijo drugi standardi komunikacijskih protokolov, se zagotovi enakovredna celovita razlaga.

2.1.4.

Informacije, ki so zahtevane v tem odstavku, se lahko na primer opredelijo z izpolnitvijo naslednje preglednice:

Sestavni del

Koda napake

Strategija spremljanja

Merila za zaznavanje napak

Merila za aktivacijo MI

Sekundarni parametri

Kondicioniranje

Demonstracijski preskus

katalizator SCR

P20EE

signali senzorjev NOx 1 in 2

razlika med signaloma lambda sond 1 in 2

2. cikel

vrtilna frekvenca motorja, temperatura katalizatorja, aktivnost reagenta, masni pretok izpušnih plinov

en preskusni cikel OBD (WHTC, vroči del)

preskusni cikel OBD (WHTC, vroči del)


PRILOGA 15

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA MOTORJE IN VOZILA, KI UPORABLJAJO DVOJNO GORIVO DIZEL-PLIN

1.   PODROČJE UPORABE

Ta priloga se uporablja za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, in vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo.

2.   OPREDELITVE POJMOV IN OKRAJŠAVE

2.1.

razmerje energije iz plina (GER)“ pomeni pri motorju, ki uporablja dvojno gorivo, razmerje (v odstotkih) energijske vsebnosti plinastega goriva (1) glede na energijsko vsebnost obeh goriv (dizelskega in plinastega).

2.2.

povprečno razmerje plina“ pomeni povprečno razmerje energije iz plina, izračunano med določenim zaporedjem delovanja.

2.3.

težki motor tipa 1A, ki uporablja dvojno gorivo (HDDF)“, pomeni motor na dvojno gorivo, ki med vročim delom preskusnega cikla WHTC deluje s povprečnim razmerjem plina, ki ni nižje od 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %), v prostem teku ne deluje izključno na dizelsko gorivo in nima dizelskega načina.

2.4.

težki motor tipa 1B, ki uporablja dvojno gorivo (HDDF)“, pomeni motor na dvojno gorivo, ki med vročim delom preskusnega cikla WHTC deluje s povprečnim razmerjem plina, ki ni nižje od 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %), v prostem teku v načinu z dvojnim gorivom ne deluje izključno na dizelsko gorivo in ima dizelski način.

2.5.

težki motor tipa 2A, ki uporablja dvojno gorivo (HDDF)“, pomeni motor na dvojno gorivo, ki med vročim delom preskusnega cikla WHTC deluje s povprečnim razmerjem plina med 10 in 90 odstotki (10 % < GERWHTC < 90 %) in nima dizelskega načina ali med vročim delom cikla preskusa WHTC deluje s povprečnim razmerjem plina, ki ni nižje od 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %), vendar v prostem teku deluje izključno na dizelsko gorivo in nima dizelskega načina.

2.6.

težki motor tipa 2B, ki uporablja dvojno gorivo (HDDF)“, pomeni motor na dvojno gorivo, ki med vročim delom preskusnega cikla WHTC deluje s povprečnim razmerjem plina med 10 in 90 odstotki (10 % < GERWHTC < 90 %) in ima dizelski način ali med vročim delom cikla preskusa WHTC deluje s povprečnim razmerjem plina, ki ni nižje od 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %), vendar lahko v prostem teku v načinu z dvojnim gorivom deluje izključno na dizelsko gorivo in ima dizelski način.

2.7.

težki motor tipa 3B, ki uporablja dvojno gorivo (HDDF) (2), pomeni motor na dvojno gorivo, ki med vročim delom preskusnega cikla WHTC deluje s povprečnim razmerjem plina, ki ne presega 10 odstotkov (GERWHTC ≤ 10 %) in ima dizelski način.

3.   DODATNE HOMOLOGACIJSKE ZAHTEVE, SPECIFIČNE ZA DVOJNO GORIVO

3.1.   Družina motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo

3.1.1.   Merila za uvrstitev v družino motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo

Vsi motorji v družini motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, spadajo v isti tip motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, opredeljen v oddelku 2 (3), in delujejo na iste vrste goriva ali, če je ustrezno, na goriva, ki so v skladu s tem pravilnikom navedena kot goriva iste vrste (istih vrst).

Vsi motorji v družini motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, izpolnjujejo merila iz tega pravilnika za razvrstitev v družino motorjev s kompresijskim vžigom.

Razlika med najvišjim in najnižjim razmerjem energije iz plina GERWHTC (tj. najvišji GERWHTC, zmanjšan za najnižji GERWHTC) v družini motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, ni večja od 30 odstotkov.

3.1.2.   Izbira osnovnega motorja

Osnovni motor družine motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, se izbere v skladu z merili iz tega pravilnika za izbiro osnovnega motorja družine motorjev s kompresijskim vžigom.

4.   SPLOŠNE ZAHTEVE

4.1.   Načini delovanja motorjev in vozil, ki uporabljajo dvojno gorivo

4.1.1.   Pogoji za delovanje motorja, ki uporablja dvojno gorivo, v dizelskem načinu

Motor, ki uporablja dvojno gorivo, lahko deluje v dizelskem načinu le, če je bil za delovanje v dizelskem načinu certificiran v skladu z vsemi zahtevami za dizelske motorje iz tega pravilnika.

Kadar se motor, ki uporablja dvojno gorivo, razvije iz že certificiranega dizelskega motorja, se za dizelski način zahteva ponovno certificiranje.

4.1.2.   Pogoji za delovanje težkega motorja, ki uporablja dvojno gorivo, v prostem teku izključno na dizelsko gorivo

4.1.2.1.   Težki motorji tipa 1A, ki uporabljajo dvojno gorivo, v prostem teku ne delujejo izključno na dizelsko gorivo, razen v pogojih iz odstavka 4.1.3 za ogrevanje in zagon.

4.1.2.2.   Težki motorji tipa 1B, ki uporabljajo dvojno gorivo, v prostem teku v načinu na dvojno gorivo ne delujejo izključno na dizelsko gorivo.

4.1.2.3.   Težki motorji tipov 2A, 2B in 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo, lahko v prostem teku delujejo izključno na dizelsko gorivo.

4.1.3.   Pogoji za ogrevanje ali zagon težkega motorja, ki uporablja dvojno gorivo, samo z dizelskim gorivom

4.1.3.1.   Motor tipa 1B, 2B ali 3B, ki uporablja dvojno gorivo, se lahko ogreje ali zažene z uporabo samo dizelskega goriva. V tem primeru deluje v dizelskem načinu.

4.1.3.2.   Motor tipa 1A ali tipa 2A, ki uporablja dvojno gorivo, se lahko ogreje ali zažene z uporabo samo dizelskega goriva. Vendar se v tem primeru navede strategija kot pomožna strategija za uravnavanje emisij (AES) in izpolnijo naslednje dodatne zahteve:

4.1.3.2.1.

strategija preneha biti aktivna, ko temperatura hladilne tekočine doseže 343 oK (70 °C) ali v 15 minutah po aktiviranju, kar koli od tega se zgodi prej; in

4.1.3.2.2.

servisni način se aktivira, ko je strategija aktivna.

4.2.   Servisni način

4.2.1.   Pogoji za delovanje motorjev in vozil, ki uporabljajo dvojno gorivo, v servisnem načinu

Kadar motor vozila deluje v servisnem načinu, velja za vozilo, ki uporablja dvojno gorivo, omejitev obratovanja in je začasno izvzeto iz izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijami izpušnih plinov, OBD in uravnavanje NOx, opisanih v tem pravilniku.

4.2.2.   Omejitev obratovanja v servisnem načinu

Omejitev obratovanja, ki velja za delovanje vozil, ki uporabljajo dvojno gorivo in delujejo v servisnem načinu, je omejitev, ki se aktivira s „sistemom z visoko stopnjo prisile“, navedenim v Prilogi 11.

Omejitev obratovanja se ne deaktivira z aktiviranjem ali deaktiviranjem sistemov za opozarjanje in prisilo iz Priloge 11.

Aktiviranje in deaktiviranje servisnega načina ne aktivira ali deaktivira sistemov za opozarjanje in prisilo iz Priloge 11.

Primeri zahtev glede omejitve obratovanja so v Dodatku 2.

4.2.2.1.   Aktiviranje omejitve obratovanja

Omejitev obratovanja se aktivira samodejno, ko se aktivira servisni način.

Če se servisni način aktivira v skladu z odstavkom 4.2.3 zaradi napake v sistemu za dovod plina ali zaradi neobičajne porabe plina, se omejitev obratovanja aktivira po tem, ko vozilo naslednjič miruje ali v 30 minutah delovanja po aktiviranju servisnega načina, kar koli se zgodi prej.

Če se servisni način aktivira zaradi prazne posode za plin, se omejitev obratovanja aktivira takoj, ko se aktivira servisni način.

4.2.2.2.   Deaktiviranje omejitve obratovanja

Sistem omejitve obratovanja se deaktivira, ko vozilo ne deluje več v servisnem načinu.

4.2.3.   Pomanjkanje plinastega goriva pri delovanju v načinu z dvojnim gorivom

Da se vozilu omogoči nadaljevanje premikanja in sčasoma odstranitev iz glavnega prometnega toka po zaznavi prazne posode za plinasto gorivo ali napake v sistemu za dovod plina v skladu z odstavkom 7.2 ali neobičajne porabe plina v načinu z dvojnim gorivom v skladu z odstavkom 7.3:

(a)

motorji tipov 1A in 2A, ki uporabljajo dvojno gorivo, aktivirajo servisni način;

(b)

motorji tipov 1B, 2B in 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo, delujejo v dizelskem načinu.

4.2.3.1.   Pomanjkanje plinastega goriva – prazna posoda za plinasto gorivo

V primeru prazne posode za plinasto gorivo se aktivira servisni način ali, če je ustrezno v skladu z odstavkom 4.2.3, dizelski način takoj, ko je sistem motorja zaznal, da je posoda prazna.

Ko razpoložljivost plina v posodi ponovno doseže raven, ki je povzročila aktiviranje opozorilnega sistema za prazno posodo iz odstavka 4.3.2, se lahko servisni način deaktivira ali se, če je to ustrezno, aktivira način z dvojnim gorivom.

4.2.3.2.   Pomanjkanje plinastega goriva – napaka v sistemu za dovod plina

V primeru napake v sistemu za dovod plina v skladu z odstavkom 7.2 se aktivira servisni način ali, če je ustrezno v skladu z odstavkom 4.2.3, dizelski način, ko DTC (diagnostična koda težave) za navedeno napako potrdi aktivni status.

Takoj ko diagnostični sistem ugotovi, da napaka ni več prisotna, ali kadar diagnostično orodje izbriše podatke, vključno z diagnostičnimi kodami težave, za napake, ki upravičujejo njegovo aktiviranje, se lahko servisni način deaktivira ali, če je ustrezno, ponovno aktivira način z dvojnim gorivom.

4.2.3.2.1.   Če števec, ki je naveden v odstavku 4.4 in povezan z napako v sistemu za dovod plina, ne kaže vrednosti nič, kar pomeni, da je monitor zaznal stanje, v katerem se je lahko drugič ali ponovno pojavila napaka, se servisni način ali, če je ustrezno, dizelski način aktivira, ko ima DTC status „potencialne“ DTC.

4.2.3.3.   Pomanjkanje plinastega goriva – neobičajna poraba plina

V primeru neobičajne porabe plina v načinu z dvojnim gorivom v skladu z odstavkom 7.3 se aktivira servisni način ali, če je ustrezno v skladu z odstavkom 4.2.3, dizelski način, ko DTC za navedeno napako doseže potencialni status.

Takoj ko diagnostični sistem ugotovi, da napaka ni več prisotna, ali kadar diagnostično orodje izbriše podatke, vključno z diagnostičnimi kodami težave, za napake, ki upravičujejo njegovo aktiviranje, se lahko servisni način deaktivira ali, če je ustrezno, ponovno aktivira način z dvojnim gorivom.

4.3.   Indikatorji za dvojno gorivo

4.3.1.   Indikator delovanja v načinu z dvojnim gorivom

Motorji in vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, zagotavljajo vozniku vidni prikaz načina, v katerem vozilo deluje (način z dvojnim gorivom, dizelski način ali servisni način).

O značilnostih in lokaciji tega indikatorja odloča proizvajalec in so lahko del obstoječega sistema vidnih opozoril.

Indikator se lahko dopolni s prikazovalnikom za sporočila. Sistem, ki se uporablja za prikazovanje sporočil iz tega odstavka, je lahko enak sistemom, ki se uporabljajo za OBD, pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx ali za vzdrževanje.

Vidni element indikatorja delovanja v načinu z dvojnim gorivom ni enak elementu, ki se uporablja za OBD (tj. MI – indikator napake) za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx ali vzdrževanje motorja.

Varnostna opozorila se vedno prednostno prikazujejo pred prikazom načina delovanja.

4.3.1.1.   Indikator načina z dvojnim gorivom se nastavi na servisni način takoj, ko se servisni način aktivira (tj. preden je dejansko aktiviran) in ostane v tem položaju, dokler je servisni način aktiven.

4.3.1.2.   Indikator načina z dvojnim gorivom je vsaj eno minuto nastavljen na način z dvojnim gorivom ali dizelski način takoj, ko motor deluje v načinu z dvojnim gorivom ali dizelskem načinu. Ta prikaz se zahteva ob vklopu stikala (key-on) za vsaj eno minuto. Prikaže se tudi na zahtevo voznika.

4.3.2.   Opozorilni sistem za prazno posodo za plinasto gorivo (opozorilni sistem za dvojno gorivo)

Vozilo, ki uporablja dvojno gorivo, je opremljeno z opozorilnim sistemom za dvojno gorivo, ki voznika opozori, da se bo posoda za plinasto gorivo izpraznila.

Opozorilni sistem za dvojno gorivo ostane aktiven, dokler se posoda ponovno ne napolni do ravni, nad katero se opozorilni sistem aktivira.

Opozorilni sistem za dvojno gorivo se lahko začasno prekine zaradi drugih opozorilnih signalov, ki sporočajo pomembna varnostna sporočila.

Opozorilnega sistema za dvojno gorivo ni mogoče izključiti z diagnostičnim orodjem, dokler vzrok za aktiviranje opozorila ni bil odpravljen.

4.3.2.1.   Značilnosti opozorilnega sistema za dvojno gorivo

Opozorilni sistem za dvojno gorivo je sestavljen iz vidnega sistema za opozarjanje (ikona, piktogram itd.), ki ga izbere proizvajalec.

Če tako odloči proizvajalec, lahko vključuje tudi zvočno opozorilo. V tem primeru sme voznik ta sestavni del izklopiti.

Vidni element opozorilnega sistema za dvojno gorivo ni enak elementu, ki se uporablja za sistem OBD (tj. MI – indikator napake) za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx ali vzdrževanje motorja.

Opozorilni sistem za dvojno gorivo lahko prikazuje tudi kratka sporočila, vključno s sporočili, ki jasno prikazujejo preostalo razdaljo ali čas pred aktiviranjem omejitve obratovanja.

Sistem, ki se uporablja za prikazovanje sporočil iz tega odstavka, je lahko enak sistemu, ki se uporablja za prikazovanje sporočil OBD, sporočil v zvezi s pravilnim delovanjem ukrepov za uravnavanje emisij NOx ali sporočil za vzdrževanje.

Naprava, ki vozniku omogoča, da zatemni vidna opozorila sistema za opozarjanje, je lahko vgrajena v vozila, ki jih uporabljajo reševalne službe, ali v vozila, ki so zasnovana in izdelana za uporabo v oboroženih službah, civilni obrambi, gasilskih službah in silah, ki so odgovorne za vzdrževanje javnega reda.

4.4.   Nepravilno delovanje števca za dovod plina

Sistem vključuje sistem števca za beleženje števila ur delovanja motorja, ko je sistem ugotovil nepravilno delovanje sistema za dovod plina v skladu z odstavkom 7.2.

4.4.1.   Merila za aktiviranje in deaktiviranje števca so skladna s specifikacijami iz Dodatka 2.

4.4.2.   Števec iz odstavka 4.4 ni potreben, če lahko proizvajalec homologacijskemu organu dokaže (npr. z opisom strategije, elementi preskusov itd.), da se motor, ki uporablja dvojno gorivo, samodejno preklopi na dizelski način, če se zazna napaka.

4.5.   Prikaz indikatorjev za dvojno gorivo in omejitev obratovanja

Proizvajalec kot del vloge za podelitev homologacije v skladu s tem pravilnikom prikaže delovanje indikatorjev za dvojno gorivo in omejitev obratovanja v skladu z določbami iz Dodatka 3.

4.6.   Navedeni navor

4.6.1.   Navedeni navor, kadar motor, ki uporablja dvojno gorivo, deluje v načinu z dvojnim gorivom

Kadar motor, ki uporablja dvojno gorivo, deluje v načinu z dvojnim gorivom:

(a)

je referenčna krivulja navora, ki se lahko pridobi v skladu z zahtevami glede informacij o pretoku podatkov iz Priloge 9B in iz Priloge 8, krivulja, ki se pridobi v skladu s Prilogo 4, kadar se navedeni motor preskuša na napravi za preskušanje motorja v načinu z dvojnim gorivom;

(b)

so zabeleženi dejanski navori (prikazani navor in navor trenja) rezultat izgorevanja dvojnega goriva in se ne smejo pridobiti, kadar motor deluje samo na dizelsko gorivo.

4.6.2.   Navedeni navor, kadar motor, ki uporablja dvojno gorivo, deluje v dizelskem načinu

Kadar motor, ki uporablja dvojno gorivo, deluje v dizelskem načinu, je referenčna krivulja navora, ki se lahko pridobi v skladu z zahtevami glede informacij o pretoku podatkov iz Priloge 9B in iz Priloge 8, krivulja, ki se pridobi v skladu s Prilogo 4, kadar se motor preskuša na napravi za preskušanje motorja v dizelskem načinu.

4.7.   Zahteve za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla (OCE) in emisij med uporabo

Za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, veljajo zahteve iz Priloge 10, ne glede na to, ali delujejo v načinu z dvojnim gorivom ali, pri motorjih tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B, v dizelskem načinu.

4.7.1.   Preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij (PEMS) pri certificiranju

Demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji, ki je zahtevan v Prilogi 10, se izvede s preskušanjem osnovnega motorja družine motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, kadar delujejo v načinu z dvojnim gorivom.

4.7.1.1.   Pri motorjih tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo, se opravi še dodatni preskus prenosnega sistema za merjenje emisij v dizelskem načinu na istem motorju in vozilu neposredno po demonstracijskem preskusu PEMS, izvedenem v načinu z dvojnim gorivom, ali pred njim.

V tem primeru se certifikacija lahko podeli le, če se ugotovi ustreznost z demonstracijskim preskusom PEMS v načinu z dvojnim gorivom in demonstracijskim preskusom PEMS v dizelskem načinu.

4.7.2.   Dodatne zahteve

4.7.2.1.   Za motor, ki uporablja dvojno gorivo, so prilagodljive strategije dovoljene, če:

(a)

motor vedno ostane v tipu HDDF (to je tip 1A, tip 2B itd.), ki je bil naveden za homologacijo, in

(b)

pri motorju tipa 2 razlika med najvišjim in najnižjim razmerjem energije iz plina GERWHTC v družini nikoli ne preseže odstotka iz odstavka 3.1.1 ter

(c)

so te strategije navedene in izpolnjujejo zahteve iz Priloge 10.

5.   ZAHTEVE GLEDE UČINKOVITOSTI

5.1.   Mejne vrednosti emisij, ki veljajo za motorje HDDF tipa 1A in tipa 1B

5.1.1.   Mejne vrednosti emisij, ki veljajo za motorje HDDF tipa 1A in motorje HDDF tipa 1B, ki delujejo v načinu z dvojnim gorivom, so mejne vrednosti emisij, opredeljene za motorje na prisilni vžig v odstavku 5.3 tega pravilnika.

5.1.2.   Mejne vrednosti emisij, ki veljajo za motorje HDDF tipa 1B, ki delujejo v dizelskem načinu, so mejne vrednosti emisij, opredeljene za motorje na kompresijski vžig v odstavku 5.3 tega pravilnika.

5.2.   Mejne vrednosti emisij, ki veljajo za motorje HDDF tipa 2A in tipa 2B

5.2.1.   Mejne vrednosti emisij, ki veljajo v preskusnem ciklu WHSC

5.2.1.1.   Za motorje HDDF tipa 2A in tipa 2B so mejne vrednosti emisij izpušnih plinov (vključno z mejno vrednostjo števila trdnih delcev) v preskusnem ciklu WHSC za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo v načinu z dvojnim gorivom, mejne vrednosti, ki veljajo za motorje na kompresijski vžig v preskusnem ciklu WHSC in so opredeljene v preglednici iz odstavka 5.3 tega pravilnika.

5.2.1.2.   Mejne vrednosti emisij (vključno z zgornjo mejo števila trdnih delcev) v preskusnem ciklu WHSC za motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo v dizelskem načinu, so mejne vrednosti emisij, opredeljene za motorje na kompresijski vžig v odstavku 5.3 tega pravilnika.

5.2.2.   Mejne vrednosti emisij, ki veljajo v preskusnem ciklu WHTC

5.2.2.1.   Mejne vrednosti emisij za CO, NOx, NH3 in maso trdnih delcev

Mejne vrednosti emisij CO, NOx, NH3 in maso trdnih delcev v preskusnem ciklu WHTC za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo v načinu z dvojnim gorivom, so mejne vrednosti, ki veljajo za motorje na prisilni vžig in motorje na kompresijski vžig v preskusnem ciklu WHTC ter so opredeljene v odstavku 5.3 tega pravilnika.

5.2.2.2.   Mejne vrednosti emisij za ogljikovodike

5.2.2.2.1.   Motorji s pogonom na zemeljski plin

Mejne vrednosti emisij THC, NMHC in CH4 v preskusnem ciklu WHTC za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo na zemeljski plin v načinu z dvojnim gorivom, so izračunane iz mejnih vrednosti, ki veljajo za motorje na prisilni vžig in motorje na kompresijski vžig v preskusnem ciklu WHTC ter so opredeljene v odstavku 5.3 tega pravilnika. Postopek izračuna je naveden v odstavku 5.3 te priloge.

5.2.2.2.2.   Motorji s pogonom na utekočinjen naftni plin

Mejne vrednosti emisij THC v preskusnem ciklu WHTC za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo na utekočinjen naftni plin v načinu z dvojnim gorivom, so mejne vrednosti, ki veljajo za motorje na kompresijski vžig v preskusnem ciklu WHTC in so opredeljene v odstavku 5.3 tega pravilnika.

5.2.2.3.   Mejne vrednosti števila trdnih delcev

5.2.2.3.1.   Mejne vrednosti števila trdnih delcev preskusnem ciklu WHTC za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo v načinu z dvojnim gorivom, so mejne vrednosti, ki veljajo za motorje na kompresijski vžig v preskusnem ciklu WHTC in so opredeljene v odstavku 5.3 tega pravilnika. Če bi bila mejna vrednost števila trdnih delcev, ki velja za motorje na prisilni vžig v preskusnem ciklu WHTC, opredeljena v odstavku 5.3 tega pravilnika, se za izračun mejne vrednosti, ki velja za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B v tem ciklu, uporabljajo zahteve iz odstavka 5.2.4.

5.2.2.3.2.   Mejne vrednosti emisij (vključno z mejno vrednostjo števila trdnih delcev) v preskusnem ciklu WHTC za motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo v dizelskem načinu, so mejne vrednosti emisij, opredeljene za motorje na kompresijski vžig v odstavku 5.3 tega pravilnika.

5.2.3.   Mejne vrednosti za ogljikovodik (v mg/kWh) za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo v načinu z dvojnim gorivom, med preskusnim ciklom WHTC.

Za motorje HDDF tipa 2A in HDDF tipa 2B, ki se preskušajo v ciklu WHTC med delovanjem v načinu z dvojnim gorivom, se uporablja naslednji postopek izračuna:

Izračunajte povprečno razmerje plina GERWHTC med vročim delom preskusnega cikla WHTC.

Izračunajte ustrezni THCGER v mg/kWh z naslednjo formulo:

Formula

Določite ustrezno mejno vrednost THC v mg/kWh z uporabo naslednje formule:

 

če je THCGER ≤ CH4PI, potem je

(a)

mejna vrednost THC = THCGER; in

(b)

ni veljavne mejne vrednosti CH4 in NMHC

 

Če je THCGER > CH4PI, potem

(a)

ni veljavne mejne vrednosti THC in

(b)

veljata mejni vrednosti za NMHCPI in CH4PI.

V tem postopku:

 

je NMHCPI mejna vrednost emisij NMHC med preskusnim ciklom WHTC, ki je na voljo za motor na prisilni vžig v odstavku 5.3 tega pravilnika;

 

je CH4PI mejna vrednost emisij CH4 med preskusnim ciklom WHTC, ki je na voljo za motor na prisilni vžig v odstavku 5.3 tega pravilnika.

Slika 1

Prikaz mejnih vrednosti HC za motor HDDF tipa 2, ki deluje v načinu z dvojnim gorivom, v ciklu WHTC (motorji s pogonom na zemeljski plin, ki uporabljajo dvojno gorivo)

Image

5.2.4.   Mejna vrednost števila trdnih delcev (v #/kWh), ki velja za motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki delujejo v načinu z dvojnim gorivom, med preskusnim ciklom WHTC.

Če bi bila mejna vrednost števila trdnih delcev, ki velja za motorje na prisilni vžig v preskusnem ciklu WHTC, opredeljena v odstavku 5.3 tega pravilnika, se za motorje HDDF tipa 1A, motorje HDDF tipa 1B, motorje HDDF tipa 2A in motorje HDDF tipa 2B, ki se preskušajo v ciklu WHTC, ko delujejo v načinu z dvojnim gorivom, uporablja naslednji postopek izračuna:

Izračunajte povprečno razmerje plina GERWHTC med vročim delom preskusnega cikla WHTC, nato

izračunajte mejne vrednosti za trdne delce PN limitWHTC v #/kWh, ki veljajo v preskusnem ciklu WHTC, z uporabo naslednje formule (linearna interpolacija med mejnimi vrednostmi za trdne delce PM pri motorjih na prisilni vžig in motorjih na kompresijski vžig):

Formula

Kjer je

 

PN limitPI/WHTC mejna vrednost števila trdnih delcev, ki velja za motorje na prisilni vžig v preskusnem ciklu WHTC;

 

PN limitCI/WHTC mejna vrednost števila trdnih delcev, ki velja za motorje na kompresijski vžig v preskusnem ciklu WHTC.

Slika 2

Prikaz mejnih vrednosti trdnih delcev za motor HDDF tipa 2, ki deluje v načinu z dvojnim gorivom, v ciklu WHTC

Image

5.3.   Mejne vrednosti emisij, ki veljajo za motorje HDDF tipa 3B, ki delujejo v načinu z dvojnim gorivom

Mejne vrednosti emisij, ki veljajo za motorje HDDF tipa 3B, ne glede na to, ali delujejo v načinu z dvojnim gorivom ali v dizelskem načinu, so mejne vrednosti emisij izpušnih plinov, ki veljajo za motorje na kompresijski vžig.

5.4.   Faktorji skladnosti

Praviloma se mejna vrednost emisij, ki velja za uporabo faktorja skladnosti pri opravljanju preskusa prenosnega sistema za merjenje emisij (preskus PEMS), naj gre za preskus PEMS pri certificiranju ali za preskus PEMS pri preverjanju ali dokazovanju skladnosti motorjev in vozil v prometu, določi na podlagi dejanskega razmerja energije iz plina (GER), izračunanega iz porabe goriva med preskusom na cesti.

Če zanesljivi način za merjenje porabe plina ali dizelskega goriva ni na voljo, lahko proizvajalec uporabi GERWHTC, določen v vročem delu WHTC.

6.   ZAHTEVE ZA DOKAZOVANJE

6.1.   Za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, se opravljajo laboratorijski preskusi iz preglednice 1

Preglednica 1

Laboratorijski preskusi, ki se opravijo z motorjem, ki uporablja dvojno gorivo

 

Tip 1A

Tip 1B

Tip 2A

Tip 2B

Tip 3B

WHTC

NMHC; CH4; CO; NOx; PM; PN; NH3

Način z dvojnim gorivom:

NMHC; CH4; CO; NOx; PM; PN; NH3

THC; NMHC; CH4; CO; NOx; PM; PN; NH3

Način z dvojnim gorivom:

THC; NMHC; CH4; CO; NOx; PM; PN; NH3

THC; CO; NOx; PM; PN; NH3

Dizelski način:

THC; CO; NOx; PM; PN; NH3

Dizelski način:

THC; CO; NOx; PM; PN; NH3

WHSC

ni preskusa

Način z dvojnim gorivom:

ni preskusa

NMHC; CO; NOx; PM; PN; NH3

Način z dvojnim gorivom:

NMHC; CO; NOx; PM; PN; NH3

THC; CO; NOx; PM; PN; NH3

Dizelski način:

THC; CO; NOx; PM; PN; NH3

Dizelski način:

THC; CO; NOx; PM; PN; NH3

Laboratorijski preskus WNTE

ni preskusa

Način z dvojnim gorivom:

ni preskusa

[HC]; CO; NOx; PM

Način z dvojnim gorivom:

[HC]; CO; NOx; PM

THC; CO; NOx; PM

Dizelski način:

THC; CO; NOx; PM

Dizelski način:

THC; CO; NOx; PM

6.2.   Dokazovanja pri vgradnji homologiranih motorjev HDDF

Poleg zahtev iz tega pravilnika v zvezi z vgradnjo motorja, ki je homologiran kot samostojna tehnična enota, se opravi tudi dokazovanje pravilne vgradnje motorja, ki uporablja dvojno gorivo, v vozilo na podlagi ustreznih elementov sestave, rezultatov preveritvenih preskusov itd. Obravnava skladnost z zahtevami iz te priloge za naslednje elemente:

(a)

indikatorje in opozorila za dvojno gorivo, ki so navedeni v tej prilogi (piktograme, načrte aktiviranja itd.);

(b)

sistem za shranjevanje goriva;

(c)

delovanje vozila v servisnem načinu.

Preverita se pravilna osvetlitev indikatorja in opozorilni sistem. Vendar pa nobeno preverjanje ne zahteva demontaže sistema motorja (npr. izbrana je lahko prekinitev električne povezave).

6.3.   Zahteva za dokazovanje pri motorju tipa 2

Proizvajalec predloži homologacijskemu organu dokaze, da kalibrirni GERWHTC vseh članov družine motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, ostaja znotraj odstotka iz odstavka 3.1.1 (na primer z algoritmi, funkcionalno analizo, izračuni, simulacijami, rezultati predhodnih preskusov itd.).

6.4.   Dodatne zahteve v zvezi z dokazovanjem pri homologaciji univerzalne vrste goriva

Na zahtevo proizvajalca in če se s tem strinja homologacijski organ, se lahko prilagoditvenemu teku med demonstracijskimi preskusi največ dvakrat doda zadnjih 10 minut WHTC.

6.5.   Zahteve za dokazovanje trajnosti motorja, ki uporablja dvojno gorivo

Uporabljajo se določbe Priloge 7.

7.   ZAHTEVE ZA VGRAJENE SISTEME ZA DIAGNOSTIKO V VOZILU (OBD)

7.1.   Splošne zahteve za OBD

Vsi motorji in vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, izpolnjujejo zahteve, ki so navedene v Prilogi 9A in veljajo za dizelske motorje, ne glede na to, ali delujejo v načinu z dvojnim gorivom ali v dizelskem načinu.

Če je sistem motorja, ki uporablja dvojno gorivo, opremljen s senzorjem (senzorji) za kisik, se uporabljajo zahteve, ki veljajo za motorje na plin, iz točke 13 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

Če je sistem motorja, ki uporablja dvojno gorivo, opremljen s tristeznim katalizatorjem, se uporabljajo zahteve, ki veljajo za motorje na plin, iz točk 7, 10 in 15 Dodatka 3 k Prilogi 9B.

7.1.1.   Dodatne splošne zahteve za OBD za motorje in vozila tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo.

7.1.1.1.   V primeru napak, katerih zaznava ni odvisna od načina delovanja motorja, mehanizmi iz Priloge 9B, ki so povezani s statusom DTC, niso odvisni od načina delovanja motorja (na primer, če je DTC dosegel potencialni status v načinu z dvojnim gorivom, bo dobil potrjen in aktivni status, ko se napaka zazna naslednjič, tudi pri dizelskem načinu).

7.1.1.2.   Pri napakah, katerih zaznava je odvisna od načina delovanja motorja, DTC ne dobijo predhodno aktivnega statusa v načinu delovanja, ki je drugačen od načina, v katerem so dosegli potrjen in aktivni status.

7.1.1.3.   Sprememba načina delovanja (iz načina z dvojnim gorivom v dizelski način ali obratno) ne zaustavi ali ponastavi mehanizmov OBD (števcev itd.). Pri okvarah, katerih zaznava je odvisna od dejanskega načina delovanja, pa se lahko števci, ki so povezani s temi napakami, na zahtevo proizvajalca in če se s tem strinja homologacijski organ:

(a)

ustavijo in, če je ustrezno, ohranijo trenutno vrednost, ko se način delovanja spremeni;

(b)

ponovno zaženejo in, če je ustrezno, nadaljujejo štetje od točke, na kateri so se ustavili, ko se način delovanja spremeni nazaj v drugi način delovanja.

7.1.1.4.   Morebitni vpliv načina delovanja na zaznavanje napak se ne uporablja za podaljšanje časa do aktiviranja omejitve obratovanja.

7.1.1.5.   Pri motorju tipa 1B, 2B ali 3B, ki uporablja dvojno gorivo, proizvajalec navede, katere napake so odvisne od načina delovanja. Ta podatek se vključi v opisno dokumentacijo, zahtevano v odstavku 8.1(a) Priloge 9B. Utemeljitev odvisnosti od načina delovanja se vključi v opisno dokumentacijo, zahtevano v odstavku 8.1(b) Priloge 9B.

7.1.1.5.   V preglednico 1 v Dodatku 5 k Prilogi 9B se doda naslednja informacija.

 

Ustavljeni niz

Pretok podatkov

Pri motorjih tipa 1B, 2B in 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo, način delovanja motorja, ki uporablja dvojno gorivo (dvojno gorivo ali dizelsko gorivo)

x

x

7.2.   Nadzor sistema za dovod plina

Motorji in vozila HDDF nadzorujejo sistem za dovod plina v sistemu motorja (vključno s signali, ki prihajajo od zunaj sistema motorja) v skladu s specifikacijami iz točke 1 Dodatka 3 k Prilogi 9B – nadzor sestavnih delov.

7.3.   Nadzor porabe plinastega goriva

Vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo, imajo sredstva, s katerimi se prepoznava poraba plinastega goriva in omogoča dostop do podatkov o porabi z zunanjo napravo. Neobičajna poraba plinastega goriva (npr. odstopanje od običajne porabe plinastega goriva za 50 odstotkov) se nadzoruje – spremljanje učinkovitosti.

Monitor za nezadostno porabo plinastega goriva deluje neprekinjeno, kadar koli motor deluje v načinu z dvojnim gorivom, vendar je najdaljša doba zaznavanja 48 ur delovanja v načinu z dvojnim gorivom.

Za monitor zahteve glede „IUPR“ (razmerje učinkovitosti monitorja med uporabo) ne veljajo.

7.4.   Pomanjkljivosti sistemov za diagnostiko v vozilu (OBD)

Za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, se uporabljajo pravila o pomanjkljivosti, ki so navedena v Prilogi 9B in veljajo za dizelske motorje.

Pomanjkljivost, ki je prisotna v dizelskem načinu in načinu z dvojnim gorivom, se ne šteje za vsak način posebej.

7.5.   Brisanje podatkov o napakah z diagnostičnim orodjem

7.5.1.   Brisanje podatkov z diagnostičnim orodjem, vključno z DTC, ki so povezani z napakami, obravnavanimi v tej prilogi, se opravlja v skladu s Prilogo 9B.

7.5.2.   Brisanje podatkov o napakah je mogoče le, če je „motor ugasnjen“.

7.5.3.   Če se izbrišejo podatki o napakah, povezani s sistemom za dovod plina iz odstavka 7.2, vključno z DTC, se števec, povezan s to napako, ne izbriše.

8.   ZAHTEVE ZA ZAGOTOVITEV PRAVILNEGA DELOVANJA UKREPOV ZA URAVNAVANJE EMISIJ NOX

8.1.   Za motorje in vozila HDDF se uporablja Priloga 11 (o pravilnem delovanju ukrepov za uravnavanje emisij NOx), ne glede na to, ali delujejo v načinu z dvojnim gorivom ali dizelskem načinu.

8.2.   Dodatne splošne zahteve za OBD za motorje in vozila tipa 1B, 2B in 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo

8.2.1.   Pri HDDF tipa 1B, 2B in 3B je navor, ki se upošteva za uporabo nizke stopnje prisile iz Priloge 11, najnižji navor v dizelskem načinu in načinu z dvojnim gorivom.

8.2.2.   Zahteve iz odstavka 7.1.1 o dodatnih splošnih zahtevah za OBD pri motorjih in vozilih tipa 1B, 2B in 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo, veljajo tudi za diagnostični sistem, povezan s pravilnim delovanjem ukrepov za uravnavanje emisij NOx.

Zlasti velja:

8.2.2.1.

Morebitni vpliv načina delovanja na zaznavanje napak se ne uporablja za podaljšanje časa do aktiviranja omejitve obratovanja.

8.2.2.2.

Sprememba načina delovanja (iz načina z dvojnim gorivom v dizelski način ali obratno) ne zaustavi ali ponastavi mehanizmov, ki se izvajajo za izpolnjevanje specifikacije iz Priloge 11 (števci itd.). Če pa je eden od teh mehanizmov (na primer diagnostični sistem) odvisen od dejanskega načina delovanja, se lahko števec, ki je povezan z navedenim mehanizmom, na zahtevo proizvajalca in če se s tem strinja homologacijski organ:

(a)

ustavi in, če je ustrezno, ohrani trenutno vrednost, ko se način delovanja spremeni;

(b)

ponovno zažene in, če je ustrezno, nadaljuje štetje od točke, na kateri se je ustavil, ko se način delovanja spremeni nazaj v drugi način delovanja.

9.   SKLADNOST MOTORJEV ALI VOZIL/MOTORJEV V PROMETU

Skladnost motorjev in vozil, ki uporabljajo dvojno gorivo, v prometu se izvaja v skladu z zahtevami iz Priloge 8.

Preskusi PEMS se opravijo v načinu z dvojnim gorivom.

9.1.   Pri motorjih tipa 1B, 2B in 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo, se opravi še dodatni preskus PEMS v dizelskem načinu na istem motorju in vozilu neposredno po preskusu PEMS, izvedenem v načinu z dvojnim gorivom, ali pred njim.

V tem primeru odločitev o sprejetju ali zavrnitvi serije, obravnavane v statističnem postopku iz Priloge 8, temelji na dveh točkah:

(a)

odločitev o sprejetju za posamezno vozilo se sprejme, če se ugotovi ustreznost s preskusom PEMS v načinu z dvojnim gorivom in preskusom PEMS v dizelskem načinu;

(b)

odločitev o zavrnitvi za posamezno vozilo se sprejme, če se ugotovi napaka s preskusom PEMS v načinu z dvojnim gorivom ali preskusom PEMS v dizelskem načinu.

10.   DODATNI PRESKUSNI POSTOPKI

10.1.   Zahteve za dodatni postopek preskusa glede emisij za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo

10.1.1.   Pri izvajanju preskusa glede emisij motorji, ki uporabljajo dvojno gorivo, poleg zahtev iz tega pravilnika (vključno s Prilogo 4) izpolnjujejo tudi zahteve iz Dodatka 4.

10.2.   Zahteve za dodatni postopek preskusa PEMS za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo

10.2.1.   Kadar se za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, opravlja preskus PEMS, ti motorji poleg drugih zahtev za PEMS iz tega pravilnika izpolnjujejo tudi zahteve iz Dodatka 5.

10.2.2.   Popravek navora

Proizvajalec se lahko po potrebi, na primer zaradi sprememb sestave plinastega goriva, odloči popraviti signal ECU o navoru. V tem primeru se uporabljajo naslednje zahteve.

10.2.2.1.   Popravek signala o navoru pri PEMS

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži opis povezave, ki omogoča ekstrapolacijo dejanskega navora iz navorov, dobljenih med preskušanjem emisij z dvema ustreznima referenčnima gorivoma, ter iz dejansko pridobljenega navora v ECU (elektronska krmilna enota).

10.2.2.1.1.   Če se lahko šteje, da imajo navori, pridobljeni z dvema referenčnima gorivoma, enako magnitudo (to je, da so znotraj sedmih odstotkov, obravnavanih v odstavku 9.4.2.5 tega pravilnika), uporaba popravljene vrednosti ECU ni potrebna.

10.2.2.2.   Vrednost navora, ki se upošteva v preskusu PEMS

Za preskus PEMS (delovno okno) je popravljena vrednost navora rezultat interpolacije

10.2.2.3.   Skladnost signala ECU o navoru

Metoda „največjega navora“ iz Dodatka 4 k Prilogi 8 se razume kot prikaz, da je bila med preskušanjem vozila dosežena točka med referenčnimi krivuljami največjega navora, pridobljenimi pri določeni vrtilni frekvenci motorja, pri preskušanju z dvema veljavnimi referenčnima gorivoma.

Vrednost te točke se oceni v soglasju s homologacijskim organom na podlagi dejanske sestave vzorčenega goriva, čim bliže krivuljam motorja in moči, pridobljenim s posameznim referenčnim gorivom med preskusom za certificiranje.

10.3.   Dodatne določbe za določanje CO2, specifične za dvojno gorivo

Odstavek 3.1 Priloge 12 v zvezi z določanjem emisij CO2 pri meritvah z nerazredčenimi plini ni uporaben za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo. Namesto tega se uporabljajo naslednje določbe:

S preskusom izmerjena povprečna poraba goriva v skladu z odstavkom 4.3 Priloge 12 se uporablja kot podlaga za izračun s preskusom izmerjenih povprečnih emisij CO2.

Za določitev molarnega razmerja vodika in masnih frakcij mešanice goriva v preskusu v skladu z odstavkom 6.4. te priloge se uporabi masa vsakega porabljenega goriva.

Skupna masa goriva se določi v skladu enačbama 23 in 24.

Formula

(23)

Formula

(24)

Kjer je

mfuel,corr

popravljena masa goriva za obe gorivi, v g/preskus;

mfuel

skupna masa goriva za obe gorivi, v g/preskus;

mTHC

skupna masa emisij ogljikovodika v izpušnem plinu, v g/preskus;

mCO

masa emisij ogljikovega monoksida v izpušnem plinu, v g/preskus;

mCO2 ,fuel

masna emisija CO2 iz goriva, v g/preskus;

wGAM

vsebnost žvepla v gorivih, v odstotku mase;

wDEL

vsebnost dušika v gorivih, v odstotku mase;

wEPS

vsebnost kisika v gorivih, v odstotku mase;

α

molarno razmerje vodika v gorivih (H/C);

AC

atomska masa ogljika: 12,011 g/mol;

AH

atomska masa vodika: 1,0079 g/mol;

MCO

molekulska masa ogljikovega monoksida: 28,011 g/mol;

MCO2

molekulska masa ogljikovega dioksida: 44,01 g/mol.

Emisije CO2 iz sečnine se izračunajo z enačbo 25:

Formula

(25)

Kjer je

mCO2,urea

CO2 masne emisije iz sečnine, v g/preskus;

curea

koncentracija sečnine, v odstotkih ;

murea

skupna poraba mase sečnine, v g/preskus;

MCO(NH2)2

molekulska masa sečnine: 60,056 g/mol.

Nato se skupne emisije CO2 izračunajo z enačbo 26:

Formula

(26)

Emisije CO2, specifične za zavore, eCO2 , se nato izračunajo v skladu z odstavkom 3.3 Priloge 12.

11.   ZAHTEVE GLEDE DOKUMENTACIJE

11.1.   Dokumentacija za vgradnjo homologiranega motorja HDDF v vozilo

Proizvajalec motorja, ki uporablja dvojno gorivo in je homologiran kot samostojna tehnična enota, v dokumentacijo o vgradnji svojega sistema motorja vključi ustrezne zahteve, ki bodo zagotavljale, da bo vozilo, kadar se bo uporabljalo bodisi na cesti ali drugje, izpolnjevalo zahteve iz te priloge. Ta dokumentacija med drugim vključuje:

(a)

podrobne tehnične zahteve, vključno z določbami, ki zagotavljajo združljivost s sistemom OBD sistema motorja;

(b)

postopek preverjanja, ki ga je treba končati.

Obstoj in ustreznost takih zahtev za vgradnjo se lahko preverita med postopkom homologacije sistema motorja.

11.1.1.   Če je proizvajalec vozila, ki zaprosi za homologacijo vgradnje sistema motorja v vozilo, hkrati proizvajalec, ki je prejel homologacijo motorja, ki uporablja dvojno gorivo, kot samostojne tehnične enote, dokumentacija iz odstavka 11.2 ni potrebna.


(1)  Na podlagi nižje vrednosti ogrevanja.

(2)  S tem pravilnikom HDDF tipa 3A ni niti opredeljen niti dovoljen.

(3)  Na primer HDDF tipa 1A ali HDDF tipa 2B itd.

Dodatek 1

Tipi motorjev in vozil HDDF – prikaz opredelitev in najpomembnejših zahtev

 

GERWHTC  (1)

Prosti tek na dizelsko gorivo

Ogrevanje na dizelsko gorivo

Delovanje samo na dizelsko gorivo

Delovanje pri pomanjkanju plina

Opombe

Tip 1A

GERWHTC ≥ 90 %

NI dovoljeno

Dovoljeno le v servisnem načinu

Dovoljeno le v servisnem načinu

Servisni način

 

Tip 1B

GERWHTC ≥ 90 %

Dovoljeno le v dizelskem načinu

Dovoljeno le v dizelskem načinu

Dovoljeno le v dizelskem in servisnem načinu

Dizelski način

 

Tip 2A

10 % < GERWHTC < 90 %

Dovoljeno

Dovoljeno le v servisnem načinu

Dovoljeno le v servisnem načinu

Servisni način

Dovoljeno GERWHTC ≥ 90 %

Tip 2B

10 % < GERWHTC < 90 %

Dovoljeno

Dovoljeno le v dizelskem načinu

Dovoljeno le v dizelskem in servisnem načinu

Dizelski način

Dovoljeno GERWHTC ≥ 90 %

Tip 3A

NI OPREDELJENO, NI DOVOLJENO

Tip 3B

GERWHTC ≤ 10 %

Dovoljeno

Dovoljeno le v dizelskem načinu

Dovoljeno le v dizelskem in servisnem načinu

Dizelski način

 


(1)  To povprečno razmerje plina iz energije GERWHTC je izračunano med vročim delom preskusnega cikla WHTC.

Dodatek 2

Mehanizmi za aktiviranje in deaktiviranje števca(-cev), opozorilnega sistema, omejitve obratovanja, servisnega načina za motorje in vozila, ki uporabljajo dvojno gorivo – opis in prikazi

A.2.1.   Opis mehanizma števcev

A.2.1.1.   Splošno

A.2.1.1.1.

Za izpolnjevanje zahtev iz te priloge ima sistem števec za beleženje števila ur delovanja motorja, med katerim je sistem zaznal nepravilno dovajanje plina.

A.2.1.1.2.

Ta števec je sposoben šteti do 30 minut časa delovanja. Intervali števca niso daljši od treh minut. Ko števec doseže največjo vrednost, ki jo dopušča sistem, to vrednost ohrani, dokler niso izpolnjeni pogoji za ponastavitev števca na nič.

A.2.1.2.   Načelo mehanizma števca

A.2.1.2.1.

Števec deluje na naslednji način:

A.2.1.2.1.1.

Če je začetna vrednost nič, začne števec šteti takoj, ko se zazna napaka pri dovajanju plina v skladu z odstavkom 7.2 te priloge in ima ustrezna diagnostična koda težave (DTC) potrjen in aktiven status.

A.2.1.2.1.2.

Števec se ustavi in ohrani trenutno vrednost, če nastopi en sam primer spremljanja in se napaka, ki je prvotno aktivirala števec, ne zazna več ali če je bila napaka zbrisana z diagnostičnim orodjem ali orodjem za vzdrževanje.

A.2.1.2.1.2.1.

Števec se ustavi in ohrani trenutno vrednosti tudi, če se aktivira servisni način.

A.2.1.2.1.3.

Ko je vrednost na števcu ustavljena, se števec ponastavi na nič in začne ponovno šteti, če se zazna napaka, ki jo beleži zadevni števec, in se aktivira servisni način.

A.2.1.2.1.3.1.

Potem ko je števec ustavljen, se ponastavi na nič, ko monitorji za zadevni števec vsaj enkrat delujejo do konca njihovega cikla spremljanja, pri čemer ni bila zaznana nobena napaka in v 36 urah delovanja motorja od zadnje zaustavitve števca ni bila zaznana nobena napaka, ki jo beleži zadevni števec.

A.2.1.3.   Prikaz mehanizma števca

Slike od A2.1.1 do A2.1.3 prikazujejo mehanizem števca s tremi primeri uporabe

Slika A2.1.1

Prikaz mehanizma števca za dovod plina (HDDF tipa A) – primer uporabe 1

Image

Napaka pri dovajanju plina je zaznana prvič.

Servisni način se aktivira in števec začne šteti, ko DTC dobi „potrjen in aktivni“ status (druga zaznava).

Vozilo se znajde v mirujočem stanju, preden mine 30 minut časa delovanja po aktiviranju servisnega načina.

Servisni način se aktivira in hitrost vozila je omejena na 20 km/h (glej odstavek 4.2.2.1 te priloge).

Števec se zaustavi na trenutni vrednosti.

Slika A2.1.2

Prikaz mehanizma števca za dovod plina (HDDF tipa A) – primer uporabe 2

Image

Napaka pri dovajanju plina se zazna, ko števec za napake pri dovajanju plina ni na vrednosti nič (v tem primeru kaže vrednost, ki jo je dosegel v primeru uporabe 1, ko vozilo začne mirovati).

Servisni način se aktivira in števec začne ponovno šteti od nič takoj, ko DTC dobi „potencialni“ status (prva zaznava: glej odstavek 4.2.3.2.1 tega pravilnika).

Po 30 minutah delovanja brez mirovanja se servisni način aktivira in hitrost vozila je omejena na 20 km/h (glej odstavek 4.2.2.1 te priloge).

Števec se zaustavi na vrednosti, ki jo je dosegel v 30 minutah delovanja.

Slika A2.1.3

Prikaz mehanizma števca za dovod plina (HDDF tipa A) – primer uporabe 3

Image

Po 36 urah delovanja brez zaznave napake pri dovajanju plina se števec ponastavi na nič (glej odstavek A.2.1.2.3.2.1).

Napaka pri dovajanju plina se ponovno zazna, ko je števec za napako pri dovajanju plina na vrednosti nič (prva zaznava).

Servisni način se aktivira in števec začne šteti, ko DTC dobi „potrjen in aktivni“ status (druga zaznava).

Po 30 minutah delovanja brez mirovanja se servisni način aktivira in hitrost vozila je omejena na 20 km/h (glej odstavek 4.2.2.1 te priloge).

Števec se zaustavi na vrednosti, ki jo je dosegel v 30 minutah delovanja.

A.2.2.   Prikaz drugih mehanizmov za aktiviranje in deaktiviranje

A.2.2.1.   Prazna posoda za plin

Slika A.2.2 z značilnim primerom uporabe prikazuje dogodke, ki se zgodijo pri vozilu HDDF, ko se posoda za plin izprazni.

Slika A2.2

Prikaz dogodkov, ki se zgodijo pri prazni posodi za plin (HDDF tipov A in B)

Image

V tem primeru uporabe:

(a)

se opozorilni sistem iz odstavka 4.3.2 te priloge aktivira, ko raven plina doseže kritično raven, ki jo je opredelil proizvajalec;

(b)

se aktivira servisni način (pri HDDF tipa A) ali pa se motor preklopi v dizelski način (pri HDDF tipa B).

Pri vozilu HDDF tipa A se servisni način aktivira in hitrost vozila je omejena na 20 km/h po tem, ko vozilo naslednjič miruje ali po 30 minutah delovanja brez mirovanja (glej odstavek 4.2.2.1 te priloge).

Posoda za plin se ponovno napolni.

Vozilo ponovno deluje v načinu z dvojnim gorivom takoj, ko se posoda napolni nad kritično ravnjo.

A.2.2.2.   Nepravilno dovajanje plina

Slika A2.3 z značilnim primerom uporabe prikazuje dogodke, ki se zgodijo pri nepravilnem delovanju sistema za dovod plina. Ta prikaz bi bilo treba razumeti kot dopolnitev k prikazu iz odstavka A.2.1, ki obravnava mehanizem števca.

Slika A2.3

Prikaz dogodkov, ki se zgodijo pri nepravilnem delovanju sistema za dovod plina (HDDF tipov A in B)

Image

V tem primeru uporabe:

(a)

napaka v sistemu za dovod plina nastane prvič. DTC dobi potencialni status (prva zaznava);

(b)

se aktivira servisni način (pri HDDF tipa A) ali pa se motor preklopi v dizelski način (pri HDDF tipa B) takoj, ko DTC dobi „potrjen in aktivni“ status (druga zaznava).

Pri vozilu HDDF tipa A se servisni način aktivira in hitrost vozila je omejena na 20 km/h po tem, ko vozilo naslednjič miruje ali po 30 minutah delovanja brez mirovanja (glej odstavek 4.2.2.1 te priloge).

Vozilo ponovno deluje v načinu z dvojnim gorivom takoj, ko se napaka popravi.

A.2.2.3.   Neobičajna poraba plina

Slika A2.4 z značilnim primerom uporabe prikazuje dogodke, ki se zgodijo pri neobičajni porabi plina.

Slika A2.4

Prikaz dogodkov, ki se zgodijo pri neobičajni porabi plina (HDDF tipov A in B)

Image

V navedenem primeru se aktivira servisni način (pri HDDF tipa A) ali pa se motor preklopi v dizelski način (HDDF tipa B) takoj, ko DTC dobi „potencialni“ status (prva zaznava).

Pri vozilu HDDF tipa A se servisni način aktivira in hitrost vozila je omejena na 20 km/h po tem, ko vozilo naslednjič miruje ali po 30 minutah delovanja brez mirovanja (glej odstavek 4.2.2.1 te priloge).

Vozilo ponovno deluje v načinu z dvojnim gorivom takoj, ko se neobičajna poraba odpravi.

Dodatek 3

Indikator HDDF za dvojno gorivo, opozorilni sistem, omejitev obratovanja – zahteve za dokazovanje

A.3.1.   Indikatorji za dvojno gorivo

A.3.1.1.   Indikator za način z dvojnim gorivom

Kadar je motor, ki uporablja dvojno gorivo, homologiran kot samostojna tehnična enota, se pri homologaciji dokaže zmožnost sistema motorja, da pri delovanju v načinu z dvojnim gorivom ukaže aktiviranje indikatorja za način z dvojnim gorivom.

Kadar je vozilo, ki uporablja dvojno gorivo, homologirano glede na emisije, se pri homologaciji dokaže aktiviranje indikatorja za način z dvojnim gorivom pri delovanju v načinu z dvojnim gorivom.

Opomba: Zahteve v zvezi z vgradnjo indikatorja za način z dvojnim gorivom homologiranega motorja, ki uporablja dvojno gorivo, so navedene v odstavku 6.2 te priloge.

A.3.1.2.   Indikator za dizelski način

Kadar je motor tipa 1B, 2B ali 3B, ki uporablja dvojno gorivo, homologiran kot samostojna tehnična enota, se pri homologaciji dokaže zmožnost sistema motorja, da pri delovanju v dizelskem načinu ukaže aktiviranje indikatorja za dizelski način.

Pri vozilu tipa 1B, 2B ali 3B, ki uporablja dvojno gorivo in je homologirano glede na emisije, se pri homologaciji dokaže aktiviranje indikatorja za dizelski način pri delovanju v dizelskem načinu.

Opomba: Zahteve v zvezi z vgradnjo indikatorja za dizelski način homologiranega motorja tipa 1B, 2B ali 3B, ki uporablja dvojno gorivo, so navedene v odstavku 6.2 te priloge.

A.3.1.3.   Indikator za servisni način

Kadar je motor, ki uporablja dvojno gorivo, homologiran kot samostojna tehnična enota, se pri homologaciji dokaže zmožnost sistema motorja, da pri delovanju v servisnem načinu ukaže aktiviranje indikatorja za servisni način.

Kadar je vozilo, ki uporablja dvojno gorivo, homologirano glede na emisije, se pri homologaciji dokaže aktiviranje indikatorja za servisni način pri delovanju v servisnem načinu.

Opomba: Zahteve v zvezi z vgradnjo indikatorja za servisni način homologiranega motorja, ki uporablja dvojno gorivo, so navedene v odstavku 6.2 te priloge.

A.3.1.3.1.

Pri takšni opremljenosti zadošča, da se opravi prikaz, ki je povezan z indikatorjem za servisni način, z aktiviranjem stikala za aktiviranje servisnega načina, in da se homologacijskemu organu predloži dokaz, da se aktiviranje zgodi, ko motor sam ukaže servisni način (na primer z algoritmi, simulacijami, rezultatom preskusov v podjetju itd.).

A.3.2.   Opozorilni sistem

Kadar je motor, ki uporablja dvojno gorivo, homologiran kot samostojna tehnična enota, se pri homologaciji dokaže zmožnost sistema motorja, da ukaže aktiviranje opozorilnega sistema, če je količina plina v posodi pod ravnjo za opozorilo.

Kadar je vozilo, ki uporablja dvojno gorivo, homologirano glede na emisije, se pri homologaciji dokaže aktiviranje opozorilnega sistema, če je količina plina v posodi pod ravnjo za opozorilo. Za ta namen se lahko na zahtevo proizvajalca in če se s tem strinja homologacijski organ, dejanska količina plina simulira.

Opomba: Zahteve v zvezi z vgradnjo opozorilnega sistema homologiranega motorja, ki uporablja dvojno gorivo, so navedene v odstavku 6.2 te priloge.

A.3.3.   Omejitev obratovanja

Kadar je motor tipa 1A ali 2A, ki uporablja dvojno gorivo, homologiran kot samostojna tehnična enota, se pri homologaciji dokaže zmožnost sistema motorja, da ukaže aktiviranje omejitve obratovanja, ko zazna prazno posodo za plinasto gorivo, nepravilno delovanje sistema za dovod plina in neobičajno porabo plina v načinu z dvojnim gorivom.

Kadar je vozilo tipa 1A ali 2A, ki uporablja dvojno gorivo, homologirano glede na emisije, se pri homologaciji dokaže aktiviranje omejitve obratovanja, ko se zazna prazna posoda za plinasto gorivo, nepravilno delovanje sistema za dovod plina in neobičajna poraba plina v načinu z dvojnim gorivom.

Opomba: Zahteve v zvezi z vgradnjo omejitve obratovanja homologiranega motorja, ki uporablja dvojno gorivo, so navedene v odstavku 6.2 te priloge.

A.3.3.1.   Nepravilno dovajanje plina in neobičajna poraba plina se lahko na zahtevo proizvajalca in če se s tem strinja homologacijski organ simulirata.

A.3.3.2.   Zadošča, da se opravi prikaz v običajnem primeru uporabe, izbranem v soglasju s homologacijskim organom, in da se homologacijskemu organu predloži dokaz, ki kaže, da se omejitev obratovanja zgodi v drugih možnih primerih uporabe (na primer z algoritmi, simulacijami, rezultatom preskusov v podjetju itd.).

Dodatek 4

Dodatne zahteve za postopek preskusa emisij za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo

A.4.1.   Splošno

Ta dodatek opredeljuje dodatne zahteve in izvzetja iz Priloge 4 k temu pravilniku, da se omogoči preskušanje emisij motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, ne glede na to, ali so te emisije le emisije izpušnih plinov ali gre poleg emisij izpušnih plinov tudi za emisije iz bloka motorja v skladu z odstavkom 6.10 Priloge 4.

Preskušanje emisij motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, je zapleteno zaradi tega, ker je lahko gorivo, ki ga uporablja motor, zelo različno, od čistega dizelskega goriva do kombinacije predvsem plinastega goriva z majhno količino dizelskega goriva, ki se uporablja za vžig. Razmerje med gorivi za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, se lahko spreminja tudi dinamično glede na pogoj delovanja motorja. Zato so potrebni posebni varnostni ukrepi in omejitve, da se omogoči preskušanje emisij za te motorje.

A.4.2.   Pogoji preskusa (odstavek 6 Priloge 4)

A.4.2.1.   Pogoji laboratorijskega preskusa (odstavek 6.1 Priloge 4)

Parameter fa za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, se določi s formulo (a)(2) v odstavku 6.1 Priloge 4 k temu pravilniku.

A.4.3.   Preskusni postopki (odstavek 7 Priloge 4)

A.4.3.1.   Postopki merjenja (odstavek 7.1.2 Priloge 4)

Priporočen postopek merjenja za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, je postopek (b) v odstavku 7.1.3 Priloge 4 (sistem CVS).

Ta postopek merjenja zagotavlja, da sprememba sestave goriva med preskusom vpliva le na rezultate meritev ogljikovodikov. To se nadomesti z eno od metod, opisanih v odstavku 4.4.

Druge metode merjenja, kot je na primer metoda (a) iz odstavka 7.1.3 Priloge 4 (merjenje nerazredčenih plinov/delnega pretoka), se lahko uporabljajo z nekaj varnostnimi ukrepi glede določanja masnega pretoka izpušnih plinov in metod izračuna. Kot je opisano v Dodatku 6, se uporabljajo nespremenljive vrednosti parametrov za plin in vrednosti ugas .

A.4.4.   Izračun emisij (odstavek 8 Priloge 4)

Izračun emisij na molski osnovi v skladu s Prilogo 7 h globalnim tehničnim predpisom (gtp) št. 11 o protokolu preskusa emisij izpušnih plinov za necestno mobilno mehanizacijo (NRMM) ni dovoljen.

A.4.4.1.   Korekcija iz suhega v vlažno stanje (odstavek 8.1 Priloge 4)

A.4.4.1.1.   Nerazredčen izpušni plin (odstavek 8.1.1 Priloge 4)

Za izračun korekcije iz suhega v vlažno stanje se uporabita enačbi 15 in 17 iz odstavka 8.1.1 Priloge 4.

Parametri, specifični za gorivo, se določijo v skladu z odstavkoma A.6.2 in A.6.2.3 Dodatka 6.

A.4.4.1.2.   Razredčen izpušni plin (odstavek 8.1.2 Priloge 4)

Za izračun korekcije iz vlažnega v suho stanje se uporabita enačbi 19 in 20 v odstavku 8.1.2 Priloge 4.

Za korekcijo iz suhega v vlažno stanje se uporabi molarno razmerje vodika α v kombinaciji dveh goriv. To molarno razmerje vodika se izračuna iz vrednosti izmerjene porabe goriva za obe gorivi v skladu z odstavkom A.6.4. Dodatka 6.

A.4.4.2.   Korekcija NOx za vlažnost (odstavek 8.2 Priloge 4)

Za določitev korekcije NOx za vlažnost pri motorjih, ki uporabljajo dvojno gorivo, se uporabi korekcija NOx za vlažnost pri motorjih na kompresijski vžig iz odstavka 8.2.1 Priloge 4.

Formula

(A4.1)

Kjer je:

Ha vlažnost polnilnega zraka v g vode na kg suhega zraka.

A.4.4.3.   Redčenje z delnim tokom (PFS) in merjenje nerazredčenih plinov (odstavek 8.4 Priloge 4)

A.4.4.3.1.   Določanje masnega pretoka izpušnih plinov (odstavek 8.4.1 Priloge 4)

Masni pretok izpušnih plinov se določi v skladu z metodo neposrednega merjenja iz odstavka 8.4.1.3.

Druga možnost je metoda merjenja pretoka zraka in razmerja zrak-gorivo v skladu z odstavkom 8.4.1.6 (enačbe 30, 31 in 32), ki se lahko uporablja le, če so vrednosti α, γ, δ in ε določene v skladu z odstavkoma A.6.2 in A.6.3 Dodatka 6. Uporaba cirkonijevega senzorja za določanje razmerja zrak-gorivo ni dovoljena.

A.4.4.3.2.   Določanje plinastih sestavin (odstavek 8.4.2 Priloge 4)

Izračuni se opravijo v skladu z odstavkom 8 Priloge 4, vendar se uporabijo vrednosti za ugas in molarna razmerja iz odstavkov A.6.2 in A.6.3 Dodatka 6.

A.4.4.3.3.   Določanje delcev (odstavek 8.4.3 Priloge 4)

Za določitev emisij delcev z metodo meritve redčenja z delnim tokom se izračun opravi v skladu z odstavkom 8.4.3.2 Priloge 4.

Za nadzor razmerja redčenja se lahko uporabi ena od naslednjih dveh metod:

metoda neposrednega merjenja masnega pretoka iz odstavka 8.4.1.3

metoda merjenja pretoka zraka in razmerja zrak-gorivo v skladu z odstavkom 8.4.1.6. (enačbe 30, 31 in 32) se lahko uporabi le, kadar se kombinira z metodo vnaprej določenih vrednosti, opisano v odstavku 8.4.1.2, in če so vrednosti α, γ, δ in ε določene v skladu z odstavkoma A.6.2 in A.6.3 Dodatka 6.

Za vsako meritev se opravi preveritev kakovosti v skladu z odstavkom 9.6.4.1.

A.4.4.3.4.   Dodatne zahteve glede merilnika masnega pretoka izpušnih plinov

Merilnik pretoka iz odstavkov A.4.4.3.1 in A.4.4.3.3 ni občutljiv na spremembe sestave in gostote izpušnih plinov. Majhne napake npr. Pitotove cevi ali merjenja z zaslonko (enake kvadratnemu korenu gostote izpušnih plinov) se lahko zanemarijo.

A.4.4.4.   Merjenje redčenja s celotnim tokom (CVS) (odstavek 8.5 Priloge 4)

Morebitna sprememba sestave goriva bo vplivala le na izračun rezultatov merjenja ogljikovodikov. Za vse druge sestavine se uporabljajo ustrezne enačbe iz odstavka 8.5.2.

Za izračun emisij ogljikovodikov z uporabo molarnih razmerij sestavin, določenih iz vrednosti izmerjene porabe goriva za obe gorivi v skladu z odstavkom A.6.4. Dodatka 6, se uporabljajo natančne enačbe.

A.4.4.4.1.   Določanje koncentracij, korigiranih glede na ozadje (odstavek 8.5.2.3.2 Priloge 4)

Za določitev stehiometričnega faktorja se molarno razmerje vodika α v gorivu izračuna kot povprečno molarno razmerje vodika v mešanici goriva med preskusom v skladu z odstavkom A.6.4 Dodatka 6.

Namesto tega se lahko uporabi vrednost Fs plinastega goriva v enačbi 59 ali 60 Priloge 4.

A.4.5.   Specifikacija in preverjanje opreme (odstavek 9 Priloge 4)

A.4.5.1.   Plini za preskus stranske občutljivosti na kisik (odstavek 9.3.3.4 Priloge 4)

Koncentracije kisika, potrebne za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, so enake koncentracijam kisika, potrebnim za motorje na kompresijski vžig iz preglednice 8 v odstavku 9.3.3.4 Priloge 4.

A.4.5.2.   Preskus stranske občutljivosti na kisik (odstavek 9.3.7.3 Priloge 4)

Instrumenti, uporabljeni za merjenje motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, se preverjajo z enakimi postopki kakor za merjenje motorjev na kompresijski vžig. V skladu s točko (b) odstavka 9.3.7.3 Priloge 4 se uporablja 21-odstotna kisikova mešanica.

A.4.5.3.   Preskus moteče občutljivosti na vodno paro (odstavek 9.3.9.2.2 Priloge 4)

Preskus moteče občutljivosti na vodno paro iz odstavka 9.3.9.2.2 Priloge 4 k temu pravilniku se uporablja le za merjenje koncentracije NOx na vlažni osnovi. Za motorje s pogonom na zemeljski plin, ki uporabljajo dvojno gorivo, se ta preskus opravi s predpostavljenim razmerjem H/C, ki je enako 4 (metan). V tem primeru velja Formula. Za motorje s pogonom na utekočinjen naftni plin, ki uporabljajo dvojno gorivo, se ta preskus opravi s predpostavljenim razmerjem H/C, ki je enako 2,525. V navedenem primeru velja Formula.

Dodatek 5

Zahteve za dodatni postopek preskusa emisij PEMS za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo

A.5.1.   Splošno

Ta dodatek opredeljuje dodatne zahteve in izvzetja iz Priloge 8 k temu pravilniku, da se omogoči preskušanje emisij PEMS za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo.

Preskušanje emisij motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo, je zapleteno zaradi tega, ker je lahko gorivo, ki ga uporablja motor, zelo različno, od čistega dizelskega goriva do kombinacije predvsem plinastega goriva z majhno količino dizelskega goriva, ki se uporablja za vžig. Razmerje med gorivi za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo, se lahko spreminja tudi dinamično, glede na pogoj delovanja motorja. Zato so potrebni posebni varnostni ukrepi in omejitve, da se omogoči preskušanje emisij za te motorje.

A.5.2.   Uporabljajo se naslednje spremembe Dodatka 1 k Prilogi 8:

A.5.2.1.

Opomba (2) v preglednici 1 v odstavku A.1.2.2 se glasi:

(2)

Samo za motorje na zemeljski plin

A.5.2.2.

Odstavek A.1.3.3 „Korekcija iz suhega v vlažno stanje“ se glasi:

Če se koncentracija meri na suhi osnovi, se skladno z odstavkom 8.1 Priloge 4 in odstavkom 4.1.1 Dodatka 4 k tej prilogi pretvori v vlažno osnovo.

A.5.2.3.

Odstavek A.1.3.5 „Izračun trenutnih plinastih emisij“ se glasi:

Masne emisije se določijo, kakor je opisano v odstavku 8.4.2.3 Priloge 4. Vrednosti za ugas se določijo v skladu z odstavkoma A.6.2 in A.6.3 Dodatka 6 k Prilogi 15.

Dodatek 6

Določitev molarnih razmerij sestavin in vrednosti ugas za motorje, ki uporabljajo dvojno gorivo

A.6.1.   Splošno

Ta dodatek opredeljuje določanje molarnih razmerij sestavin in vrednosti ugas za izračun korekcijskega faktorja za preračun iz suhega v vlažno stanje ter emisij za preskušanje emisij pri motorjih, ki uporabljajo dvojno gorivo.

A.6.2.   Delovanje v načinu z dvojnim gorivom

A.6.2.1.   Za motorje tipa 1A ali 1B, ki uporabljajo dvojno gorivo in delujejo v načinu z dvojnim gorivom, se uporabljajo molarna razmerja sestavin in vrednosti ugas za plinasto gorivo.

A.6.2.2.   Za motorje tipa 2A ali 2B, ki uporabljajo dvojno gorivo in delujejo v načinu z dvojnim gorivom, se uporabljajo molarna razmerja sestavin in vrednosti ugas iz preglednic A6.1 in A6.2.

Preglednica A6.1

Molarna razmerja sestavin za mešanico 50 % plinastega goriva in 50 % dizelskega goriva (masni %)

Plinasto gorivo

α

γ

δ

ε

CH4

2,8681

0

0

0,0040

GR

2,7676

0

0

0,0040

G23

2,7986

0

0,0703

0,0043

G25

2,7377

0

0,1319

0,0045

Propan

2,2633

0

0

0,0039

Butan

2,1837

0

0

0,0038

LPG

2,1957

0

0

0,0038

Gorivo LPG A

2,1740

0

0

0,0038

Gorivo LPG B

2,2402

0

0

0,0039


Preglednica A6.2

Vrednosti nerazredčenega izpušnega plina u gas in gostote sestavin za mešanico 50 % plinastega goriva in 50 % dizelskega goriva (masni %)

Plinasto gorivo

ρ e

 

 

Plin

 

 

 

NOx

CO

HC

CO2

O2

CH4

 

 

ρ gas [kg/m3]

 

 

 

2,053

1,250

 (1)

1,9636

1,4277

0,716

 

 

u gas  (2)

 

 

 

CNG/LNG (3)

1,2786

0,001606

0,000978

0,000528 (4)

0,001536

0,001117

0,000560

Propan

1,2869

0,001596

0,000972

0,000510

0,001527

0,001110

0,000556

Butan

1,2883

0,001594

0,000971

0,000503

0,001525

0,001109

0,000556

LPG (5)

1,2881

0,001594

0,000971

0,000506

0,001525

0,001109

0,000556

A.6.2.3.   Za motorje tipa 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo in delujejo v načinu z dvojnim gorivom, se uporabljajo molarna razmerja sestavin in vrednosti ugas .

A.6.2.4.   Za izračun emisij ogljikovodikov za vse tipe motorjev, ki uporabljajo dvojno gorivo in delujejo v načinu z dvojnim gorivom, velja:

za izračun emisij THC se uporablja vrednost ugas plinastega goriva;

za izračun emisij NMHC se uporablja vrednost ugas na podlagi CH2,93;

za izračun emisij CH4 se uporablja vrednost ugas za CH4.

A.6.3.   Delovanje v dizelskem načinu

Za motorje tipa 1B, 2B ali 3B, ki uporabljajo dvojno gorivo in delujejo v dizelskem načinu, se uporabljajo molarna razmerja sestavin in vrednosti ugas za dizelsko gorivo.

A.6.4.   Določitev molarnih razmerij sestavin, če je mešanica goriva znana

A.6.4.1.   Izračun sestavin mešanice goriva

Formula

(A6.1)

Formula

(A6.2)

Formula

(A6.3)

Formula

(A6.4)

Formula

(A6.5)

Kjer je:

q mf1

masni pretok goriva 1, v kg/s;

q mf2

masni pretok goriva 2, v kg/s;

w ALF

vsebnost vodika v gorivu, v odstotku mase;

w BET

vsebnost ogljika v gorivu, v odstotku mase;

w GAM

vsebnost žvepla v gorivu, v odstotku mase;

w DEL

vsebnost dušika v gorivu, v odstotku mase;

w EPS

vsebnost kisika v gorivu, v odstotku mase.

A.6.4.2.   Izračun molarnih razmerij za H, C, S, N in O glede na C za mešanico goriva (v skladu z ISO8178-1, Priloga A-A.2.2.2).

Formula

(A6.6)

Formula

(A6.7)

Formula

(A6.8)

Formula

(A6.9)

Kjer je:

w ALF

vsebnost vodika v gorivu, v odstotku mase;

w BET

vsebnost ogljika v gorivu, v odstotku mase;

w GAM

vsebnost žvepla v gorivu, v odstotku mase;

w DEL

vsebnost dušika v gorivu, v odstotku mase;

w EPS

vsebnost kisika v gorivu, v odstotku mase;

α

molarno razmerje vodika (H/C);

γ

molarno razmerje žvepla (S/C);

δ

molarno razmerje dušika (N/C);

ε

molarno razmerje kisika (O/C)

v zvezi z gorivom CH α O ε N δ S γ .

A.6.4.3.   Izračun vrednosti u gas za mešanico goriva

Vrednosti u gas nerazredčenih izpušnih plinov za mešanico goriva se lahko izračunajo z natančnimi enačbami iz odstavka 8.4.2.4 Priloge 4 in molarnimi razmerji, izračunanimi v skladu s tem odstavkom.

Pri sistemih s stalnim masnim pretokom je za izračun vrednosti u gas za nerazredčene izpušne pline potrebna enačba 57 iz odstavka 8.5.2.3.1 Priloge 4.


(1)  odvisno od goriva

(2)  pri λ = 2, suh zrak, 273 K, 101,3 kPa

(3)  u točen do 0,2 % za masno sestavo: C = 58 - 76 %; H = 19 - 25 %; N = 0 - 14 % (CH4, G20, GR, G23 in G25)

(4)  NMHC na podlagi CH2,93 (za skupne HC se uporablja koeficient u gas za CH4)

(5)  u točen do 0,2 % za masno sestavo: C3 = 27 - 90 %; C4 = 10 - 73 % (goriva LPG A in B)


Top