24.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/1

spremembe 06 – začetek veljavnosti: 27. januarja 2013

Dopolnilo 1 k spremembam 06 – začetek veljavnosti: 15. julija 2013

Popravek dopolnila 1 k spremembam 06 – začetek veljavnosti: 15. julija 2013

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

1

2

3

4

1

2A

2B

2C

3

4

5

6

7

8

9A

9B

9C

10

11

12

13

14

15

2.1.

„cikel staranja“ pomeni delovanje vozila ali motorja (hitrost, obremenitev, moč) v obdobju kopičenja prevozov;

2.2.

„homologacija motorja (družine motorjev)“ pomeni homologacijo določenega tipa motorja (družine motorjev) glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter dima in vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD);

2.3.

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter dima iz motorja kot tudi vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD) ter vgradnjo motorja v vozilo;

2.4.

„pomožna strategija za uravnavanje emisij“ (AES) pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki se aktivira in nadomesti ali spremeni osnovno strategijo za uravnavanje emisij za poseben namen ter kot odziv na poseben sklop okoljskih pogojev in/ali pogojev delovanja, pri čemer se izvaja le, dokler so na voljo ti pogoji;

2.5.

„osnovna strategija za uravnavanje emisij“ (BES) pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki je aktivna v celotnem obsegu delovanja vrtilne frekvence in bremena motorja, razen če se aktivira pomožna strategija za uravnavanje emisij.

2.6.

„stalna regeneracija“ pomeni regeneracijo sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se izvaja stalno ali vsaj enkrat na preskus po vročem zagonu v skladu s svetovno harmoniziranim prehodnim voznim ciklom (WHTC);

2.7.

„okrov ročične gredi“ pomeni prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi;

2.8.

„kritični sestavni deli, povezani z emisijami“, pomeni naslednje sestavne dele, ki so predvsem namenjeni uravnavanju emisij: vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ECU, vključno s povezanimi senzorji in stikali, ter sistem za vračanje izpušnih plinov (EGR), vključno z vsemi povezanimi filtri, hladilniki, nadzornimi ventili in cevmi;

2.9.

„kritični poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki se izvaja na kritičnih sestavnih delih, povezanih z emisijami;

2.10.

„odklopna strategija“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki ne izpolnjuje zahtev glede zmogljivosti za osnovno in/ali pomožno strategijo za uravnavanje emisij, kot je določena v tej prilogi.

2.11.

„sistem za NOx “ pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjševanju emisij dušikovih oksidov (NOx) (npr. pasivni in aktivni varčni katalizatorji NOx, adsorberji NOx in sistemi selektivne katalitične redukcije (SCR));

2.12.

„diagnostična koda težave“ (DTC) pomeni numerični ali alfanumerični identifikator, ki opredeljuje ali označuje napako.

2.13.

„dizelski način“ pomeni normalni način obratovanja motorja, ki uporablja dvojno gorivo, med katerim motor ne uporablja plinastega goriva za noben pogoj delovanja;

2.14.

„vozni cikel“ pomeni zaporedje, ki vključuje zagon motorja, obdobje delovanja (vozila), zaustavitev motorja in čas do naslednjega zagona;

2.15.

„motor, ki uporablja dvojno gorivo“, pomeni sistem motorja, ki je namenjen za istočasno delovanje na dizelsko in plinasto gorivo, pri čemer se gorivi merita ločeno in se lahko razmerje med porabo enega in drugega goriva spreminja glede na delovanje;

2.16.

„način z dvojnim gorivom“ pomeni normalni način obratovanja motorja, ki uporablja dvojno gorivo, med katerim motor pri nekaterih pogojih delovanja istočasno uporablja dizelsko in plinasto gorivo;

2.17.

„vozilo, ki uporablja dvojno gorivo“, pomeni vozilo, ki ga poganja motor na dvojno gorivo, pri čemer se gorivi, ki ju uporablja motor, dovajata iz ločenih sistemov za shranjevanje;

2.18.

„element konstrukcije“ pomeni v zvezi z vozilom ali motorjem:

2.19.

„sistem za nadzor uravnavanja emisij“ pomeni sistem, ki zagotavlja pravilno delovanje naprav za zmanjševanje NOx v sistemu motorja v skladu z zahtevami iz odstavka 5.5.

„Sistem za uravnavanje emisij“ pomeni elemente sestave in strategije za uravnavanje emisij, razvite ali kalibrirane za uravnavanje emisij.

2.20.

„poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno vpliva na emisije ali bo verjetno vplival na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila;

2.21.

„strategija za uravnavanje emisij“ pomeni element ali garnituro elementov sestave, ki je vključena v skupno sestavo sistema motorja ali vozila in se uporablja pri uravnavanju emisij.

2.22.

„družina motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki so skladni z opredelitvijo pojma družine motorjev, vendar so še naprej razvrščeni v skupine motorjev, ki uporabljajo podobne sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

2.23.

„družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki imajo po konstrukciji, kot je opredeljena v odstavku 7 tega pravilnika, podobne značilnosti emisij izpušnih plinov;

2.24.

„sistem motorja“ pomeni motor, sistem za uravnavanje emisij in komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporočila) med elektronsko krmilno enoto (elektronskimi krmilnimi enotami) sistema motorja (ECU) in katero koli drugo krmilno enoto prenosa moči ali vozila;

2.25.

„zagon motorja“ vključuje vžig, zaganjanje in začetek zgorevanja ter je končan, ko vrtilna frekvenca motorja doseže 150 min-1 pod običajno vrtilno frekvenco v prostem teku pri ogretem motorju;

2.26.

„tip motorja“ pomeni kategorijo motorjev, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja iz Priloge 1;

2.27.

„sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni katalizator (oksidacijski, tristezni ali kateri koli drug), filter za delce, sistem za NOx, kombinirani filter za NOx in delce ali katero koli drugo napravo za zmanjševanje emisij, ki je nameščena za motorjem;

2.28.

„plinasta onesnaževala“ pomenijo emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida, NOx, izraženega v ekvivalentu NO2, ogljikovodikov (tj. skupnih ogljikovodikov, nemetanskih ogljikovodikov in metana);

2.29.

„splošni imenovalec“ pomeni števec, ki označuje, kolikokrat je vozilo delovalo, pri čemer se upoštevajo splošni pogoji;

2.30.

„skupina monitorjev“ pomeni, za namen ocenjevanja učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo, sklop monitorjev OBD, ki se uporabljajo za določanje pravilnega delovanja sistema za uravnavanje emisij;

2.31.

„števec ciklov vžiga“ pomeni števec, ki označuje število vžigov motorja;

2.32.

„razmerje učinkovitosti med uporabo“ (IUPR) pomeni razmerje med številom, ki označuje, kolikokrat so bili na voljo pogoji, pod katerimi bi moral monitor ali skupina monitorjev zaznati napako, in številom voznih ciklov, pomembnih za delovanje navedenega monitorja ali skupine monitorjev;

2.33.

„nizka vrtilna frekvenca (nlo )“ pomeni najnižjo vrtilno frekvenco motorja, pri kateri doseže 50 % največje deklarirane moči;

2.34.

„napaka“ pomeni okvaro ali poslabšanje sistema motorja, vključno s sistemom OBD, za katero se lahko razumno pričakuje, da bo povzročila povečanje emisij katerega koli od onesnaževal, urejenih s predpisi, iz sistema motorja ali zmanjšanje učinkovitosti sistema OBD;

2.35.

„indikator nepravilnega delovanja“ (MI) pomeni indikator, ki je del sistema za opozarjanje in ki jasno opozori voznika vozila na napako;

2.36.

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike homologacijskega postopka ali postopka izdaje soglasja in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ni nujno, da je ta fizična ali pravna oseba neposredno vključena v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka;

2.37.

„nazivna moč“ pomeni največjo koristno moč, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja;

2.38.

„neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na napravi za preskušanje na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustreznem številu vrtljajev ali pri vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo v skladu s Pravilnikom UN št. 85 ter izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih;

2.39.

„poseg vzdrževanja, nepovezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno ne vpliva na emisije in nima trajnega učinka na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila, ko je poseg vzdrževanja opravljen;

2.40.

„vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu“ (sistem OBD) pomeni sistem v vozilu ali motorju, ki lahko:

2.41.

„družina motorjev OBD“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev sistemov motorjev, ki imajo skupne metode spremljanja in diagnosticiranja napak, povezanih z emisijami;

2.42.

„zaporedje delovanja“ pomeni zaporedje, sestavljeno iz zagona motorja, obdobja delovanja (motorja), zaustavitve motorja in časa do naslednjega zagona, kadar specifični monitor OBD deluje do konca in bi bila morebitna napaka zaznana;

2.43.

„originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so vključene v homologacijo zadevnega vozila;

2.44.

„osnovni motor“ pomeni motor, izbran izmed družine motorjev tako, da bodo njegove emisijske lastnosti reprezentativne za to družino motorjev;

2.45.

„naprava za naknadno obdelavo delcev“ pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjševanju emisij trdnih onesnaževal (PT), z mehanskim, aerodinamičnim, difuzijskim ali inercijskim ločevanjem;

2.46.

„delci (PM)“ pomenijo vsako snov, ki se nabere na posebnem filtru, ko se izpušni plini razredčijo s čistim filtriranim redčilom na temperaturo med 315 K (42 °C) in 325 K (52 °C); tu gre zlasti za ogljik, kondenzirane ogljikovodike in sulfate s primešano vodo;

2.47.

„odstotek obremenitve“ pomeni delež največjega razpoložljivega navora pri določeni vrtilni frekvenci motorja;

2.48.

„spremljanje učinkovitosti“ pomeni spremljanje napak, ki vključuje preverjanje funkcionalnosti, in spremljanje parametrov, ki niso neposredno povezani z mejnimi vrednostmi emisij, pri čemer se to izvaja na sestavnih delih ali sistemih, da se preveri, ali delujejo v ustreznem območju;

2.49.

„periodična regeneracija“ pomeni postopek regeneracija naprave za nadzor nad emisijami, ki se izvaja periodično v manj kot 100 urah normalnega delovanja motorja.

2.50.

„prenosni sistem za merjenje emisij“ (PEMS) pomeni prenosni sistem za merjenje emisij, ki izpolnjuje zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi 8 tega pravilnika;

2.51.

„odgon“ pomeni enoto za zagotovitev potrebne moči za pogon pomožne opreme, vgrajene na vozilo, ki jo poganja motor;

2.52.

„kvalificiran okvarjen sestavni del ali sistem“ (QDC) pomeni sestavni del ali sistem, ki je bil namenoma okvarjen, na primer s pospešenim staranjem ali kontroliranim prirejanjem, in ki ga je homologacijski organ v skladu z določbami iz odstavka 6.3.2 Priloge 9B in odstavka A.8.2.2. Dodatka 8 k Prilogi 9B k temu pravilniku v sistemu motorja odobril za uporabo pri prikazu učinkovitosti OBD;

2.53.

„reagent“ pomeni vsak medij, ki je shranjen v posodi v vozilu in se dovaja sistemu za naknadno obdelavo izpušnih plinov (če se to zahteva) na podlagi zahteve sistema za nadzor emisij;

2.54.

„ponovna kalibracija“ pomeni fino nastavitev motorja na zemeljski plin, da se zagotovi enaka zmogljivost (moč, poraba goriva) v različnem območju zemeljskega plina;

2.55.

„referenčna masa“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika 75 kg in h kateri se prišteje enotna masa 100 kg;

2.56.

„nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so namenjene za nadomestitev originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja in se jih lahko odobri kot samostojno tehnično enoto;

2.57.

„diagnostično orodje“ pomeni zunanjo preskusno opremo, ki se uporablja za standardno zunanjo komunikacijo s sistemom OBD v skladu z zahtevami tega pravilnika;

2.58.

„razpored kopičenja prevozov“ pomeni cikel staranja in obdobje kopičenja prevozov za določanje faktorjev poslabšanja za družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

2.59.

„servisni način“ pomeni posebni način, ki se aktivira za namene popravila ali odstranitve vozila iz prometa, kadar delovanje v načinu z dvojnim gorivom ni mogoče (2);

2.60.

„emisije iz izpušne cevi“ pomenijo emisije plinastih in trdnih onesnaževal;

2.61.

„nedovoljeni poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo sistema za uravnavanje emisij vozila ali pogonskega sistema, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v teh sistemih, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je povečanje emisij vozila.

2.62.

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, brez enotne mase voznika 75 kg, potnikov ali tovora, vendar z 90-odstotno napolnjeno posodo za gorivo in običajnim kompletom orodja in nadomestnim kolesom v vozilu, kadar je primerno;

2.63.

„življenjska doba“ pomeni ustrezno število prevoženih kilometrov in/ali časa delovanja, v katerem mora biti zagotovljena skladnost z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij plinov in delcev.

2.64.

„tip vozila glede na emisije“ pomeni skupino vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja in vozila iz Priloge 1;

2.65.

„filter za trdne delce pri dizelskih motorjih s stenskim pretokom“ pomeni filter za trdne delce pri dizelskih motorjih („DPF“), pri katerem morajo vsi izpušni plini prehajati skozi steno, ki prefiltrira trdno snov;

2.66.

„Wobbejev indeks (spodnji Wl ali zgornji Wu)“ pomeni razmerje med ustrezno kalorično vrednostjo določenega plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pod enakimi referenčnimi pogoji;

2.67.

„faktor λ-premika (Sλ )“ pomeni izraz, ki opisuje potrebno prožnost sistema upravljanja motorja glede spremembe razmerja presežnega zraka λ, če uporablja motor za gorivo plinasto spojino, ki se razlikuje od čistega metana (za izračun Sλ glej Dodatek 5 k Prilogi 4).

3.1.1.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto.

3.1.2.

Vloga iz odstavka 3.1.1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Prilogi 1. Za ta namen se uporablja del 1 Priloge 1.

3.1.3.

Proizvajalec skupaj z vlogo predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je navedeni nadzor posreden ali neposreden, ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu z odstavkoma 4 in 5 Priloge 11. Dokumentacijski paket sestavljajo naslednji deli, vključno z informacijami iz odstavka 5.1.4:

3.1.4.

Poleg informacij iz odstavka 3.1.3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

3.1.5.

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor ali po potrebi osnovni motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

3.1.6.

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

3.2.1.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije.

3.2.2.

Vloga iz odstavka 3.2.1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v delu 2 Priloge 1. Tej vlogi se priloži kopija certifikata o homologaciji za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto.

3.2.3.

Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni elementi sistema za opozarjanje in prisilo voznika, ki je vgrajen v vozilo in določen v Prilogi 11. Ta sveženj dokumentacije se zagotovi v skladu z odstavkom 3.1.3

3.2.4.

Poleg informacij iz odstavka 3.2.3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

3.2.5.

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

3.3.1.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za vozilo glede na emisije.

3.3.2.

Vloga iz odstavka 3.3.1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Prilogi 1. Za ta namen se uporabljata del 1 in del 2 navedene priloge.

3.3.3.

Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je nadzor posreden ali neposreden, ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu s Prilogo 11. Ta dokumentacijski paket se zagotovi v skladu z odstavkom 3.1.3.

3.3.4.

Poleg informacij iz odstavka 3.3.3 proizvajalec predloži informacije iz odstavka 3.1.4. od (a) do (h) in odstavka 3.2.4. od (a) do (d).

3.3.5.

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

3.3.6.

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

3.4.1.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote.

3.4.2.

Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Dodatku 1 k Prilogi 13.

3.4.3

Proizvajalec predloži izjavo o skladnosti z zahtevami v zvezi z dostopom do podatkov OBD.

3.4.4.

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži naslednje:

3.4.5.

Za namene točke (a) odstavka 3.4.4 preskusne motorje izbere vlagatelj po dogovoru s homologacijskim organom.

Preskusni pogoji so skladni z zahtevami iz odstavka 6 Priloge 4.

Preskusni motorji morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

3.4.6.

Za namene točk (b) in (c) odstavka 3.4.4 je vzorec jasno in neizbrisno označen z blagovno znamko vlagatelja in njegovo trgovsko oznako.

3.4.7.

Za namene točke (c) odstavka 3.4.4 je vzorec kvalificiran okvarjen sestavni del.

(a)

opredeli vrste goriva, ki jih lahko uporablja družina motorjev, v odstavku 3.2.2.2.1 dela 1 Priloge 1;

(b)

dokaže, da lahko osnovni motor izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika v zvezi z opredeljenimi gorivi;

(c)

izpolni zahteve v zvezi s skladnostjo v prometu iz odstavka 9 o opredeljenih gorivih, vključno s katero koli mešanico opredeljenih goriv in ustreznih tržnih goriv ter ustreznih standardov.

4.6.3.1.1.

Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi s tretjim gorivom (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. zgornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

(a)

ime ali blagovno znamko proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

znamko in identifikacijsko številko dela originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami iz odstavka 3.2.12.2 dela 1 Priloge 1.

4.12.3.1.

krog, ki obkroža črko „E“, in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (6);

4.12.3.2.

številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“ ter pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga, določenega v odstavku 4.12.3.1.

4.12.3.3.

Homologacijska oznaka vsebuje tudi pomišljaj in dodatno črko, postavljeno za številko homologacije, na podlagi katere se razlikuje stopnjo, za katero je bila v skladu z odstavkom 13.2 homologacija podeljena in sporočena v preglednici 1 v Prilogi 3.

4.12.7.1.

blagovno ime ali znamko proizvajalca motorja,

4.12.7.2.

trgovska oznaka proizvajalca.

V primeru iz odstavka 4.7.1.4 naj na oznaki piše: „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM IZ OBMOČJA H“. Po potrebi se „H“ zamenja z „L“.

V primeru odstavka 4.7.2.3 naj na oznaki piše "„SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM S SPECIFIKACIJO …“ ali „SAMO ZA UPORABO S TEKOČIM NAFTNIM PLINOM S SPECIFIKACIJO …“, kakor v določenem primeru ustreza. Vse informacije v ustreznih preglednicah v Prilogi 5 se navedejo s posamičnimi sestavinami in mejnimi vrednostmi, ki jih določi proizvajalec motorja.

5.1.2.1.

Ukrepi iz odstavka 5.1.2 vključujejo zagotavljanje varnosti cevi, spojev in priključkov, ki se uporabljajo v sistemih za uravnavanje emisij, tako da so skladni s prvotnim namenom načrtovanja.

5.1.2.2.

Proizvajalec zagotovi, da rezultati preskusov emisij ustrezajo veljavnim mejnim vrednostim v skladu s preskusnimi pogoji, predpisanimi v tem pravilniku.

5.1.2.3.

Kateri koli sistem motorja in kateri koli element sestave, ki lahko vpliva na emisije plinastih in trdnih onesnaževal, se načrtuje, izdela, sestavi in namesti tako, da se omogoči skladnost motorja med normalno uporabo z določbami tega pravilnika. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost z zahtevami zunaj pogojev preskusnega cikla iz odstavka 5.1.3 in Priloge 10.

5.1.2.4.

Uporaba odklopnih strategij, ki zmanjšujejo učinkovitost opreme za uravnavanje emisij, je prepovedana.

5.1.2.5.

Za pridobitev homologacije v primeru vozil s pogonom na bencin ali E85, proizvajalec zagotovi, da so izpolnjene posebne zahteve za dovodne odprtine posod za gorivo vozil s pogonom na bencin ali E85, kot so določene v odstavku 6.3.

5.1.3.1.

Pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 5.1.2 izvedeni tehnični ukrepi upoštevajo:

5.1.3.2.

Proizvajalec izpolnjuje posebne zahteve iz Priloge 10, vključno s povezanimi preskusnimi postopki.

5.1.4.1.

Dokumentacijski paket, ki se zahteva v odstavku 3 ter omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v vozilo in motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, mora biti na voljo v naslednjih delih:

5.1.4.2.

Formalni dokumentacijski paket je lahko kratek, če vključuje dokaze, da so bile opredeljene vse izstopne vrednosti, ki jih dovoljuje matrica, pridobljena iz obsega nadzora vnosov posameznih enot. V dokumentaciji mora biti opisano delovanje sistema za prisilo voznika iz Priloge 11, vključno s parametri, ki so potrebni za pridobivanje informacij, povezanih s tem sistemom. To gradivo shrani homologacijski organ.

5.1.4.3.

Razširjen dokumentacijski paket mora vključevati informacije o delovanju vseh pomožnih in osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z opisom parametrov, ki jih spremeni katera koli pomožna strategija za uravnavanje emisij, in mejnih pogojev, pod katerimi deluje pomožna strategija za uravnavanje emisij, ter navedbo, katere pomožne in osnovne strategije za uravnavanje emisij bodo verjetno aktivne pod pogoji za preskusne postopke iz Priloge 10. Razširjen dokumentacijski paket mora vključevati opis logike sistema za uravnavanje goriva, strategij krmiljenja in stikalnih točk v vseh načinih delovanja. Vključevati mora tudi popoln opis sistema za prisilo voznika, ki ga zahteva Priloga 11, vključno s povezanimi strategijami spremljanja.

5.1.4.4.

Razširjen dokumentacijski paket ostane strogo zaupen. Hrani ga lahko homologacijski organ ali ga, po presoji homologacijskega organa, zadrži proizvajalec. Če dokumentacijski paket zadrži proizvajalec, ga mora homologacijski organ, potem ko ga pregleda in odobri, označiti in opremiti z datumom. Homologacijskemu organu ga je treba dati na voljo za pregled ob homologaciji ali kadar koli med veljavnostjo homologacije.

5.1.5.1.

Splošne zahteve, vključno s posebnimi zahtevami za varnost elektronskega sistema, so določene v odstavku 4 Priloge 9B k temu pravilniku in opisane v odstavku 2 Priloge 9A.

(a)

160 000 km ali pet let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij M1, N1 in M2;

(b)

300 000 km ali šest let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij N2, N3 z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 16 ton in M3 razreda I, razreda II in razreda A, in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 7,5 ton;

(c)

700 000 km ali sedem let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorije N3 z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 16 ton in kategorije M3 razreda III in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 7,5 ton.

6.1.1.

podtlak v sesalni cevi ni višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Priloge 1;

6.1.2.

protitlak izpušnih plinov ni višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Priloge 1;

6.1.3.

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, ne sme biti višja od tiste, ki je za homologacijo motorja navedena v delu 1 Priloge 1;

6.1.4.

značilnosti sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov so v skladu s tistimi, ki so za homologacijo motorja navedene v delu 1 Priloge 1.

(a)

v zvezi s skladnostjo sistema OBD so v skladu z Dodatkom 1 k Prilogi 9B pri vgradnji izpolnjene zahteve proizvajalca za vgradnjo iz dela 1 Priloge 1;

(b)

v zvezi s skladnostjo sistema, s katerim se zagotavlja pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, so pri vgradnji v skladu z Dodatkom 4 Priloge 11 izpolnjene zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Priloge 1.

6.2.1.

Vgradnja motorja, ki uporablja dvojno gorivo, homologiranega kot samostojna tehnična enota, v vozilo mora poleg tega izpolnjevati zahteve iz odstavka 6.3 Priloge 15 in v skladu z odstavkom 8.2 Priloge 15 zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Priloge 1.

6.3.1.

Dovodna odprtina posode za bencin ali E85 je zasnovana tako, da je onemogočeno polnjenje posode iz šobe za točenje goriva z zunanjim premerom 23,6 mm ali več.

6.3.2.

Odstavek 6.3.1 se ne uporablja za vozila, pri katerih sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

6.3.3.

Zagotoviti je treba ukrepe, s katerimi se preprečijo čezmerne emisije izhlapevanja in razlitje goriva zaradi manjkajočega pokrova na posodi za gorivo. To se lahko doseže z enim od naslednjih ukrepov:

7.3.1.

Na zahtevo proizvajalca in po odobritvi homologacijskega organa se lahko kot član certificirane družine motorjev vključi nov sistem motorja, če izpolnjuje merila iz odstavka 7.1.

7.3.2.

Če so elementi sestave osnovnega sistema motorja reprezentativni za elemente sestave novega sistema motorja v skladu z odstavkom 7.2 ali, pri motorjih, ki uporabljajo dvojno gorivo, v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge 15, osnovni sistem motorja ostane nespremenjen, proizvajalec pa spremeni opisni list iz Priloge 1.

7.3.3.

Če novi sistem motorja vključuje elemente sestave, ki jih osnovni sistem motorja v skladu z odstavkom 7.2 ali, pri motorjih, ki uporabljajo dvojno gorivo, v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge 15 ne predstavlja, sam pa bi predstavljal celotno družino v skladu s tema odstavkoma, potem novi sistem motorja postane novi osnovni motor. V tem primeru je treba dokazati, da novi elementi sestave izpolnjujejo določbe tega pravilnika, opisni dokument iz Priloge 1 pa se spremeni.

8.1.1.

Skladnost proizvodnje se preveri na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz prilog 2A, 2B in 2C, kakor je ustrezno.

8.1.2.

Skladnost proizvodnje se ocenjuje na podlagi posebnih pogojev iz tega odstavka in ustreznih statističnih metod iz dodatkov 1, 2 in 3.

8.2.1.

Pri uporabi dodatkov 1, 2 ali 3 se izmerjene emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, ki so predmet preverjanja skladnosti proizvodnje, prilagodijo z ustreznimi faktorji poslabšanja za tisti motor, kot je navedeno v dopolnilu k certifikatu o homologaciji, podeljenem v skladu s tem pravilnikom.

8.2.2.

Določbe Dodatka 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2) se uporabljajo, če se homologacijski organi strinjajo s proizvajalčevim postopkom preverjanja.

8.2.3.

Vse motorje, ki se preskušajo, je treba naključno izbrati iz proizvodne serije.

8.3.1.

Če se merijo emisije onesnaževal in je bila homologacija motorja enkrat ali večkrat razširjena, se preskusi opravijo na motorjih iz opisne dokumentacije za ustrezno razširitev.

8.3.2.

Skladnost motorja, predloženega v preskus emisij onesnaževal:

Ko proizvajalec motor predloži pristojnim organom, na izbranih motorjih ne sme izvesti nobenih prilagoditev več.

8.3.2.1.

Trije motorji se vzamejo iz proizvodne serije zadevnih motorjev. Motorje se preskusi z WHTC in po potrebi z WHSC, da se preveri skladnost proizvodnje. Mejne vrednosti so določene v odstavku 5.3.

8.3.2.2.

Če se homologacijski organ strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2), se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 1.

Če se homologacijski organ ne strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/324//E/ECE/TRANS/505/Rev.2), se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 2.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvedejo v skladu z Dodatkom 3.

8.3.2.3.

Na podlagi preskusov naključno izbranih motorjev v skladu z odstavkom 8.3.2.2 se šteje, da je proizvodna serija zadevnih motorjev skladna, če je po preskusnih merilih iz ustreznega dodatka sprejeta odločitev, da so emisije vseh onesnaževal ustrezne, in da ni skladna, če je za eno od onesnaževal sprejeta odločitev, da emisije niso ustrezne.

Če se za eno od onesnaževal sprejme odločitev o ustreznosti emisij, te odločitve ni mogoče spremeniti na podlagi rezultata morebitnih dodatnih preskusov, ki bi se izvedli zaradi odločanja o emisijah drugih onesnaževal.

Če ni sprejeta odločitev o ustreznosti za vsa onesnaževala in če za nobeno onesnaževalo ni sprejeta odločitev o zavrnitvi, se preskus opravi na drugem motorju (glej sliko 1).

Če ni bila sprejeta nobena odločitev, se lahko proizvajalec kadar koli odloči, da ustavi preskušanje. V takem primeru se zabeleži odločitev o zavrnitvi.

8.3.3.

Preskusi se izvajajo na novih motorjih.

8.3.3.1.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvajajo tudi na motorjih, ki so bili utečeni, vendar do največ 125 ur. V tem primeru mora postopek utekanja motorja opraviti proizvajalec, ki se zaveže, da na teh motorjih ne bo izvedel nobenih prilagoditev.

8.3.3.2.

Če želi proizvajalec v skladu z odstavkom 8.3.3.1 izvesti postopek utekanja, ga lahko opravi na enega od naslednjih načinov:

Naslednji preskusni motorji se ne utekajo, ampak se njihove emisije, ko so motorji novi, popravijo s koeficientom naraščanja emisij.

V tem primeru je treba upoštevati naslednje vrednosti:

8.3.3.3.

Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo dizelsko gorivo, etanol (ED95), bencin, E85 in LPG, se lahko vsi ti preskusi izvedejo s tržnimi gorivi, ki se uporabljajo. Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabijo tudi referenčna goriva iz Priloge 5. To pomeni, da se preskusi iz odstavka 4 pri vsakem plinskem motorju izvedejo najmanj z dvema referenčnima gorivoma.

8.3.3.4.

Pri motorjih s pogonom na zemeljski plin se lahko za vse te preskuse uporablja tržno gorivo, in sicer tako:

Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabijo tudi referenčna goriva iz Priloge 5. To pomeni, da je treba opraviti preskuse iz odstavka 4.

8.3.3.5.

V primeru spora zaradi neustreznosti motorjev na plinasto gorivo, kadar uporabljajo tržno gorivo, se preskusi izvedejo z referenčnim gorivom, na katerega je bil preskušen osnovni motor, ali z možnim dodatnim gorivom 3 iz odstavkov 4.6.4.1 in 4.7.1.2, na katero je bil morda preskušen osnovni motor. Nato se rezultat pretvori z izračunom, pri katerem se uporabijo ustrezni faktorji „r“, „ra“ ali „rb“, kot je opisano v odstavkih 4.6.5, 4.6.6.1 in 4.7.1.3. Če so r, ra ali rb manjši od ena, popravek ni potreben. Izmerjeni in izračunani rezultati kažejo, da motor izpolnjuje mejne vrednosti z vsemi ustreznimi gorivi (gorivi 1 in 2 ter, če je primerno, gorivo 3 pri motorjih na zemeljski plin ter gorivi A in B pri motorjih na LPG).

8.3.3.6.

Preskusi skladnosti proizvodnje določenega motorja na plinasto gorivo, ki je predviden za delovanje na gorivo s posebno sestavo, se izvedejo na gorivu, za katero je bil motor kalibriran.

8.4.1.

Če homologacijski organ ugotovi, da je kakovost proizvodnje nezadovoljiva, lahko zahteva preverjanje skladnosti proizvodnje za sistem OBD. To preverjanje je treba opraviti v skladu z naslednjim:

Iz proizvodne serije se naključno izbere motor, na katerem se opravijo preskusi iz Priloge 9B. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so se utekali do največ 125 ur.

8.4.2.

Proizvodnja se šteje za skladno, če ta motor izpolnjuje zahteve preskusov iz Priloge 9B.

8.4.3.

Če motor, vzet iz proizvodne serije, ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 8.4.1, se iz proizvodne serije naključno vzame dodaten vzorec štirih motorjev, ki se preskusijo v skladu s Prilogo 9B. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so se utekali do največ 125 ur.

8.4.4.

Proizvodnja se šteje za skladno, če vsaj trije motorji iz naključnega vzorca dodatnih štirih motorjev izpolnjujejo zahteve preskusov iz Priloge 9B.

8.5.1.

Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se v skladu z zahtevami iz odstavka 9.4.2.2 dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge 9B.

8.5.2.

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno v skladu s Prilogo 9B, motor velja za neskladnega.

8.5.3.

Skladnost signala ECU za navor z zahtevami iz odstavkov 9.4.2.2 in 9.4.2.3 se dokaže z izvajanjem preskusa WHSC v skladu s Prilogo 4.

8.5.4.

Če preskusna oprema ne izpolnjuje zahtev iz Pravilnika št. 85 v zvezi z dodatno opremo, je treba izmerjeni navor popraviti v skladu s popravno metodo iz Priloge 4.

8.5.5.

Skladnost signala ECU za navor velja za zadostno, če izračunani navor ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz odstavka 9.4.2.5.

8.5.6.

Razpoložljivost in preverjanje skladnosti podatkov o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu, proizvajalec redno zagotavlja za vsak proizveden tip motorja v vsaki proizvedeni družini motorjev.

8.5.7.

Rezultati študije proizvajalca so na voljo homologacijskemu organu na njegovo zahtevo.

8.5.8.

Na zahtevo homologacijskega organa proizvajalec dokaže razpoložljivost ali skladnost podatkov o ECU v serijski proizvodnji, tako da izvede ustrezne preskuse iz odstavkov od 8.5.1 do 8.5.4 na vzorcu motorjev istega tipa. Pravila o vzorčenju, vključno z merili za velikost vzorca in statističnimi merili za sprejem ali zavrnitev, so navedena odstavkih od 8.1 do 8.3 o preverjanju skladnosti emisij.

9.4.2.1.

Za namen preskušanja v prometu mora sistem OBD v realnem času in s frekvenco najmanj 1 Hz kot obvezne informacije o pretoku podatkov dati na voljo izračunano vrednost obremenitve (navor motorja kot odstotek največjega navora in največjega razpoložljivega navora pri trenutni vrtilni frekvenci motorja), vrtilno frekvenco motorja, temperaturo hladilne tekočine motorja, trenutno porabo goriva ter referenčni največji navor motorja kot funkcijo vrtilne frekvence motorja.

9.4.2.2.

ECU lahko oceni izhodni navor z vgrajenimi algoritmi za izračun proizvedenega notranjega navora in navora trenja.

9.4.2.3.

Navor motorja v Nm, ki izhaja iz navedenih informacij o pretoku podatkov, omogoča neposredno primerjavo z vrednostmi, izmerjenimi pri določanju moči motorja v skladu s Pravilnikom št. 85. V navedene informacije o pretoku podatkov je treba vključiti zlasti vse morebitne popravke v zvezi z dodatno opremo.

9.4.2.4.

Dostop do informacij, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se zagotovi v skladu z zahtevami iz Priloge 9A in standardi iz Dodatka 6 k Prilogi 9B.

9.4.2.5.

Povprečna obremenitev pri posameznem pogoju delovanja v Nm, izračunana na podlagi informacij, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se ne razlikuje od povprečne izmerjene obremenitve pri tem pogoju delovanja za več kot:

Pravilnik št. 85 dovoljuje, da se dejanska največja obremenitev motorja razlikuje od referenčne največje obremenitve za 5 odstotkov, da se upošteva spremenljivost postopka izdelave. To dovoljeno odstopanje se upošteva pri navedenih vrednostih.

9.4.2.6.

Zunanji dostop do informacij, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, ne vpliva na emisije ali učinkovitost vozila.

9.4.3.1.

Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v odstavku 9.4.2.1, se v skladu z zahtevami iz odstavka 9.4.2.2 dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge 9B.

9.4.3.2.

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način z diagnostičnim orodjem, ki deluje pravilno, motor velja za neskladnega.

9.4.3.3.

Skladnost signala ECU za navor z zahtevami iz odstavkov 9.4.2.2 in 9.4.2.3 se dokaže z osnovnim motorjem družine motorjev pri določanju moči motorja v skladu s Pravilnikom št. 85 ter izvajanju preskusa WHSC v skladu z odstavkom 7.7 Priloge 4 in laboratorijskega preskušanja zunaj pogojev preskusnega cikla pri homologaciji v skladu z odstavkom 7 Priloge 10.

9.4.3.3.1.

Skladnost signala ECU za navor z zahtevami iz odstavkov 9.4.2.2 in 9.4.2.3 se dokaže za vsakega člana družine motorjev pri določanju moči motorja v skladu s Pravilnikom št. 85. Za ta namen se izvedejo dodatne meritve pri več delnih obremenitvah in obratovalnih točkah vrtilne frekvence motorja (na primer pri načinih WHSC in nekaterih dodatnih naključnih točkah).

9.4.3.4.

Če motor, ki se preskuša, ne izpolnjuje zahtev iz Pravilnika št. 85 v zvezi z dodatno opremo, se izmerjeni navor popravi v skladu s popravno metodo za moč iz odstavka 6.5.3 Priloge 4.

9.4.3.5.

Skladnost signala ECU za navor velja za zadostno, če signal za navor ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz odstavka 9.4.2.5.

10.1.

Homologacija, podeljena za določen tip motorja ali vozila skladno s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.1. ali če motor(-ji) ali vozilo(-a) ne prestane(-jo) uspešno preskusov iz odstavka 8.3.

10.2.

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki sporočila o homologaciji, ki je skladno z vzorcem iz Priloge 2A, 2B ali 2C k temu pravilniku.

11.1.

O vseh spremembah homologiranega tipa se uradno obvesti homologacijski organ, ki je tip homologiral. Organ lahko potem:

11.2.

O potrditvi ali zavrnitvi homologacije, z opredelitvijo sprememb, se po postopku iz odstavka 4.12.2. obvesti pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

11.3.

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki sporočila, ki je skladno z vzorcem iz prilog 2A, 2B ali 2C k temu pravilniku.

(a)

zahteve iz odstavka 4.1 tega pravilnika;

(b)

zahteve za spremljanje učinkovitosti iz odstavka 2.3.2.2 Priloge 9A;

(c)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti OBD za NOx, kot so določene v vrstici „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A;

(d)

zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1.1 in 8.4.1.1 Priloge 11.

13.2.1.1.

V skladu z zahtevami iz odstavka 6.4.4 Priloge 9A proizvajalcem ni treba predložiti izjave o skladnosti delovanja OBD med uporabo.

(a)

zahteve iz odstavka 4.1 tega pravilnika;

(b)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti mase trdnih delcev za OBD, kot so določene v vrstici „obdobje uvajanja“ v preglednici 1 Priloge 9A;

(c)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti OBD za NOx, kot so določene v vrstici „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A;

(d)

zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1.1 in 8.4.1.1 Priloge 11.

13.2.2.1.

V skladu z zahtevami iz odstavka 6.4.4 Priloge 9A proizvajalcem ni treba predložiti izjave o skladnosti delovanja OBD med uporabo.

(a)

zahteve iz odstavka 4.1 tega pravilnika;

(b)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti mase trdnih delcev za OBD, kot so določene v vrstici „splošne zahteve“ v preglednici 1 Priloge 9A;

(c)

zahteve za spremljanje mejnih vrednosti OBD za NOx, kot so določene v vrstici „splošne zahteve“ v preglednicah 1 in 2 Priloge 9A;

(d)

„splošne“ zahteve v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz odstavkov 7.1.1 in 8.4.1 Priloge 11;

(e)

zahteve v zvezi z načrtom in izvajanjem tehnik spremljanja v skladu z odstavkoma 2.3.1.2 in 2.3.1.2.1 Priloge 9A;

(f)

zahteve iz odstavka 6.4.1 Priloge 9A glede navedbe izjave o skladnosti delovanja OBD med uporabo.

13.4.3.1.

V primeru homologacij na podlagi posebnih določb iz odstavka 13.4.1 sporočilo o homologaciji na sprednji strani vključuje naslednje besedilo z ustrezno številko sprememb, ki nadomesti „xx“, naveden v primeru v nadaljevanju:

„Motor je skladen s spremembami xx Pravilnika št. 49“.

13.4.3.2.

V primeru homologacij na podlagi posebnih določb iz odstavka 13.4.2 sporočilo o homologaciji na sprednji strani vključuje naslednje besedilo z ustrezno številko sprememb, ki nadomesti „xx“, naveden v primeru v nadaljevanju:

„Nadomestni motor je skladen s spremembami xx Pravilnika št. 49“.