Help Print this page 

Document 32016R0679

Title and reference
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP)
  • In force
OJ L 119, 4.5.2016, p. 1–88 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj
Languages, formats and link to OJ
BG ES CS DA DE ET EL EN FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK SL FI SV
HTML html BG html ES html CS html DA html DE html ET html EL html EN html FR html GA html HR html IT html LV html LT html HU html MT html NL html PL html PT html RO html SK html SL html FI html SV
PDF pdf BG pdf ES pdf CS pdf DA pdf DE pdf ET pdf EL pdf EN pdf FR pdf GA pdf HR pdf IT pdf LV pdf LT pdf HU pdf MT pdf NL pdf PL pdf PT pdf RO pdf SK pdf SL pdf FI pdf SV
Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal
 To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).
Multilingual display
Dates
  • Date of document: 27/04/2016; datum podpisa
  • Date of effect: 24/05/2016; začetek veljavnosti datum objave +20 glej člen 99
  • Date of effect: 25/05/2018; uporaba glej člen 99
  • Deadline: 25/05/2020; najpozneje do glej člen 97
  • Date of end of validity: 31/12/9999
Miscellaneous information
  • Author: Evropski parlament, Svet Evropske unije
  • Form: Uredba
Text

4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/1


UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. aprila 2016

o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. V členu 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in členu 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

(2)

Načela in pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov bi morala ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. Namen te uredbe je prispevati k dokončnemu oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice ter ekonomske unije, gospodarskemu in socialnemu napredku, krepitvi in uskladitvi gospodarstev na notranjem trgu ter blaginji posameznikov.

(3)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (4) je namenjena harmonizaciji varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri dejavnostih obdelave in zagotavljanju prostega pretoka osebnih podatkov med državami članicami.

(4)

Obdelava osebnih podatkov bi morala biti oblikovana tako, da služi ljudem. Pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica; v skladu z načelom sorazmernosti jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. Ta uredba spoštuje vse temeljne pravice in upošteva svoboščine in načela, priznana z Listino, kakor so zajeta v Pogodbah, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, varstvo osebnih podatkov, svobodo misli, vesti in vere, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo gospodarske pobude, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter kulturno, versko in jezikovno raznolikost.

(5)

Gospodarsko in socialno povezovanje, ki izhaja iz delovanja notranjega trga, je prineslo občutno povečanje čezmejnih prenosov osebnih podatkov. Izmenjava osebnih podatkov med javnimi in zasebnimi akterji v Uniji, vključno s posamezniki, združenji in družbami, se je povečala. S pravom Unije se poziva nacionalne organe držav članic k sodelovanju in izmenjavi osebnih podatkov, da bi lahko opravljali svoje dolžnosti ali izvajali naloge v imenu organa v drugi državi članici.

(6)

Hiter tehnološki razvoj in globalizacija sta prinesla nove izzive za varstvo osebnih podatkov. Obseg zbiranja in izmenjave osebnih podatkov se je bistveno povečal. Tehnologija zasebnim podjetjem in javnim organom omogoča, da osebne podatke uporabljajo za dosego svojih ciljev v obsegu, kakršnega še ni bilo. Posamezniki vedno bolj dajejo osebne podatke na razpolago tako javno kot globalno. Tehnologija je spremenila tako gospodarstvo kot družbeno življenje ter bi morala še naprej omogočati lažje izvajanje prostega pretoka osebnih podatkov v Uniji ter prenosa v tretje države in mednarodne organizacije, pri čemer je treba zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov.

(7)

Zaradi tega razvoja je v Uniji potreben trden in skladnejši okvir varstva podatkov, podprt z doslednim izvrševanjem, saj je nujno vzpostaviti zaupanje, ki bo digitalnemu gospodarstvu omogočilo razvoj na celotnem notranjem trgu. Posamezniki bi morali imeti nadzor nad lastnimi osebnimi podatki. Pravna in praktična varnost posameznikov, gospodarskih subjektov in javnih organov bi morali biti okrepljeni.

(8)

Kadar ta uredba določa natančnejše določitve ali omejitve svojih pravil s pravom držav članic, lahko države članice vključijo elemente te uredbe v svoje nacionalno pravo, kolikor je to potrebno zaradi skladnosti in razumljivosti nacionalnih določb za osebe, za katere se uporabljajo.

(9)

Cilji in načela Direktive 95/46/ES še vedno veljajo, vendar to ni preprečilo razdrobljenosti izvajanja varstva osebnih podatkov v Uniji, pravne negotovosti ali razširjenega javnega mnenja, da so precejšnja tveganja za varstvo posameznikov, zlasti glede spletne dejavnosti. Različne ravni varstva pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov, pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah lahko preprečijo prosti pretok osebnih podatkov po celotni Uniji. Te razlike lahko pomenijo oviro pri izvajanju gospodarskih dejavnosti na ravni Unije, izkrivljajo konkurenco in ovirajo organe pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po pravu Unije. Take različne ravni varstva izhajajo iz različnega izvajanja in uporabe Direktive 95/46/ES.

(10)

Za zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov ter odstranitev ovir za prenos osebnih podatkov v Uniji bi morala biti raven varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov enaka v vseh državah članicah. V vsej Uniji bi bilo treba zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov z namenom izpolnjevanja pravne obveznosti, za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, bi moralo biti državam članicam dovoljeno ohraniti ali uvesti nacionalne določbe za podrobnejšo opredelitev uporabe pravil iz te uredbe. Države članice so v povezavi s splošnim in horizontalnim pravom o varstvu podatkov, s katerim se izvaja Direktiva 95/46/ES, sprejele več področnih zakonov na področjih, kjer so potrebne podrobnejše določbe. Tudi ta uredba državam članicam daje manevrski prostor za podrobnejšo opredelitev njenih pravil, tudi glede obdelave posebnih vrst osebnih podatkov („občutljivi podatki“). V tem obsegu ta uredba ne izključuje prava držav članic, s katerim so opredeljene okoliščine posebnih primerov obdelave, vključno s podrobnejšo določitvijo pogojev, pod katerimi je obdelava osebnih podatkov zakonita.

(11)

Za učinkovito varstvo osebnih podatkov po vsej Uniji je treba okrepiti in podrobneje opredeliti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter obveznosti tistih, ki obdelujejo osebne podatke in določajo obdelavo osebnih podatkov, pa tudi enakovredna pooblastila za spremljanje in zagotavljanje skladnosti s pravili varstva osebnih podatkov ter enakovredne sankcije za kršitve v državah članicah.

(12)

V členu 16(2) PDEU je navedeno, da Evropski parlament in Svetdoločata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov.

(13)

Da se zagotovi skladna raven varstva posameznikov v vsej Uniji in prepreči, da bi razlike ovirale prosti pretok osebnih podatkov na notranjem trgu, je potrebna uredba, ki bo gospodarskim subjektom, tudi mikro, malim in srednjim podjetjem, zagotovila pravno varnost in preglednost, posameznikom v vseh državah članicah zagotovila enako raven pravno izvršljivih pravic ter obveznosti in odgovornosti upravljavcev in obdelovalcev, zagotovila dosledno spremljanje obdelave osebnih podatkov, enakovredne sankcije v vseh državah članicah in učinkovito sodelovanje nadzornih organov različnih držav članic. Za pravilno delovanje notranjega trga prosti pretok osebnih podatkov v Uniji ne sme biti niti omejen niti prepovedan iz razlogov, povezanih z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Za upoštevanje posebnega položaja mikro, malih in srednjih podjetij ta uredba vsebuje odstopanja glede vodenja evidenc za organizacije, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb. Poleg tega se institucije in organe Unije ter države članice in njihove nadzorne organe spodbuja, da posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij upoštevajo pri uporabi te uredbe. Pojem mikro, malih in srednjih podjetij bi moral temeljiti na členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (5).

(14)

Varstvo, zagotovljeno s to uredbo, bi se moralo uporabljati za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče. Ta uredba ne zajema obdelave osebnih podatkov glede pravnih oseb in zlasti družb, ustanovljenih kot pravne osebe, vključno z imenom in obliko ter kontaktnimi podatki pravne osebe.

(15)

Z namenom preprečiti ustvarjanje resnega tveganja izogibanja predpisom bi moralo biti varstvo posameznikov tehnološko nevtralno in neodvisno od uporabljenih tehnik. Varstvo posameznikov bi se moralo uporabljati za obdelavo osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi in za ročno obdelavo, če so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni, da postanejo del zbirke. Zapisi ali nizi zapisov – kot tudi njihove naslovnice -, ki niso strukturirani v skladu s posebnimi merili, ne bi smeli spadati na področje uporabe te uredbe.

(16)

Ta uredba se ne uporablja za vprašanja varstva temeljnih pravic in svoboščin ali prostega pretoka osebnih podatkov, povezana z dejavnostmi, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, kot so dejavnosti v zvezi z nacionalno varnostjo. Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani držav članic pri izvajanju dejavnosti v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije.

(17)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije. Uredbo (ES) št. 45/2001 in druge pravne akte Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba prilagoditi načelom in pravilom, določenim v tej uredbi, in jih uporabljati ob upoštevanju te uredbe. Za zagotovitev trdnega in usklajenega okvira varstva podatkov v Uniji bi bilo treba po sprejetju te uredbe prilagoditi tudi Uredbo (ES) št. 45/2001, da bi se lahko začela uporabljati sočasno s to uredbo.

(18)

Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe v okviru izključno osebne ali domače dejavnosti ter s tem brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo. Osebne ali domače dejavnosti bi lahko vključevale korespondenco in seznam naslovov ali dejavnosti na socialnih omrežjih in na spletu v okviru tovrstnih dejavnosti. Ta uredba pa se uporablja za upravljavce ali obdelovalce, ki zagotavljajo sredstva za obdelavo osebnih podatkov za take osebne ali domače dejavnosti.

(19)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ter prosti pretok takih podatkov je urejeno v posebnem pravnem aktu Unije. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za dejavnosti obdelave v navedene namene. Vendar pa bi moral obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov na podlagi te uredbe, kadar se uporablja za navedene namene, urejati bolj poseben pravni akt Unije, in sicer Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Države članice lahko pristojnim organom v smislu Direktive (EU) 2016/680 zaupajo naloge, ki se ne izvajajo nujno za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, tako da obdelava osebnih podatkov za te druge namene, kolikor spada na področje uporabe prava Unije, spada na področje uporabe te uredbe.

Pri obdelavi osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za namene, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi države članice morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, s katerimi prilagodijo uporabo pravil te uredbe. S takimi določbami se lahko natančneje opredelijo posebne zahteve za obdelavo osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za te druge namene, pri čemer je treba upoštevati ustavno, organizacijsko in upravno strukturo posamezne države članice. Kadar obdelava osebnih podatkov s strani zasebnih teles spada na področje uporabe te uredbe, bi morali s slednjo državam članicam omogočiti, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, če je taka omejitev potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih pomembnih interesov, tudi za javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj. To na primer zadeva dejavnosti v okviru preprečevanja pranja denarja ali dejavnosti forenzičnih laboratorijev.

(20)

Ker se ta uredba med drugim uporablja za dejavnosti sodišč in drugih pravosodnih organov, bi lahko v pravu Unije ali pravu držav članic podrobneje določili dejanja obdelave in postopke obdelave v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani sodišč in drugih pravosodnih organov. Pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem. Omogočeno bi moralo biti, da se nadzor takih dejanj obdelave podatkov zaupa posebnim organom v okviru sodnega sistema države članice, ki naj bi zlasti zagotovili upoštevanje pravil te uredbe, izboljšali ozaveščenost delavcev v sodstvu glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe in obravnavali pritožbe v zvezi s takimi dejanji obdelave podatkov.

(21)

Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), zlasti pravil o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev iz členov 12 do 15 navedene direktive. Namen navedene direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z zagotavljanjem prostega pretoka storitev informacijske družbe med državami članicami.

(22)

Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji bi morala biti izvedena v skladu s to uredbo, ne glede na to, ali sama obdelava poteka v Uniji. Sedež pomeni, da se dejavnosti izvajajo dejansko in učinkovito prek ustaljenih ureditev. Pravna oblika takih ureditev, bodisi prek izpostave bodisi prek podružnice, ki je pravna oseba, v tem pogledu ni odločujoči dejavnik.

(23)

Za zagotovitev, da posamezniki niso prikrajšani za varstvo, do katerega so upravičeni na podlagi te uredbe, bi se morala za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, s strani upravljavca ali obdelovalca, ki nima sedeža v Uniji, uporabljati ta uredba, kadar so dejavnosti obdelave povezane z nudenjem blaga ali storitev takim posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ne glede na to, ali so povezane s plačilom. Za ugotovitev, ali tak upravljavec ali obdelovalec nudi blago ali storitve posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, bi bilo treba ugotoviti, ali je jasno, da namerava upravljavec ali obdelovalec nuditi storitve posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v eni ali več državah članicah Unije. Medtem ko sama dostopnost spletne strani upravljavca, obdelovalca ali posrednika v Uniji, elektronskega naslova ali drugih kontaktnih podatkov ali uporaba jezika, ki se na splošno uporablja v tretji državi, v kateri ima upravljavec sedež, ne zadošča za ugotovitev takšnega namena, se lahko z dejavniki, kot so uporaba jezika ali valute, ki se na splošno uporablja v eni ali več državah članicah, z možnostjo naročanja blaga in storitev v tem drugem jeziku, ali navedba strank ali uporabnikov, ki so v Uniji, jasno pokaže, da želi upravljavec nuditi blago ali storitve posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v Uniji.

(24)

Za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, s strani upravljavca ali obdelovalca, ki nima sedeža v Uniji, bi se prav tako morala uporabljati ta uredba, kadar je obdelava povezana s spremljanjem vedenja takih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kolikor njihovo vedenje poteka v Uniji. Za ugotovitev, ali se za dejavnost obdelave lahko šteje, da spremlja vedenje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba ugotoviti, ali se posameznikom sledi na internetu, kar vključuje morebitno naknadno uporabo tehnik obdelave osebnih podatkov, ki obsegajo oblikovanje profila posameznika, zlasti z namenom sprejemanja odločitev o njem oziroma za analiziranje ali predvidevanje njegovega osebnega okusa in vedenja.

(25)

Kadar se pravo države članice uporablja na podlagi mednarodnega javnega prava, bi se morala ta uredba uporabljati tudi za upravljavca, ki nima sedeža v Uniji, na primer v diplomatskem ali konzularnem predstavništvu države članice.

(26)

Načela varstva podatkov bi se morala uporabljati za vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, bi bilo treba obravnavati kot informacije o določljivem posamezniku. Pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, bi bilo treba upoštevati vsa sredstva – kot je na primer izločitev –, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Da bi ugotovili, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave. Načel varstva podatkov zato ne bi smeli uporabljati za anonimizirane informacije,in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv. Ta uredba torej ne zadeva obdelave takšnih anonimiziranih informacij, vključno z informacijami v statistične ali raziskovalne namene.

(27)

Ta uredba se ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb.

(28)

Z uporabo psevdonimizacije osebnih podatkov se lahko zmanjša tveganje za zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ter pomaga upravljavcem in obdelovalcem pri izpolnjevanju obveznosti glede varstva podatkov. Namen izrecne uvedbe „psevdonimizacije“ v tej uredbi ni preprečiti kakršne koli druge ukrepe za varstvo podatkov.

(29)

Za spodbuditev uporabe psevdonimizacije pri obdelavi osebnih podatkov bi bilo treba zagotoviti, da se v okviru istega upravljavca lahko hkrati sprejmejo ukrepi za psevdonimizacijo in opravi splošna analiza, če je ta upravljavec sprejel potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se v zvezi z zadevno obdelavo izvaja ta uredba in da se dodatne informacije, na podlagi katerih se osebni podatki lahko pripišejo določenemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, hranijo ločeno. Upravljavec, ki obdeluje osebne podatke, bi moral navesti pooblaščene osebe v okviru istega upravljavca.

(30)

Posamezniki so lahko povezani s spletnimi identifikatorji, ki jih zagotovijo njihove naprave, aplikacije, orodja in protokoli, kot so naslovi internetnega protokola in identifikatorji piškotkov, ali drugimi identifikatorji, kot so oznake za radiofrekvenčno identifikacijo. To lahko pusti sledi, ki se lahko, zlasti kadar se kombinirajo z edinstvenimi identifikatorji in drugimi informacijami, ki jih prejmejo strežniki, uporabijo za oblikovanje profilov posameznikov in njihovo identifikacijo.

(31)

Javnih organov, ki so jim bili osebni podatki razkriti v skladu s pravno obveznostjo za izvajanje njihovih uradnih nalog, kot so davčni in carinski organi, finančne preiskovalne enote, neodvisni upravni organi ali organi finančnih trgov, pristojni za regulacijo in nadzor trgov vrednostnih papirjev, ne bi smeli šteti za uporabnike, če prejmejo osebne podatke, ki so potrebni za izvedbo določene preiskave v splošnem interesu, in sicer v skladu s pravom Unije ali države članice. Zahteve za razkritje, ki jih predložijo javni organi, bi morale biti vedno v pisni obliki, utemeljene in občasne ter ne bi smele zadevati celotne zbirke ali voditi k medsebojnemu povezovanju zbirk. Obdelava osebnih podatkov s strani teh javnih organov bi morala biti skladna z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov glede na namene obdelave.

(32)

Privolitev bi morala biti dana z jasnim pritrdilnim dejanjem, ki pomeni, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prostovoljno, specifično, ozaveščeno in nedvoumno izrazil soglasje k obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, kot je s pisno, tudi z elektronskimi sredstvi, ali ustno izjavo. To lahko vključuje označitev okenca ob obisku spletne strani, izbiro tehničnih nastavitev za storitve informacijske družbe ali katero koli drugo izjavo ali ravnanje, ki v tem okviru jasno kaže na to, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sprejema predlagano obdelavo svojih osebnih podatkov. Molk, vnaprej označena okenca ali nedejavnost zato ne pomenijo privolitve. Privolitev bi morala zajemati vse dejavnosti obdelave, izvedene v isti namen ali namene. Kadar je obdelava večnamenska, bi bilo treba privolitev dati za vse namene obdelave. Če je privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dana na podlagi zahteve z elektronskimi sredstvi, mora biti zahteva jasna in natančna, prav tako pa ne sme po nepotrebnem ovirati uporabe storitve, za katero se zagotavlja.

(33)

V fazi zbiranja podatkov pogosto ni mogoče v celoti opredeliti namena obdelave osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi zato morali imeti možnost, da dajo privolitev za nekatera znanstvenoraziskovalna področja, ob upoštevanju priznanih etičnih standardov znanstvenega raziskovanja. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali imeti možnost, da dajo privolitev le za nekatera raziskovalna področja ali dele raziskovalnih projektov v obsegu, ki ga dovoljuje predvideni namen.

(34)

Genetski podatki bi morali biti opredeljeni kot osebni podatki, povezani s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki izhajajo iz analize biološkega vzorca zadevnega posameznika, zlasti analize kromosomov, deoksiribonukleinske kisline (DNK) ali ribonukleinske kisline (RNK) ali analize drugega elementa, ki zagotavlja enakovredne informacije.

(35)

Osebni podatki v zvezi z zdravjem bi morali obsegati vse podatke o zdravstvenem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki razkrivajo informacije o njegovem preteklem, sedanjem ali prihodnjem telesnem ali duševnem zdravstvenem stanju. To vključuje informacije o posamezniku, zbrane med registracijo za storitve zdravstvenega varstva ali njihovim zagotavljanjem zadevnemu posamezniku, kakor je določeno v Direktivi 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9); številko, znak ali posebno oznako, dodeljeno posamezniku za njegovo edinstveno identifikacijo v zdravstvene namene; informacije, pridobljene s testiranjem ali preiskavo dela telesa ali telesne snovi, vključno z informacijami, pridobljenimi iz genetskih podatkov in bioloških vzorcev, in vse informacije o, na primer, bolezni, invalidnosti, tveganju za nastanek bolezni, zdravstveni anamnezi, kliničnem zdravljenju ali fiziološkem ali biomedicinskem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne glede na vir teh podatkov, na primer zdravnik ali drug zdravstveni delavec, bolnišnica, medicinski pripomoček ali diagnostični preskus in vitro.

(36)

Glavni sedež upravljavca v Uniji bi moral biti kraj njegove osrednje uprave v Uniji, razen če se odločitve o namenih in sredstvih obdelave osebnih podatkov sprejemajo na drugem sedežu upravljavca v Uniji in bi v tem primeru moral ta drugi sedež veljati za glavni sedež. Glavni sedež upravljavca v Uniji bi moral biti določen v skladu z objektivnimi merili ter bi moral pomeniti učinkovito in dejansko izvajanje dejavnosti upravljanja, ki glavne odločitve glede namenov in sredstev za obdelavo določajo prek ustaljenih ureditev. To merilo ne bi smelo biti odvisno od tega, ali se obdelava osebnih podatkov izvaja v tem kraju. Prisotnost in uporaba tehničnih sredstev in tehnologij za obdelavo osebnih podatkov ali dejavnosti obdelave sami po sebi ne pomenita glavnega sedeža in zato nista odločujoče merilo za glavni sedež. Glavni sedež obdelovalca bi moral biti kraj njegove osrednje uprave v Uniji ali, kadar nima osrednje uprave v Uniji, kraj, kjer potekajo glavne dejavnosti obdelave v Uniji. V primerih, ki vključujejo upravljavca in obdelovalca, bi moral biti pristojni vodilni nadzorni organ še naprej nadzorni organ države članice, v kateri ima upravljavec glavni sedež, nadzorni organ obdelovalca pa bi se moral šteti za zadevni nadzorni organ; ta nadzorni organ bi moral biti udeležen v postopku sodelovanja, določenem v tej uredbi. Vsekakor se nadzorni organi države članice ali držav članic, v katerih ima obdelovalec enega ali več sedežev, ne bi smeli šteti kot zadevni nadzorni organi, kadar osnutek odločitve zadeva samo upravljavca. Kadar obdelavo izvaja povezana družba, bi bilo treba glavni sedež obvladujoče družbe šteti za glavni sedež povezane družbe, razen kadar namene in sredstva obdelave določa druga družba.

(37)

Povezana družba bi morala zajemati obvladujočo družbo in njene odvisne družbe, pri čemer bi obvladujoča družba morala biti družba, ki ima lahko na druge družbe odločilen vpliv, na primer zaradi lastništva, finančne udeležbe v njih ali pravil, ki se nanje nanašajo, ali zaradi pooblastila za izvajanje predpisov o varstvu osebnih podatkov. Družbo, ki nadzira obdelovanje osebnih podatkov v družbah, povezanih z njo, bi bilo treba skupaj s temi družbami razumeti kot povezano družbo.

(38)

Otroci potrebujejo posebno varstvo v zvezi s svojimi osebnimi podatki, saj se morda manj zavedajo zadevnih tveganj, posledic in zaščitnih ukrepov in svojih pravic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Tako posebno varstvo bi moralo zadevati zlasti uporabo osebnih podatkov otrok v namene trženja ali ustvarjanja osebnostnih ali uporabniških profilov in zbiranje osebnih podatkov v zvezi z otroci pri uporabi storitev, ki se nudijo neposredno otroku. Privolitev nosilca starševske odgovornosti ne bi smela biti potrebna v okviru storitev preventive ali svetovanja, ki se nudijo neposredno otroku.

(39)

Vsaka obdelava osebnih podatkov bi morala biti zakonita in poštena. Načini zbiranja, uporabe, pregledovanja ali drug način obdelave ter obseg obdelave ali prihodnje obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznike, bi morali za posameznike biti pregledni. Načelo preglednosti zahteva, da so vse informacije in sporočila, ki se nanašajo na obdelavo teh osebnih podatkov, lahko dostopni in razumljivi ter izraženi v jasnem in preprostem jeziku. To načelo zadeva zlasti informacije za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, o istovetnosti upravljavca in namenih obdelave ter dodatne informacije za zagotovitev poštene in pregledne obdelave glede zadevnih posameznikov in njihove pravice do pridobitve potrditve in sporočila o obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njimi. Posameznike bi bilo treba opozoriti na tveganja, pravila, zaščitne ukrepe in pravice v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov ter na to, kako lahko uresničujejo njihove pravice v zvezi s tako obdelavo. Zlasti posebni nameni, za katere se osebni podatki obdelujejo, bi morali biti izrecni in zakoniti ter določeni v času zbiranja osebnih podatkov. Osebni podatki bi morali biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Zato bi bilo treba zlasti zagotoviti, da je obdobje hrambe osebnih podatkov omejeno na najkrajše mogoče obdobje. Osebni podatki bi se lahko obdelali le, če namena obdelave ne bi bilo mogoče razumno doseči z drugimi sredstvi. Za zagotovitev, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno, bi moral upravljavec določiti roke za izbris ali občasno preverjanje. Sprejeti bi bilo treba vse smiselne ukrepe za popravek ali izbris netočnih osebnih podatkov. Osebne podatke bi bilo treba obdelovati na način, ki zagotavlja ustrezno varnost in zaupnost osebnih podatkov, tudi za preprečitev nedovoljenega dostopa do osebnih podatkov ali uporabe osebnih podatkov in opreme za obdelavo.

(40)

Da bi bila obdelava zakonita, bi morali biti osebni podatki obdelani na podlagi privolitve zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na kateri drugi zakoniti podlagi, določeni z zakonom, bodisi v tej uredbi ali drugem predpisu Unije ali države članice, kakor je navedeno v tej uredbi, vključno s potrebo po skladnosti s pravno obveznostjo, ki velja za upravljavca, ali potrebo po izvajanju pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali izvajanju ukrepov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred sklenitvijo pogodbe.

(41)

Kadar je v tej uredbi sklicevanje na pravno podlago ali zakonodajni ukrep, v ta namen ni nujno potreben zakonodajni akt, ki bi ga sprejel parlament, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Vendar bi morala biti takšna pravna podlaga ali zakonodajni ukrep jasna in natančna, njena oziroma njegova uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) in Evropskega sodišča za človekove pravice.

(42)

Kadar obdelava temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v dejanje obdelave. Zlasti v okviru pisne izjave o drugi zadevi bi morali zaščitni ukrepi zagotoviti, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaveda dejstva, da daje privolitev in v kakšnem obsegu jo daje. V skladu z Direktivo Sveta 93/13/EGS (10) bi moral upravljavec vnaprej pripraviti izjavo o privolitvi, ki bi morala biti v razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku in ne bi smela vsebovati nedovoljenih pogojev. Da bi posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko dal ozaveščeno privolitev, bi moral poznati vsaj identiteto upravljavca in namene obdelave osebnih podatkov. Privolitev se ne bi smela šteti za prostovoljno, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nima možnosti dejanske ali prostovoljne izbire ali privolitve ne more zavrniti ali preklicati brez škode.

(43)

Za zagotovitev, da je privolitev dana prostovoljno, privolitev ne bi smela biti veljavna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v posebnem primeru, ko obstaja očitno neravnotežje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, zlasti kadar je upravljavec javni organ in je zato malo verjetno, da je bila privolitev dana prostovoljno v vseh okoliščinah te specifične situacije. Za privolitev se domneva, da ni dana prostovoljno, če ne dovoljuje ločene privolitve za različna dejanja obdelave osebnih podatkov, čeprav bi taka ločena privolitev bila v posameznem primeru ustrezna, ali če je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo, čeprav za zadevno izvajanje taka privolitev ne bi bila potrebna.

(44)

Obdelava bi morala biti zakonita, kadar je potrebna v okviru pogodbe ali namena sklenitve pogodbe.

(45)

Kadar se obdelava izvaja v skladu s pravno obveznostjo, ki velja za upravljavca, ali kadar je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, bi morala imeti obdelava podlago v pravu Unije ali pravu države članice. Ta uredba ne zahteva posebnega zakona za vsako posamezno obdelavo. Zadosten je lahko zakon, ki je podlaga za več dejanj obdelave, ki temeljijo na pravni obveznosti, ki velja za upravljavca, ali za primere, ko je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali izvrševanje javne oblasti. V pravu Unije ali pravu držav članic bi moral biti določen tudi namen obdelave. Poleg tega bi bili lahko v navedenem pravu opredeljeni splošni pogoji iz te uredbe, ki urejajo zakonitost obdelave osebnih podatkov, določena natančnejša pravila za določitev upravljavca, vrst osebnih podatkov, ki se obdelujejo, zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, subjektov, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, omejitve namena, roka hranjenja in drugih ukrepov za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. Prav tako je naloga prava Unije ali prava držav članic, da določi, ali naj bo upravljavec, ki nalogo izvaja v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, javni organ ali druga fizična ali pravna oseba, za katero velja javno pravo, ali, kadar to upravičuje javni interes, tudi v zdravstvene namene kot so javno zdravje in socialna zaščita ter upravljanje storitev zdravstvenega varstva, fizična ali pravna oseba, za katero velja zasebno pravo, kot na primer poklicno združenje.

(46)

Obdelava osebnih podatkov bi se morala prav tako šteti za zakonito, kadar je potrebna za zaščito interesa, ki je bistven za življenje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za življenje druge fizične osebe. Obdelava osebnih podatkov na podlagi življenjskih interesov druge fizične osebe bi se načeloma lahko izvajala le, kadar obdelave ni mogoče očitno izvesti na drugi pravni podlagi. Nekatere vrste obdelave lahko služijo tako pomembnim razlogom v javnem interesu kot življenjskim interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na primer kadar je obdelava potrebna v humanitarne namene, tudi za spremljanje epidemij in njihovega širjenja ali v izrednih humanitarnih razmerah, zlasti pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek.

(47)

Zakoniti interesi upravljavca, tudi upravljavca, ki se mu osebni podatki lahko razkrijejo, ali tretje osebe lahko predstavljajo pravno podlago za obdelavo, če ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Tak zakoniti interes lahko na primer obstaja, kadar obstaja zadevno in ustrezno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, na primer kadar je tak posameznik stranka upravljavca ali dela zanj. V vsakem primeru bi bila za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave. Glede na to, da mora zakonodajalec z zakonom določiti pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov, ta pravna podlaga ne bi smela veljati za obdelavo s strani javnih organov pri izvajanju njihovih nalog. Tudi obdelava osebnih podatkov, nujno potrebna za preprečevanje zlorab, pomeni zakoniti interes zadevnega upravljavca podatkov. Obdelava osebnih podatkov za neposredno trženje se lahko šteje za opravljeno v zakonitem interesu.

(48)

Upravljavci, ki so del povezane družbe ali institucij, povezanih z osrednjim telesom, lahko imajo zakoniti interes za posredovanje osebnih podatkov znotraj povezane družbe v notranje upravne namene, vključno z obdelavo osebnih podatkov strank ali zaposlenih. To ne vpliva na splošna načela znotraj povezane družbe glede prenosa osebnih podatkov družbi v tretji državi.

(49)

Obdelava osebnih podatkov v obsegu, nujno potrebnem in sorazmernem za zagotovitev varnosti omrežja in informacij, tj. zmožnosti omrežja ali informacijskega sistema, da na določeni ravni zaupanja prepreči slučajne dogodke ali nezakonita ali zlonamerna dejanja, ki ogrožajo dostopnost, avtentičnost, celovitost in zaupnost shranjenih ali prenesenih osebnih podatkov ter varnost s tem povezanih storitev, ki jih ponujajo ali so dostopne prek teh omrežij in sistemov, s strani javnih organov, skupin za odzivanje na računalniške grožnje, skupin za odzivanje na računalniške varnostne incidente, ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter ponudnikov varnostnih tehnologij in storitev pomeni zakoniti interes zadevnega upravljavca podatkov. To bi lahko vključevalo na primer preprečevanje nepooblaščenega dostopa do elektronskih komunikacijskih omrežij, širjenja zlonamernih kod, napadov, ki povzročajo zavrnitev storitve, ter škode na računalniških in elektronskih komunikacijskih sistemih.

(50)

Obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi morala biti dovoljena le, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Če je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, se lahko naloge in nameni, za katere bi se nadaljnja obdelava morala šteti za združljivo in zakonito, določijo in opredelijo s pravom Unije ali pravom držav članic. Nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi morala veljati za združljivo zakonito dejanje obdelave. Pravna podlaga, ki se za obdelavo osebnih podatkov določi s pravom Unije ali pravom držav članic, je lahko tudi pravna podlaga za nadaljnjo obdelavo. Za ugotovitev, ali je namen nadaljnje obdelave združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi moral upravljavec, potem ko je izpolnil vse zahteve glede zakonitosti prvotne obdelave, med drugim upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni in nameni načrtovane nadaljnje obdelave; okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave.

Kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil ali če obdelava temelji na pravu Unije ali pravu države članice, kar je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za varovanje zlasti pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu, bi moralo biti upravljavcu dovoljeno, da nadalje obdeluje osebne podatke, ne glede na združljivost namenov. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti uporabo načel iz te uredbe in zlasti obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o teh drugih namenih in njegovih pravicah, tudi o pravici do ugovora. Za opozorila s strani upravljavca na morebitna kazniva dejanja ali grožnje javni varnosti in posredovanje zadevnih osebnih podatkov v posameznih primerih ali v več primerih, ki se nanašajo na isto kaznivo dejanje ali grožnje javni varnosti, pristojnemu organu bi moralo veljati, da so v zakonitem interesu, za katerega si prizadeva upravljavec. Takšno posredovanje v zakonitem interesu upravljavca ali nadaljnja obdelava osebnih podatkov pa bi morala biti prepovedana, če obdelava ni združljiva z obveznostjo varovanja pravne ali poklicne skrivnosti ali drugo zavezujočo obveznostjo varovanja skrivnosti.

(51)

Posebno varstvo si zaslužijo osebni podatki, ki so po svoji naravi posebej občutljivi z vidika temeljnih pravic in svoboščin, saj bi lahko okoliščine njihove obdelave resno ogrozile temeljne pravice in svoboščine. Ti osebni podatki bi morali vključevati osebne podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, pri čemer uporaba pojma „rasno poreklo“ v tej uredbi ne pomeni, da Unija priznava teorije, ki poskušajo dokazati obstoj različnih človeških ras. Obdelava fotografij se ne bi smela sistematično šteti za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, saj spadajo v opredelitev biometričnih podatkov le, kadar so obdelane s posebnimi tehničnimi sredstvi, ki omogočajo edinstveno identifikacijo ali avtentikacijo posameznika. Takšni osebni podatki se ne bi smeli obdelovati, razen če je obdelava dovoljena v posebnih primerih iz te uredbe, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko v pravu držav članic opredelijo posebne določbe o varstvu podatkov, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe zaradi izpolnjevanja pravne obveznosti ali zaradi izvajanja naloge v javnem interesu ali izvajanja javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Poleg posebnih zahtev za takšno obdelavo bi morala veljati splošna načela in druga pravila iz te uredbe, zlasti glede pogojev zakonite obdelave. Izrecno bi morala biti določena odstopanja od splošne prepovedi obdelave takšnih posebnih vrst osebnih podatkov, med drugim kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, da izrecno privolitev, ali glede posebnih potreb, zlasti kadar se obdelava izvaja v okviru zakonitih dejavnosti nekaterih združenj ali ustanov, katerih namen je omogočiti uresničevanje temeljnih svoboščin.

(52)

Odstopanje od prepovedi obdelave posebnih vrst osebnih podatkov bi moralo biti dovoljeno tudi, kadar je določeno v pravu Unije ali pravu držav članic in so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi, da se zaščitijo osebni podatki in druge temeljne pravice, kadar je to v javnem interesu, zlasti pri obdelavi osebnih podatkov na področju delovnega prava, prava socialnega varstva, vključno s pokojninami, ter v namene zdravstvene varnosti, spremljanja in opozarjanja, pri preprečevanju ali nadziranju nalezljivih bolezni in drugih resnih nevarnosti za zdravje. Tako odstopanje se lahko izvede v zdravstvene namene, vključno z javnim zdravjem in upravljanjem storitev zdravstvenega varstva, predvsem za zagotavljanje kakovosti in stroškovne učinkovitosti postopkov, ki se uporabljajo za reševanje zahtevkov za dajatve in storitve v sistemu zdravstvenega varstva, ali v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene. Odstopanje bi prav tako moralo veljati za obdelavo takih osebnih podatkov, kadar je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v sodnem postopku ali v upravnem ali izvensodnem postopku.

(53)

Posebne vrste osebnih podatkov, ki potrebujejo višjo zaščito, bi se lahko obdelovale v namene, povezane z zdravjem, le kadar je to potrebno za doseganje teh namenov v korist posameznikov in družbe kot celote, zlasti v okviru upravljanja storitev in sistemov zdravstvenega ali socialnega varstva, vključno z obdelavo takšnih podatkov s strani uprave in osrednjih nacionalnih zdravstvenih organov zaradi nadzora kakovosti, upravljanja informacij ter splošnega nacionalnega in lokalnega nadzora sistema zdravstvenega ali socialnega varstva, ter zagotavljanja neprekinjenosti zdravstvenega ali socialnega varstva in čezmejnega zdravstvenega varstva ali zaradi zdravstvene varnosti, spremljanja in opozarjanja ali v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene na podlagi prava Unije ali prava držav članic, ki mora izpolnjevati cilj javnega interesa, pa tudi v okviru študij v javnem interesu, ki se izvajajo na področju javnega zdravja. Zato bi bilo treba v tej uredbi ob upoštevanju posebnih potreb določiti usklajene pogoje za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov v zvezi z zdravjem, zlasti kadar take podatke v določene namene v zvezi z zdravjem obdelujejo osebe, za katere velja pravna obveznost varovanja poklicne skrivnosti. V pravu Unije ali pravu držav članic bi bilo treba določiti posebne in ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in osebnih podatkov posameznikov. Države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo dodatne pogoje, tudi omejitve, glede obdelave genetskih podatkov, biometričnih podatkov ali podatkov o zdravstvenem stanju. To pa ne bi smelo ovirati prostega pretoka osebnih podatkov v Uniji, kadar ti pogoji veljajo za čezmejno obdelavo takih podatkov.

(54)

Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov je lahko potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Za takšno obdelavo bi morali veljati ustrezni in posebni ukrepi za zaščito pravic in svoboščin posameznikov. V zvezi s tem bi bilo treba pojem „javno zdravje“ razlagati, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11), kjer pomeni vse elemente, povezane z zdravjem, in sicer zdravstveno stanje, vključno z obolevnostjo in invalidnostjo, determinante, ki vplivajo na zdravstveno stanje, potrebe zdravstvenega varstva, vire, namenjene zdravstvenemu varstvu, zagotavljanje in splošni dostop do zdravstvenega varstva, pa tudi izdatke in financiranje zdravstvenega varstva ter vzroke smrtnosti. Zaradi take obdelave podatkov v zvezi z zdravjem iz razlogov javnega interesa tretje osebe, kot so delodajalci ali zavarovalnice in bančne družbe, ne bi smele obdelovati osebnih podatkov v druge namene.

(55)

Poleg tega se obdelava osebnih podatkov s strani državnih organov za namen doseganja ciljev uradno priznanih verskih skupnosti, ki so določeni z ustavnim pravom ali mednarodnim javnim pravom, izvaja zaradi javnega interesa.

(56)

Kadar med volilnimi dejavnostmi delovanje demokratičnega sistema v državi članici zahteva, da politične stranke zberejo osebne podatke o političnih mnenjih ljudi, se lahko obdelava takih podatkov dovoli iz razlogov javnega interesa, če so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

(57)

Če osebni podatki, ki jih obdeluje upravljavec, slednjemu ne omogočajo identifikacije posameznika, upravljavec podatkov ne bi smel biti zavezan pridobiti dodatnih informacij, da bi ugotovil identiteto posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, samo zaradi skladnosti s katero koli določbo te uredbe. Vendar pa upravljavec ne bi smel zavrniti dodatnih informacij, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, predloži z namenom uresničevanja svojih pravic. Identifikacija bi morala vključevati digitalno identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, denimo, z mehanizmom avtentikacije, na primer da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uporablja isto poverilnico za prijavo na spletne storitve, ki jo ponuja upravljavec podatkov.

(58)

Načelo preglednosti zahteva, da so vse informacije, ki se nanašajo na javnost ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, jedrnate, lahko dostopne in lahko razumljive ter izražene v jasnem in preprostem jeziku, kjer je ustrezno pa tudi vizualno prikazane. Take informacije bi se lahko predložile v elektronski obliki, na primer na spletni strani, kadar so namenjene javnosti. To je še zlasti pomembno v primerih, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaradi velikega števila akterjev in tehnološke kompleksnosti težko ve in razume, ali se zbirajo osebni podatki, povezani z njim, kdo jih zbira in v kakšen namen, kot je to v primeru spletnega oglaševanja. Glede na to, da otroci potrebujejo posebno varstvo, bi morale biti vse informacije in vsa komunikacija, pri katerih se obdelava nanaša na otroka, v tako jasnem in preprostem jeziku, da ga lahko otrok zlahka razume.

(59)

Zagotoviti bi bilo treba načine za lažje uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz te uredbe, vključno z mehanizmi, s katerimi se zahtevajo in po potrebi brezplačno pridobijo zlasti dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ter uresničuje pravica do ugovora. Upravljavec bi zato moral omogočiti tudi elektronsko vlaganje zahtev, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo z elektronskimi sredstvi. Upravljavec bi moral biti zavezan, da na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, odgovori brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v enem mesecu in da v primeru, ko ne namerava izpolniti take zahteve, to utemelji.

(60)

Načeli poštene in pregledne obdelave zahtevata, da je treba posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvestiti o obstoju dejanja obdelave in njegovih namenih. Upravljavec bi moral posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse dodatne informacije, potrebne za zagotavljanje poštene in pregledne obdelave ob upoštevanju specifičnih okoliščin in okvira obdelave osebnih podatkov. Poleg tega bi moral biti ta posameznik obveščen o obstoju oblikovanja profilov in njegovih posledicah. Kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi ga bilo treba obvestiti tudi o tem, ali je dolžan predložiti osebne podatke, in o posledicah, kadar takih podatkov ne predloži. Te informacije se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se na jasno razviden, razumljiv in berljiv način zagotovi smiseln pregled načrtovane obdelave. Kadar so ikone navedene v elektronski obliki, bi morale biti strojno berljive.

(61)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba o obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njimi obvestiti v trenutku zbiranja podatkov od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali, kadar se osebni podatki pridobijo iz drugega vira, v ustreznem roku odvisno od okoliščin primera. Kadar se lahko osebni podatki zakonito razkrijejo drugemu uporabniku, bi moral biti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obveščen, ko se osebni podatki prvič razkrijejo uporabniku. Kadar namerava upravljavec obdelovati osebne podatke za namen, ki ni namen, za katerega so bili zbrani, bi moral upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred tako nadaljnjo obdelavo podatkov zagotoviti informacije o tem drugem namenu in druge potrebne informacije. Kadar temu posamezniku ni mogoče sporočiti izvora osebnih podatkov zaradi uporabe različnih virov, bi mu bilo treba zagotoviti splošne informacije.

(62)

Vendar pa uvedba obveznosti zagotavljanja informacij ni nujna, kadar ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, informacije že na voljo ali kadar je shranjevanje ali razkritje osebnih podatkov izrecno določeno z zakonom ali kadar bi se zagotavljanje informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, izkazalo za nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor. Primer, ko je zagotavljanje nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor, bi lahko zlasti bil, kadar se obdelava izvaja za namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene. V zvezi s tem bi se morali upoštevati število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, starost podatkov in vsi sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi.

(63)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico dostopa do osebnih podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim, in do enostavnega uresničevanja te pravice v razumnih časovnih presledkih, da bi se seznanil z obdelavo in preveril njeno zakonitost. To vključuje pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da imajo dostop do podatkov v zvezi s svojim zdravjem, na primer podatkov v njihovi zdravstveni kartoteki, ki vključuje informacije, kot so diagnoze, izvidi preiskav, ocene lečečih zdravnikov in druga zdravljenja ali posegi. Zato bi moral vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, imeti pravico do seznanitve s sporočilom in njegove pridobitve, zlasti o namenih obdelave osebnih podatkov, po možnosti o obdobju, za katerega so osebni podatki obdelani, uporabnikih osebnih podatkov, o razlogih za morebitno avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in, vsaj v primerih, kadar obdelava temelji na oblikovanju profilov, o posledicah take obdelave. Kadar je mogoče, bi upravljavec moral imeti možnost zagotoviti dostop na daljavo do varnega sistema, ki bi posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogočil neposreden dostop do njegovih osebnih podatkov. Ta pravica ne bi smela negativno vplivati na pravice ali svoboščine drugih, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali intelektualno lastnino, ter predvsem na avtorske pravice, ki ščitijo programsko opremo. To pa ne bi smelo povzročiti, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrne dostop do vseh informacij. Kadar upravljavec obdeluje veliko količino informacij v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral upravljavec imeti možnost, da pred zagotovitvijo informacij od tega posameznika zahteva, naj podrobno opredeli, na katere informacije ali dejavnosti obdelave se zahteva nanaša.

(64)

Upravljavec bi moral uporabiti vse razumne ukrepe za preverjanje identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki zahteva dostop do podatkov, zlasti v okviru spletnih storitev in spletnih identifikatorjev. Upravljavec ne bi smel hraniti osebnih podatkov samo zato, da se lahko odzove na morebitne zahteve.

(65)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico do popravka osebnih podatkov v zvezi z njim in „pravico do pozabe“, kadar hramba takih podatkov krši to uredbo ali pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti zlasti pravico do tega, da se njegovi osebni podatki izbrišejo in se ne obdelujejo več, kadar osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče svojo privolitev ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ali kadar obdelava njegovih osebnih podatkov kako drugače ni v skladu s to uredbo. Ta pravica je zlasti pomembna, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dal svojo privolitev kot otrok in se ni v celoti zavedal tveganj, povezanih z obdelavo, ter želi pozneje take osebne podatke odstraniti, zlasti z interneta. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti možnost, da to pravico uresničuje ne glede na dejstvo, da ni več otrok. Vendar bi morala biti nadaljnja hramba osebnih podatkov zakonita, če je to potrebno za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, izpolnjevanje pravnih obveznosti, izvajanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, za namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

(66)

Za učinkovitejše uresničevanje pravice do pozabe v spletnem okolju bi bilo treba pravico do izbrisa razširiti tako, da bi zahtevali, da upravljavec, ki je osebne podatke objavil, sprejme razumne, tudi tehnične, ukrepe, da obvesti upravljavce, ki take osebne podatke obdelujejo, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahteval izbris vseh povezav do teh osebnih podatkov ali kopij teh osebnih podatkov. Pri tem bi moral upravljavec ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in sredstev, ki jih ima na voljo, vključno s tehničnimi ukrepi, sprejeti razumne ukrepe, da bi upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvestil o zahtevi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(67)

Metode za omejitev obdelave osebnih podatkov bi lahko med drugim zajemale začasni prenos izbranih podatkov v drug sistem za obdelavo, preprečitev dostopnosti izbranih osebnih podatkov uporabnikom ali začasno odstranitev objavljenih podatkov s spletne strani. Pri avtomatiziranih zbirkah bi bilo treba omejitev obdelave načeloma zagotoviti s tehničnimi sredstvi na način, da se osebni podatki nadalje več ne obdelujejo in jih ni mogoče spremeniti. Dejstvo, da je obdelava osebnih podatkov omejena, bi moralo biti jasno navedeno v zbirki.

(68)

Da bi še dodatno okrepili nadzor nad lastnimi podatki, kadar se obdelava osebnih podatkov izvaja z avtomatskimi sredstvi, bi moral posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, imeti tudi možnost, da prejme osebne podatke v zvezi z njim, ki jih je posredoval upravljavcu, v strukturirani, splošno uporabljani, strojno berljivi in interoperabilni obliki in jih posreduje drugemu upravljavcu. Upravljavce podatkov bi bilo treba spodbuditi k razvoju interoperabilnih oblik, ki omogočajo prenosljivost podatkov. Ta pravica bi morala veljati, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, te podatke zagotovil na podlagi svoje privolitve ali kadar je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe. Ne bi pa smela veljati, kadar obdelava temelji na pravni osnovi, ki ni privolitev ali pogodba. Ta pravica se po svoji naravi ne bi smela uveljavljati zoper upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke v okviru svojih nalog v javnem interesu. Zato ne bi smela veljati, kadar je obdelava osebnih podatkov nujna za izpolnjevanje pravne obveznosti, ki velja za upravljavca, ali izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu. Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do posredovanja ali prejemanja osebnih podatkov v zvezi z njim ne bi smela ustvariti obveznosti za upravljavca, da mora sprejeti ali vzdrževati sisteme za obdelavo, ki so tehnično združljivi. Kadar določeni niz osebnih podatkov zadeva več kot enega posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, pravica do prejemanja osebnih podatkov ne bi smela posegati v pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo. Poleg tega ta pravica ne bi smela posegati v pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da zahteva izbris osebnih podatkov, in v omejitve te pravice, kakor je določeno v tej uredbi, zlasti pa ne bi smela pomeniti izbrisa osebnih podatkov, ki jih je posameznik, na katerega se ti nanašajo, zagotovil za izvajanje pogodbe, in sicer kolikor in dokler so osebni podatki potrebni za izvajanje te pogodbe. Kadar je to tehnično izvedljivo, bi posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, moral imeti pravico doseči, da se osebni podatki prenesejo neposredno od enega upravljavca k drugemu.

(69)

Kadar se lahko osebni podatki zakonito obdelujejo, ker je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu, ali zaradi zakonitih interesov upravljavca ali tretje osebe, bi moral imeti vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kljub temu pravico ugovarjati obdelavi katerih koli osebnih podatkov, povezanih z njegovim posebnim položajem. Upravljavec bi moral dokazati, da njegovi nujni zakoniti interesi prevladajo nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(70)

Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, bi moral imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da taki obdelavi, bodisi prvotni ali nadaljnji, vključno z oblikovanjem profila, kolikor je povezano s takšnim neposrednim trženjem, kadar koli in brezplačno ugovarja. Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba na to pravico izrecno opozoriti ter jo predstaviti jasno in ločeno od katerih koli drugih informacij.

(71)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da zanj ne bi veljala odločitev, ki lahko vključuje ukrep, o ocenjevanju osebnih vidikov v zvezi z njim, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi in ima pravne učinke v zvezi z njim ali podobno znatno vpliva nanj, kot so avtomatska zavrnitev spletne prošnje za posojilo ali prakse zaposlovanja prek spleta brez človekovega posredovanja. Taka obdelava vključuje „oblikovanje profilov“ v kakršni koli obliki avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, na podlagi katerih se ocenjujejo osebni vidiki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti za analizo ali predvidevanje uspešnosti pri delu, ekonomskega položaja, zdravja, osebnega okusa ali interesov, zanesljivosti ali vedenja, lokacije ali gibanja, kadar ustvarja pravne učinke v zvezi z njim ali nanj podobno znatno vpliva. Sprejemanje odločitev na podlagi take obdelave, vključno z oblikovanjem profilov, pa bi moralo biti dovoljeno, kadar ga izrecno dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca, tudi za namene spremljanja in preprečevanja zlorab in davčnih utaj v skladu s predpisi, standardi in priporočili institucij Unije ali nacionalnih nadzornih teles ter zagotavljanje varnosti in zanesljivosti storitve, ki jo zagotavlja upravljavec, ali kadar je to nujno za sklepanje ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, ali kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v to izrecno privolil. V vsakem primeru bi morali za tako obdelavo veljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki bi morali vključevati konkretno seznanitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in pravico do osebnega posredovanja, pravico izraziti svoje stališče, pravico dobiti pojasnilo o odločitvi, ki je bila sprejeta po takem ocenjevanju, in pravico do izpodbijanja odločitve. Taki ukrepi ne bi smeli zadevati otroka.

Da bi upravljavec ob upoštevanju posebnih okoliščin in okvira, v katerih se osebni podatki obdelujejo, zagotovil pošteno in pregledno obdelavo osebnih podatkov za posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, bi moral uporabiti ustrezne matematične ali statistične postopke za oblikovanje profilov, izvajati tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi bi na ustrezen način zagotovil zlasti, da se dejavniki, ki povzročijo netočnost osebnih podatkov, popravijo in tveganje napak čim bolj zmanjša, zavarovati osebne podatke tako, da se upoštevajo morebitne nevarnosti, povezane z interesi in pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter da se preprečijo tudi diskriminatorne posledice za posameznike na podlagi rasnega ali etničnega porekla, političnega mnenja, vere ali prepričanja, članstva v sindikatu, genetskega ali zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti ali učinki, ki privedejo do ukrepov, ki imajo takšne posledice. Avtomatizirano sprejemanje odločitev in oblikovanje profilov na podlagi posebnih vrst osebnih podatkov bi bilo treba dovoliti le pod posebnimi pogoji.

(72)

Za samo oblikovanje profilov veljajo pravila iz te uredbe, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, na primer pravna podlaga za obdelavo ali načela varstva podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov, ustanovljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: odbor), bi moral imeti možnost, da o tem izda smernice.

(73)

Omejitve glede posebnih načel in pravic do obveščenosti, dostopa in popravka ali izbrisa osebnih podatkov, pravice do prenosljivosti podatkov, pravice do ugovora, odločitev, ki temeljijo na oblikovanju profilov, sporočanja o kršitvi varstva osebnih podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in določenih s tem povezanih obveznosti upravljavcev se lahko uvedejo s pravom Unije ali pravom držav članic, če je to v demokratični družbi potrebno in sorazmerno zaradi zaščite javne varnosti, vključno z zaščito človeškega življenja, zlasti pri odzivu na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, preprečevanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ali kršitev etike za zakonsko urejene poklice, drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa, vodenja javnih registrov iz razlogov splošnega javnega interesa, nadaljnje obdelave arhiviranih osebnih podatkov, da se zagotovijo specifične informacije v zvezi s političnim obnašanjem v nekdanjih totalitarnih državnih režimih, ali varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih, vključno s socialnim varstvom, javnim zdravjem in humanitarnimi nameni. Te omejitve bi morale biti skladne z zahtevami iz Listine in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(74)

Uvesti bi bilo treba pristojnost in odgovornost upravljavca glede vsake obdelave osebnih podatkov, ki jo izvede upravljavec ali je izvedena v njegovem imenu. Upravljavec bi moral zlasti izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe ter biti zmožen dokazati skladnost dejavnosti obdelave s to direktivo, vključno z učinkovitostjo ukrepov. Ti ukrepi bi morali upoštevati naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave ter tveganje za pravice in svoboščine posameznikov.

(75)

Tveganje za pravice in svoboščine posameznika, ki se razlikuje po verjetnosti in resnosti, je lahko posledica obdelave osebnih podatkov, ki bi lahko povzročila fizično, premoženjsko in ali nepremoženjsko škodo, zlasti: kadar obdelava lahko privede do diskriminacije, kraje ali zlorabe identitete, finančne izgube, okrnitve ugleda, izgube zaupnosti osebnih podatkov, zaščitenih s poklicno molčečnostjo, neodobrene reverzije psevdonimizacije ali katere koli druge znatne gospodarske ali socialne škode; kadar bi bile posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko odvzete pravice in svoboščine ali bi jim bilo preprečeno izvajanje nadzora nad njihovimi osebnimi podatki; kadar se obdelujejo osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, veroizpoved ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter obdelovanje genetskih podatkov ali podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s spolnim življenjem ali kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi, kadar se vrednotijo osebni vidiki, zlasti analiziranje ali predvidevanje vidikov, ki zadevajo uspešnost pri delu, ekonomski položaj, zdravje, osebni okus ali interese, zanesljivost ali vedenje, lokacijo ali gibanje, da bi se ustvarili ali uporabljali osebni profili, kadar se obdelujejo osebni podatki ranljivih posameznikov, zlasti otrok; ali kadar obdelava vključuje veliko število osebnih podatkov in zadeva veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(76)

Verjetnost in resnost tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba ugotavljati glede na vrsto, obseg, okoliščine in namene obdelave. Tveganje bi bilo treba oceniti na podlagi objektivne ocene, s katero se določi, ali dejanja obdelave podatkov pomenijo tveganje ali veliko tveganje.

(77)

Usmerjanje izvajanja ustreznih ukrepov in dokazovanja skladnosti s strani upravljavca ali obdelovalca, zlasti kar zadeva opredelitev tveganja, povezanega z obdelavo, njegovo oceno v smislu izvora, narave, verjetnosti in resnosti ter opredelitev najboljših praks za ublažitev tveganja, bi se lahko zagotovilo zlasti z odobrenimi kodeksi ravnanja, odobrenimi postopki potrjevanja, smernicami, ki bi jih zagotovil odbor, ali navodili pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Odbor lahko izda tudi smernice za dejanja obdelave, za katere ni verjetno, da bi povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, in navede, kateri ukrepi bi v takih primerih morda zadostovali za obravnavanje takega tveganja.

(78)

Zaradi varstva pravic in svoboščin posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov je treba sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da bi zagotovili izpolnitev zahtev iz te uredbe. Da bi upravljavec lahko dokazal skladnost s to direktivo, bi moral sprejeti notranjo ureditev in izvesti ukrepe, ki spoštujejo zlasti načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Ti ukrepi bi med drugim lahko vključevali minimizacijo obdelave osebnih podatkov, čimprejšnjo psevdonimizacijo osebnih podatkov, preglednost pri nalogah in obdelavi osebnih podatkov, omogočanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, da spremljajo obdelavo podatkov, in omogočanje upravljavcu, da vzpostavi in izboljša varnostne ukrepe. Pri razvoju, oblikovanju, izboru in uporabi aplikacij, storitev in produktov, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov ali ki pri opravljanju svoje funkcije obdelujejo osebne podatke, bi bilo treba proizvajalce produktov, storitev in aplikacij spodbujati, da pri razvoju in oblikovanju takih produktov, storitev in aplikacij upoštevajo pravico do varstva podatkov ter ob ustreznem upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, zagotovijo, da so upravljavci in obdelovalci zmožni izpolnjevati svoje obveznosti varstva podatkov. Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov bi morali biti upoštevani tudi pri javnih razpisih.

(79)

Varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pa tudi pristojnost in odgovornost upravljavcev in obdelovalcev, tudi v povezavi s spremljanjem in ukrepi nadzornih organov, zahtevajo jasno dodelitev odgovornosti na podlagi te uredbe, tudi kadar upravljavec namene in sredstva obdelave določi skupaj z drugimi upravljavci ali kadar je dejanje obdelave izvedeno v imenu upravljavca.

(80)

Kadar upravljavec ali obdelovalec, ki nima sedeža v Uniji, obdeluje osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, ter se dejavnosti obdelave upravljavca ali obdelovalca nanašajo na nudenje blaga ali storitev takim posameznikom v Uniji, ne glede na to, ali je potrebno plačilo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na spremljanje njihovega vedenja, kolikor njihovo vedenje poteka v Uniji, bi moral upravljavec ali obdelovalec imenovati predstavnika, razen če je obdelava občasna, ne vključuje obsežne obdelave posebnih vrst osebnih podatkov ali obdelave osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ter ob upoštevanju njene narave, okoliščin, obsega in namenov ni verjetno, da bi pomenila tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, ali če je upravljavec ali obdelovalec javni organ ali telo. Predstavnik bi moral delovati v imenu upravljavca ali obdelovalca, nanj pa se lahko obrne kateri koli nadzorni organ. Predstavnik bi moral biti izrecno imenovan s pisnim pooblastilom upravljavca ali obdelovalca, da lahko deluje v njegovem imenu v zvezi z njegovimi obveznostmi v skladu s to uredbo. Imenovanje takega predstavnika ne vpliva na pristojnost ali odgovornost upravljavca ali obdelovalca v skladu s to uredbo. Tak predstavnik bi moral opravljati svoje naloge v skladu s pooblastilom, ki mu ga podeli upravljavec ali obdelovalec, vključno s sodelovanjem s pristojnimi nadzornimi organi v zvezi s katerim koli dejanjem, sprejetim za zagotavljanje skladnosti s to uredbo. Za imenovanega predstavnika bi morali v primeru neskladnosti upravljavca ali obdelovalca veljati izvršilni postopki.

(81)

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe v zvezi z obdelavo, ki jo opravi obdelovalec v imenu upravljavca, bi moral upravljavec dejavnosti obdelave zaupati samo tistim obdelovalcem, ki zagotavljajo zadostna jamstva, zlasti v smislu strokovnega znanja, zanesljivosti in virov za izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo izpolnili zahteve iz te uredbe, vključno za varnost obdelave. Zavezanost obdelovalca k odobrenemu kodeksu ravnanja ali odobrenemu mehanizmu potrjevanja se lahko uporabi kot dokaz za izpolnjevanje obveznosti upravljavca. Obdelavo s strani obdelovalca bi morala urejati pogodba ali drug pravni akt v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki bi določal obveznosti obdelovalca do upravljavca ter določal vsebino in trajanje obdelave, naravo in namene obdelave, vrsto osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ob upoštevanju posebnih nalog in odgovornosti obdelovalca v okviru obdelave, ki jo izvaja, in tveganje za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Upravljavec in obdelovalec se lahko odločita za uporabo individualne pogodbe ali standardnih pogodbenih določil, ki jih sprejme bodisi neposredno Komisija bodisi nadzorni organ v skladu z mehanizmom za skladnost, nato pa jih sprejme Komisija. Po zaključku obdelave v imenu upravljavca bi moral obdelovalec v skladu z odločitvijo upravljavca vrniti ali izbrisati osebne podatke, razen v primeru zahteve za shranitev osebnih podatkov v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za obdelovalca.

(82)

Za dokaz skladnosti s to uredbo bi moral upravljavec ali obdelovalec hraniti evidence o dejavnostih obdelave, za katere je odgovoren. Vsak upravljavec in obdelovalec bi moral biti zavezan k sodelovanju z nadzornimi organi in na zahtevo omogočiti dostop do teh evidenc, da bi bile tako lahko namenjene spremljanju dejanj obdelave.

(83)

Za ohranitev varnosti in preprečitev obdelave, ki bi pomenila kršitev te uredbe, bi moral upravljavec ali obdelovalec oceniti tveganje, povezano z obdelavo, in izvesti ukrepe za ublažitev tega tveganja, na primer šifriranje. Ti ukrepi bi morali zagotavljati ustrezno raven varnosti, vključno z zaupnostjo, ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja glede na tveganja in naravo osebnih podatkov, ki jih je treba varovati. Pri oceni tveganja v zvezi z varstvom podatkov bi bilo treba pozornost posvetiti tveganjem, ki jih pomeni obdelava osebnih podatkov, kot so nenamerno ali nezakonito uničenje, izguba, sprememba, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kar lahko zlasti povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo.

(84)

Za povečanje skladnosti s to uredbo, kadar bodo dejanja obdelave verjetno povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, bi moral biti upravljavec odgovoren za izvedbo ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, da bi ocenili predvsem izvor, naravo, posebnost in resnost tega tveganja. Rezultat ocene bi bilo treba upoštevati pri določitvi ustreznih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da bi dokazali, da je obdelava osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Kadar se na podlagi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov ugotovi, da dejanja obdelave predstavljajo veliko tveganje, ki ga upravljavec ne more ublažiti z ustreznimi ukrepi v smislu razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja, bi se bilo treba pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom.

(85)

Kršitev varstva osebnih podatkov lahko, če se ne obravnava ustrezno in pravočasno, zadevnim posameznikom povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, kot je izguba nadzora nad njihovimi osebnimi podatki ali omejitev njihovih pravic, diskriminacija, kraja ali zloraba identitete, finančna izguba, neodobrena reverzija psevdonimizacije, okrnitev ugleda, izguba zaupnosti osebnih podatkov, zaščitenih s poklicno skrivnostjo, ali katera koli druga znatna gospodarska ali socialna škoda. V primeru kršitve varstva osebnih podatkov bi moral upravljavec zato o njej uradno obvestiti nadzorni organ brez nepotrebnega odlašanja in po možnosti najpozneje v 72 urah po seznanitvi s kršitvijo, razen če lahko upravljavec v skladu z načelom odgovornosti dokaže, da ni verjetno, da bi kršitev varstva osebnih podatkov ogrožala pravice in svoboščine posameznikov. Kadar ni mogoče uradno obvestiti v 72 urah, bi bilo treba uradnemu obvestilu priložiti razloge za zamudo, informacije pa se lahko zagotovijo postopoma in brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.

(86)

Upravljavec bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti o kršitvi varstva osebnih podatkov, kadar je verjetno, da bi ta kršitev varstva osebnih podatkov lahko povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznika, da bi se ta lahko ustrezno zavaroval. Sporočilo bi moralo vsebovati opis narave kršitve varstva osebnih podatkov in priporočila za zadevnega posameznika za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali prejeti tako sporočilo, kakor hitro je to razumno mogoče in v tesnem sodelovanju z nadzornim organom ter ob upoštevanju smernic, ki jih je podal nadzorni organ ali drugi ustrezni organi, kot so organi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj. Potreba po ublažitvi neposrednega tveganja nastanka škode bi na primer terjala takojšnjo sporočilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, potreba po izvajanju ustreznih ukrepov zoper nadaljnje ali podobne kršitve varnosti osebnih podatkov pa bi lahko upravičila daljši rok za sporočilo.

(87)

Preveriti bi bilo treba, ali so bili izvedeni vsi ustrezni tehnološki zaščitni in organizacijski ukrepi, da bi takoj ugotovili, ali je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, ter o tem nemudoma obvestili nadzorni organ in posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Dejstvo, ali je bilo obvestilo poslano nemudoma, bi bilo treba ugotoviti ob upoštevanju zlasti narave in teže kršitve varstva osebnih podatkov ter njenih posledic in škodljivih učinkov za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Na podlagi takšnega obvestila lahko nadzorni organ ukrepa v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi, določenimi v tej uredbi.

(88)

Pri določanju podrobnih pravil o obliki zapisa in postopkih, ki se uporabljajo za obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov, bi bilo treba ustrezno upoštevati okoliščine kršitve, vključno s tem, ali so bili osebni podatki zaščiteni z ustreznimi tehničnimi zaščitnimi ukrepi, ki učinkovito zmanjšujejo verjetnost zlorabe identitete ali drugih oblik zlorabe. Poleg tega bi bilo treba pri takih pravilih in postopkih upoštevati zakoniti interes organov kazenskega pregona, kadar bi zgodnje razkritje lahko po nepotrebnem oviralo preiskavo okoliščin kršitve varstva osebnih podatkov.

(89)

Direktiva 95/46/ES je določala splošno obveznost glede obveščanja nadzornih organov o obdelavi osebnih podatkov. Ta obveznost prinaša upravna in finančna bremena, ni pa v vseh primerih pripomogla k izboljšanju varstva osebnih podatkov. Zato bi bilo treba take nerazlikovalne splošne obveznosti obveščanja odpraviti ter nadomestiti z učinkovitimi postopki in mehanizmi, ki se namesto tega osredotočajo na tiste vrste dejanj obdelave, ki zaradi svoje narave, obsega, okoliščin in namenov verjetno povzročajo veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Take vrste dejanj obdelave so lahko tiste, ki zlasti vključujejo uporabo novih tehnologij ali ki so nove in zanje upravljavec še ni izvedel ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov ali postanejo potrebne zaradi časa, ki je pretekel od prvotne obdelave.

(90)

V takih primerih bi moral upravljavec pred obdelavo izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, da bi se ocenili posebna verjetnost in resnost velikega tveganja, pri čemer bi upoštevali naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave ter izvor tveganja. Ta ocena učinka pa bi morala obsegati zlasti ukrepe, zaščitne ukrepe in mehanizme, ki so načrtovani za ublažitev tega tveganja, zagotavljanje varstva osebnih podatkov in dokazovanje skladnosti s to uredbo.

(91)

To bi moralo veljati zlasti za obsežna dejanja obdelave, ki so namenjena obdelavi precejšnje količine osebnih podatkov na regionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni in bi lahko vplivali na veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter za katere je verjetno, da bodo povzročila veliko tveganje, na primer zaradi njihove občutljivosti, kadar se v skladu z doseženo stopnjo tehnološkega znanja uporablja nova tehnologija v velikem obsegu, ter tudi za druga dejanja obdelave, ki povzročajo veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti kadar ta dejanja posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, otežijo uresničevanje njihovih pravic. Oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov bi bilo treba izvesti tudi, kadar se osebni podatki obdelujejo za sprejemanje odločitev v zvezi z določenimi posamezniki po kakršnem koli sistematičnem in obsežnem vrednotenju osebnih vidikov v zvezi s posamezniki na podlagi oblikovanja profilov teh podatkov ali po obdelavi posebnih vrst osebnih podatkov, biometričnih podatkov ali podatkov o kazenskih obsodbah in prekrških ali s tem povezanih varnostnih ukrepih. Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov se zahteva tudi za spremljanje javno dostopnih območij v velikem obsegu, zlasti z uporabo optično-elektronskih naprav, ali za katera koli druga dejanja, za katera pristojni nadzorni organ meni, da bo obdelava verjetno povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti ker tem posameznikom preprečujejo uresničevanje pravice ali uporabo storitve ali pogodbe ali ker se sistematično izvajajo v velikem obsegu. Obdelava osebnih podatkov se ne bi smela šteti kot obdelava v velikem obsegu, če gre za obdelavo osebnih podatkov pacientov ali strank s strani posameznega zdravnika,drugega zdravstvenega delavca ali odvetnika. V takih primerih ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov ne bi smela biti obvezna.

(92)

V nekaterih okoliščinah je razumno in gospodarno, da je predmet ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov obširnejši in ne obsega samo enega projekta, na primer kadar nameravajo javni organi ali telesa vzpostaviti skupno platformo za uporabo ali obdelavo ali kadar namerava več upravljavcev uvesti skupno okolje za uporabo ali obdelavo v celotnem industrijskem sektorju ali njegovem delu ali za horizontalno dejavnost v široki rabi.

(93)

V okviru sprejetja prava držav članic, na katerem temelji opravljanje nalog javnega organa ali telesa in ki ureja zadevne posebna dejanja obdelave ali nize dejanj, lahko države članice menijo, da je treba tako oceno opraviti pred dejavnostmi obdelave.

(94)

Kadar ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov pokaže, da bi zaradi neobstoječih zaščitnih ukrepov, varnostnih ukrepov in mehanizmov za ublažitev tveganja obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, in upravljavec meni, da tveganja ni mogoče ublažiti z razumnimi sredstvi v smislu razpoložljivih tehnologij in stroškov izvajanja, bi moralo biti pred začetkom dejavnosti obdelave opravljeno posvetovanje z nadzornim organom. Za tako veliko tveganje je verjetno, da izhaja iz določenih vrst obdelave ter določenega obsega in pogostosti obdelave, kar lahko povzroči tudi škodo za pravice in svoboščine posameznika ali poseg vanje. Nadzorni organ bi se moral na zahtevo po posvetovanju odzvati v določenem obdobju. Vendar odsotnost odziva nadzornega organa v tem obdobju ne bi smela posegati v kakršno koli posredovanje tega organa v skladu z njegovimi nalogami in pooblastili iz te uredbe, vključno s pooblastilom za prepoved dejanj obdelave. Rezultat ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, ki se izvede v zvezi z zadevno obdelavo, se lahko kot del tega postopka posvetovanja predloži nadzornemu organu, zlasti ukrepi, ki so predvideni za ublažitev tveganja za pravice in svoboščine posameznikov.

(95)

Obdelovalec bi moral upravljavcu po potrebi in na zahtevo pomagati pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz izvedbe ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodnega posvetovanja z nadzornim organom.

(96)

Prav tako bi bilo treba opraviti posvetovanje z nadzornim organom pri oblikovanju zakonodajnega ali regulativnega ukrepa o obdelavi osebnih podatkov, da bi zagotovili skladnost načrtovane obdelave s to uredbo in zlasti ublažili tveganje za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(97)

Kadar obdelavo izvaja javni organ, razen sodišč ali neodvisnih pravosodnih organov, kadar delujejo kot sodni organi, ali kadar v zasebnem sektorju obdelavo izvaja upravljavec, katerega temeljne dejavnosti obsegajo dejanja obdelave, ki zahtevajo obsežno redno in sistematično spremljanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali kadar temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov in podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški, bi morala upravljavcu ali obdelovalcu pri spremljanju notranje skladnosti s to uredbo pomagati oseba s strokovnim znanjem s področja prava o varstvu podatkov in poznavanjem zadevnih praks. V zasebnem sektorju se temeljne dejavnosti upravljavca nanašajo na njegove osnovne dejavnosti in ne na obdelavo osebnih podatkov kot postranske dejavnosti. Določiti bi bilo treba stopnjo potrebnega strokovnega znanja, zlasti glede na izvedena dejanja obdelave podatkov in varstvo, ki je potrebno pri osebnih podatkih, obdelanih s strani upravljavca ali obdelovalca. Taka pooblaščena oseba za varstvo podatkov bi morala svoje dolžnosti in naloge izvajati neodvisno, ne glede na to, ali je pri upravljavcu zaposlena ali ne.

(98)

Združenja ali druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, bi bilo treba spodbujati, da v okviru omejitev iz te uredbe in ob upoštevanju posebnih značilnosti obdelave, ki se izvaja na nekaterih področjih, ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij, pripravijo kodekse ravnanja za pospeševanje učinkovite uporabe te uredbe. S takimi kodeksi ravnanja bi lahko določili obveznosti upravljavcev in obdelovalcev ob upoštevanju tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, ki bo verjetno izhajalo iz obdelave.

(99)

Pri oblikovanju kodeksov ravnanja ali pri njihovem spreminjanju ali razširjanju bi se morala združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, posvetovati z zadevnimi deležniki, po možnosti tudi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ter upoštevati prejete prispevke in izražena stališča v odziv na taka posvetovanja.

(100)

Za povečanje preglednosti in skladnosti s to uredbo bi bilo treba spodbujati uvedbo mehanizmov potrjevanja ter pečatov in označb za varstvo podatkov, ki bi posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, omogočili, da hitro ocenijo raven varstva podatkov zadevnih proizvodov in storitev.

(101)

Prenosi osebnih podatkov v države zunaj Unije in mednarodne organizacije ter iz njih so potrebni za razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja. Povečanje takih prenosov je prineslo nove izzive in skrbi glede varstva osebnih podatkov. Vendar kadar se osebni podatki prenašajo iz Unije upravljavcem, obdelovalcem ali drugim uporabnikom v tretjih državah ali mednarodnim organizacijam, raven varstva posameznikov, ki jo v Uniji zagotavlja ta uredba, ne bi smela biti ogrožena, vključno v primeru nadaljnjih prenosov osebnih podatkov iz tretje države ali mednarodne organizacije upravljavcem, obdelovalcem v isti ali drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji. V vsakem primeru se lahko prenosi v tretje države in mednarodne organizacije izvajajo samo v popolni skladnosti s to uredbo. Prenos bi se lahko izvedel le, če upravljavec ali obdelovalec v skladu z drugimi določbami te uredbe izpolnjuje pogoje iz določb te uredbe v zvezi s prenosom podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije.

(102)

Ta uredba ne posega v mednarodne sporazume, ki so sklenjeni med Unijo in tretjimi državami ter urejajo prenos osebnih podatkov, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki. Države članice lahko sklepajo mednarodne sporazume, ki vključujejo prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, če taki sporazumi ne vplivajo na to uredbo ali katere koli druge določbe prava Unije in vključujejo ustrezno raven varstva temeljnih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(103)

Komisija lahko sklene – z učinkom za celotno Unijo –, da tretja država. ozemlje ali določeni sektor v tretji državi ali mednarodna organizacija nudi ustrezno raven varstva podatkov, s čimer zagotavlja pravno varnost in enotnost po vsej Uniji v zvezi s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, za katero velja, da zagotavlja takšno raven varstva. V takih primerih se lahko prenosi osebnih podatkov v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo opravijo brez potrebe po pridobitvi dodatnega dovoljenja. Komisija lahko, potem ko tretjo državo ali mednarodno organizacijo obvesti in ji predloži celotno izjavo z navedbo razlogov, takšno odločitev tudi prekliče

(104)

Komisija bi morala v skladu s temeljnimi vrednotami, na katerih temelji Unija, zlasti z varstvom človekovih pravic, v svoji oceni tretje države ali ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi upoštevati, v kolikšni meri posamezna tretja država spoštuje načelo pravne države, dostop do pravnega varstva, pa tudi mednarodna pravila in standarde na področju človekovih pravic ter svojo splošno in področno zakonodajo, med drugim zakonodajo na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti ter javnega reda in kazenskega prava. Pri sprejetju sklepa o ustreznosti glede ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi bi bilo treba upoštevati jasna in objektivna merila, kot so posebne dejavnosti obdelave ter področje uporabe veljavnih pravnih standardov in veljavne zakonodaje v tretji državi. Tretja država bi morala nuditi jamstva, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva, ki je v osnovi enakovredna tisti, zagotovljeni v Uniji, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo v enem ali več določenih sektorjih. Zlasti bi morala zagotavljati učinkovit neodvisen nadzor varstva podatkov ter mehanizme sodelovanja z organi za varstvo podatkov držav članic, posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pa bi morali imeti učinkovite in izvršljive pravice ter dostop do učinkovitega upravnega in sodnega varstva.

(105)

Poleg mednarodnih zavez, ki jih sprejme tretja država ali mednarodna organizacija, bi morala Komisija upoštevati tudi obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti v povezavi z varstvom osebnih podatkov, ter izvajanje takih obveznosti. Upoštevati bi bilo treba zlasti pristop tretje države h Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in Dodatnemu protokolu h Konvenciji. Pri oceni ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah bi se Komisija morala posvetovati z odborom.

(106)

Komisija bi morala spremljati delovanje sklepov o ravni varstva v tretji državi, na ozemlju ali v določenem sektorju v tretji državi ali mednarodni organizaciji, in spremljati delovanje odločitev, sprejetih na podlagi člena 25(6) ali člena 26(4) Direktive 95/46/ES. V svojih sklepih o ustreznosti bi morala Komisija zagotoviti mehanizem za redno pregledovanje njihovega delovanja. Te redne preglede bi bilo treba izvajati v posvetovanju z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo ter hkrati upoštevati vsa ustrezna dogajanja v tretji državi ali mednarodni organizaciji. Komisija bi morala za namene spremljanja in izvajanja rednih pregledov upoštevati stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta in Sveta ter drugih ustreznih organov in virov. Komisija bi morala v razumnem roku oceniti delovanje navedenih sklepov in o zadevnih ugotovitvah poročati odboru v smislu Uredbe (EU) št. 182/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12), kakor je ustanovljen s to uredbo, Evropskemu parlamentu in Svetu.

(107)

Komisija lahko ugotovi, da tretja država, ozemlje ali določen sektor v tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva podatkov. Posledično bi se moral prenos osebnih podatkov v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo prepovedati, razen če so izpolnjene zahteve iz te uredbe v zvezi s prenosi ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z zavezujočimi poslovnimi pravili in odstopanji za posebne primere. V takem primeru bi moralo biti predvideno posvetovanje med Komisijo in takimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Komisija bi morala tretjo državo ali mednarodno organizacijo pravočasno obvestiti o zadevnih razlogih in z njo začeti posvetovanja za izboljšanje stanja.

(108)

Če sklep o ustreznosti ni sprejet, bi moral upravljavec ali obdelovalec sprejeti ukrepe, na podlagi katerih pomanjkanje varstva podatkov v tretji državi nadomestijo z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Taki ustrezni zaščitni ukrepi so lahko sestavljeni iz uporabe zavezujočih poslovnih pravil, standardnih določil Komisije o varstvu podatkov, standardnih določil nadzornega organa o varstvu podatkov ali pogodbenih določil, ki jih je odobril nadzorni organ. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti skladnost z zahtevami glede varstva podatkov in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki ustrezajo obdelavi znotraj Unije, vključno z razpoložljivostjo izvršljivih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in učinkovitih pravnih sredstev, tudi pravico do učinkovitega upravnega ali sodnega varstva ali odškodnine, v Uniji ali tretji državi. Nanašati bi se morali zlasti na skladnost s splošnimi načeli v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter načeli vgrajenega in prevzetega varstva podatkov. Prenose z javnimi organi ali telesi v tretjih državah oziroma z mednarodnimi organizacijami z ustreznimi nalogami ali funkcijami lahko opravijo tudi javni organi ali telesa, tudi na podlagi določb, ki se vključijo v upravne dogovore, kot je memorandum o soglasju, s katerimi se zagotavljajo izvršljive in učinkovite pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar so zaščitni ukrepi določeni v upravnih dogovorih, ki niso pravno zavezujoči, bi bilo treba pridobiti dovoljenje pristojnega nadzornega organa.

(109)

Možnost, ki jo ima upravljavec ali obdelovalec glede uporabe standardnih določil Komisije ali nadzornega organa o varstvu podatkov, upravljavcem ali obdelovalcem ne bi smela preprečiti niti, da standardna določila o varstvu podatkov vključijo v obsežnejšo pogodbo, kot je pogodba med obdelovalcem in drugim obdelovalcem, niti da dodajo druga določila ali dodatne zaščitne ukrepe, če ti neposredno ali posredno ne nasprotujejo standardnim pogodbenim določilom Komisije ali nadzornega organa ali posegajo v temeljne pravice ali svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Upravljavce in obdelovalce bi bilo treba spodbujati, da vzpostavijo dodatne zaščitne ukrepe s pomočjo pogodbenih obveznosti, ki bi dopolnjevale standardna zaščitna določila.

(110)

Povezana družba ali skupina podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, bi morala imeti možnost, da za svoje mednarodne prenose iz Unije v organizacije znotraj iste povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, uporabijo odobrena zavezujoča poslovna pravila, če ta poslovna pravila zajemajo vsa bistvena načela in izvršljive pravice za zagotavljanje ustreznih zaščitnih ukrepov za prenose ali niz prenosov osebnih podatkov.

(111)

Predvidena bi morala biti možnost prenosov v določenih okoliščinah, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dal svojo izrecno privolitev, kadar je prenos občasen in potreben zaradi pogodbe ali pravnega zahtevka, ne glede na to, ali gre za sodni postopek ali upravni ali kateri koli izvensodni postopek, vključno s postopki pred regulativnimi organi. Možnost prenosov bi morala biti predvidena tudi, kadar to zahtevajo pomembni razlogi v javnem interesu, določeni s pravom Unije ali pravom držav članic, ali kadar je prenos izveden iz registra, vzpostavljenega z zakonom in namenjenega vpogledu javnosti ali oseb z zakonitim interesom. V slednjem primeru tak prenos ne bi smel vključevati celotnih osebnih podatkov ali celotnih vrst podatkov, ki jih vsebuje register, in kadar je register namenjen vpogledu oseb, ki imajo zakoniti interes, bi bilo treba prenos opraviti samo na zahtevo teh oseb ali če bodo te osebe uporabniki, pri čemer je treba v celoti upoštevati interese in temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(112)

Ta odstopanja bi se morala uporabljati zlasti za prenose podatkov, ki so zahtevani in potrebni zaradi pomembnih razlogov javnega interesa, kot v primeru mednarodne izmenjave podatkov med organi za varstvo konkurence, davčnimi ali carinskimi upravami, med finančnimi nadzornimi organi, med službami, pristojnimi za zadeve na področju socialne varnosti ali javnega zdravstva, denimo v primeru sledenja stikov za nalezljive bolezni ali zaradi zmanjšanja in/ali odprave uporabe nedovoljenih poživil v športu. Prenos osebnih podatkov bi moral prav tako veljati za zakonitega, kadar je treba zaščititi ključni interes posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali interese življenjskega pomena za druge osebe, vključno s telesno nedotakljivostjo ali življenjem, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni sposoben dati privolitve. Če sklepa o ustreznosti ni, se lahko v pravu Unije ali pravu držav članic zaradi pomembnih razlogov javnega interesa izrecno določijo omejitve prenosa posebnih kategorij podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo. Države članice bi morale o takšnih določbah uradno obvestiti Komisijo. Vsak prenos osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve, mednarodni humanitarni organizaciji, ki se opravi z namenom izvajanja naloge v skladu z Ženevskimi konvencijami ali za skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom, ki se uporablja za oborožene spore, bi se lahko štel za potrebnega, če je v pomembnem javnem interesu ali življenjskega interesa za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(113)

Prenosi, ki jih je mogoče obravnavati kot neponavljajoče in se nanašajo le na omejeno število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi lahko bili mogoči tudi zaradi nujnih zakonitih interesov upravljavca, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in če je upravljavec ocenil vse okoliščine, povezane s prenosom podatkov. Upravljavec bi moral posebno pozornost nameniti naravi osebnih podatkov, namenu in trajanju predlaganega dejanja ali dejanj obdelave ter razmeram v državi izvora, tretji državi in končni namembni državi in določiti ustrezno zaščito za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov. Taki prenosi naj bi bili mogoči le v preostalih primerih, kadar ni mogoče uporabiti nobenih drugih podlag za prenos. Pri obdelavi v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi bilo treba upoštevati legitimna pričakovanja družbe po obsežnejšem znanju. Upravljavec bi moral o prenosu obvestiti nadzorni organ in posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(114)

V vsakem primeru bi moral upravljavec ali obdelovalec, če Komisija ni sprejela sklepa o ustrezni ravni varstva podatkov v tretji državi, uporabiti rešitve, ki posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotavljajo izvršljive in učinkovite pravice glede obdelave njihovih podatkov v Uniji po prenosu teh podatkov, tako da lahko še vedno uresničujejo temeljne pravice in zaščitne ukrepe.

(115)

Nekatere tretje države sprejemajo zakone, predpise in druge pravne akte, ki neposredno urejajo dejavnosti obdelave fizičnih in pravnih oseb v pristojnosti držav članic. To lahko vključuje sodbe sodišč ali odločbe upravnih organov tretjih držav, ki od upravljavca ali obdelovalca zahtevajo prenos ali razkritje osebnih podatkov, in ki ne temeljijo na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, sklenjenem med tretjo državo prosilko in Unijo ali državo članico. Zunajozemeljska uporaba teh zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov lahko krši mednarodno pravo in ovira doseganje varstva posameznikov, ki ga v Uniji zagotavlja ta uredba. Prenosi bi smeli biti dovoljeni samo, kadar so izpolnjeni pogoji iz te uredbe za prenos v tretje države. To je lahko med drugim v primeru, kadar je razkritje potrebno zaradi pomembnega javnega interesa, priznanega s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca.

(116)

Pri čezmejnem prenosu osebnih podatkov zunaj Unije se lahko poveča tveganje v zvezi z zmožnostjo posameznikov za uresničevanje pravic do varstva podatkov, zlasti da se zaščitijo pred nezakonito uporabo ali razkritjem navedenih podatkov. Hkrati lahko nadzorni organi ugotovijo, da ne morejo obravnavati pritožb ali izvesti preiskav v zvezi z dejavnostmi zunaj svojih meja. Njihova prizadevanja za čezmejno sodelovanje lahko ovirajo tudi nezadostna pooblastila za preprečevanje kršitev ali njihovo odpravo, neskladne pravne ureditve in praktične ovire, na primer omejitev virov. Zato je treba spodbujati tesnejše sodelovanje med nadzornimi organi za varstvo podatkov, da bi jim pomagali izmenjavati informacije in izvajati preiskave s tujimi nadzornimi organi za varstvo podatkov. Komisija in nadzorni organi bi morali za namene oblikovanja mednarodnih mehanizmov za sodelovanje, s katerimi bi olajšali in zagotavljali mednarodno medsebojno pomoč za izvrševanje zakonodaje za zaščito osebnih podatkov, izmenjevati informacije in sodelovati pri dejavnostih, povezanih z izvajanjem svojih pooblastil, s pristojnimi organi v tretjih državah, in sicer na podlagi vzajemnosti in v skladu s to uredbo.

(117)

Ustanovitev nadzornih organov v državah članicah, ki so pooblaščeni, da svoje naloge in pooblastila izvajajo popolnoma neodvisno, je bistven del varstva posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov. Zaradi umestitve v njihovo ustavno, organizacijsko in upravno strukturo bi države članice morale imeti možnost ustanoviti več kot en nadzorni organ..

(118)

Neodvisnost nadzornih organov ne bi smela pomeniti, da ti organi ne morejo biti predmet nadzornih ali spremljevalnih mehanizmov v zvezi z njihovimi finančnimi odhodki ali sodnimi presojami.

(119)

Kadar država članica ustanovi več nadzornih organov, bi morala z zakonom vzpostaviti mehanizme za zagotavljanje učinkovite udeležbe teh nadzornih organov v mehanizmu za skladnost. Za zagotovitev hitrega in neoviranega sodelovanja z drugimi nadzornimi organi, odborom in Komisijo bi morala ta država članica imenovati zlasti nadzorni organ, ki deluje kot enotna kontaktna točka za učinkovito udeležbo teh organov v mehanizmu.

(120)

Vsak nadzorni organ bi moral imeti finančne in človeške vire, prostore in infrastrukturo, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nalog, tudi tistih, ki se nanašajo na medsebojno pomoč in sodelovanje z drugimi nadzornimi organi v Uniji. Vsak nadzorni organ bi moral imeti ločen, javni letni proračun, ki je lahko del splošnega državnega ali nacionalnega proračuna.

(121)

Vsaka država članica bi morala z zakonom predpisati splošne pogoje za člana ali člane nadzornega organa, ki bi morali zlasti zagotoviti, da te člane v preglednem postopku imenuje bodisi parlament, vlada ali voditelj države članice na podlagi predloga vlade, člana vlade, parlamenta ali njegovega dela ali pa neodvisno telo, pooblaščeno v skladu s pravom države članice. Da bi zagotovili neodvisnost nadzornega organa, bi morali član ali člani delovati neoporečno, se vzdržati vsakega delovanja, ki ni združljivo z njihovimi nalogami, in se v času svojega mandata ne bi smeli ukvarjati z nobenim nezdružljivim delom, bodisi profitnim bodisi neprofitnim. Nadzorni organ bi moral imeti svoje osebje, ki ga izbere nadzorni organ ali neodvisno telo, ustanovljeno s pravom države članice, in ki bi ga morali usmerjati izključno član oziroma člani nadzornega organa.

(122)

Vsak nadzorni organ bi moral biti na ozemlju svoje države članice pristojen za izvajanje pooblastil in opravljanje nalog, ki so mu bile podeljene v skladu s to uredbo. To bi moralo zajemati predvsem obdelavo v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca na ozemlju njegove države članice, obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo v javnem interesu, obdelavo, ki zadeva posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, na njegovem ozemlju, ali obdelavo, ki jo izvaja upravljavec ali obdelovalec, ki nima sedeža v Uniji, če obdelava zadeva posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki in ki prebivajo na njegovem ozemlju. To bi moralo vključevati obravnavo pritožb, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izvajanje preiskav o uporabi te uredbe ter spodbujanje ozaveščenosti javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

(123)

Nadzorni organi bi morali spremljati uporabo določb v skladu s to uredbo in prispevati k njeni dosledni uporabi v vsej Uniji, da bi varovali posameznike pri obdelavi njihovih osebnih podatkov in olajšali prost pretok osebnih podatkov na notranjem trgu. V ta namen bi morali nadzorni organi sodelovati med seboj in s Komisijo, ne da bi morale države članice med seboj zato skleniti sporazum o zagotavljanju medsebojne pomoči ali o takem sodelovanju.

(124)

Kadar obdelava osebnih podatkov poteka v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji in ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici ali kadar obdelava, ki poteka v okviru dejavnosti edinega sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji, znatno vpliva oziroma bi lahko znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici, bi moral nadzorni organ za glavni sedež upravljavca ali obdelovalca ali za edini sedež upravljavca ali obdelovalca delovati kot vodilni organ. Sodelovati bi moral z drugimi zadevnimi organi, ker ima upravljavec ali obdelovalec sedež na ozemlju njihove države članice, ker obdelava znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki in ki prebivajo na njihovem ozemlju, ali ker je bila pri njih vložena pritožba. Četudi je pritožbo vložil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki ne prebiva v zadevni državi članici, bi moral biti nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, tudi zadevni nadzorni organ. Odbor bi moral imeti možnost, da v okviru svojih nalog izdajanja smernic za vsako vprašanje v zvezi z uporabo te uredbe izda smernice zlasti glede meril, ki jih je treba upoštevati, da se ugotovi, ali zadevna obdelava znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici, in glede tega, kaj so ustrezni in utemeljeni razlogi za ugovor.

(125)

Vodilni organ bi moral biti pristojen za sprejemanje zavezujočih odločitev v zvezi z ukrepi, na podlagi katerih se uporabljajo pooblastila, ki so mu bila dodeljena v skladu s to uredbo. Nadzorni organ bi moral v vlogi vodilnega organa v postopek odločanja tesno pritegniti zadevne nadzorne organe in usklajevati njihove dejavnosti. Kadar odločitev zadeva popolno ali delno zavrnitev pritožbe posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral to odločitev sprejeti nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba.

(126)

O odločitvi bi se morali skupaj dogovoriti vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi, naslovljena pa bi morala biti na glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca in biti za upravljavca in obdelovalca zavezujoča. Upravljavec ali obdelovalec bi moral sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja te uredbe in izvrševanje odločitve, ki jo vodilni nadzorni organ uradno sporoči glavnemu sedežu upravljavca ali obdelovalca, kar zadeva dejavnosti obdelave v Uniji.

(127)

Vsak nadzorni organ, ki ne deluje kot vodilni nadzorni organ, bi moral biti pristojen za obravnavanje lokalnih zadev, kadar ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici, vsebina določene obdelave pa se nanaša le na obdelavo v eni državi članici in vključuje le posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, iz te države članice, na primer, kadar se vsebina nanaša na obdelavo osebnih podatkov o zaposlenih v okviru zaposlitve v posamezni državi članici. V takih primerih bi moral nadzorni organ o tem brez odlašanja obvestiti vodilni nadzorni organ. Vodilni nadzorni organ bi moral, potem ko je obveščen, odločiti, ali bo zadevo obravnaval v skladu z določbami o sodelovanju med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi (v nadaljnjem besedilu: mehanizem vse na enem mestu), oziroma ali bi moral zadevo na lokalni ravni obravnavati nadzorni organ, ki ga je o tem obvestil. Vodilni nadzorni organ bi moral pri odločanju o tem, ali bo zadevo obravnaval, upoštevati, ali ima upravljavec ali obdelovalec sedež v državi članici nadzornega organa, ki ga je o tem obvestil, da bi zagotovili učinkovito izvrševanje odločitve do upravljavca ali obdelovalca. Kadar vodilni nadzorni organ odloči, da bo zadevo obravnaval, bi moral nadzorni organ, ki ga je o tem obvestil, imeti možnost predložiti osnutek odločitve, ki bi ga moral vodilni nadzorni organ v največji meri upoštevati pri pripravi svojega osnutka odločitve v okviru tega mehanizma vse na enem mestu.

(128)

Pravila o vodilnem nadzornem organu in mehanizmu vse na enem mestu se ne bi smela uporabljati, kadar obdelavo izvajajo javni organi ali zasebna telesa v javnem interesu. V takih primerih bi moral biti edini nadzorni organ, pristojen za izvajanje pooblastil, ki so mu bila podeljena v skladu s to uredbo, nadzorni organ države članice, v kateri je sedež zadevnega javnega organa ali zasebnega telesa.

(129)

Za zagotovitev doslednega spremljanja in izvajanja te uredbe v vsej Uniji bi morali biti naloge in učinkovita pooblastila nadzornih organov v vseh državah članicah enaki, vključno s pooblastili za preiskovanje, popravljalnimi pooblastili in sankcijami ter pooblastili v zvezi z dovoljenji in svetovalnimi pristojnostmi, zlasti v primerih pritožb posameznikov, hkrati pa ne bi smeli vplivati na pooblastila organov, pristojnih za pregon v skladu s pravom držav članic, da sodne organe opozorijo na kršitve te uredbe in sodelujejo v sodnih postopkih. Taka pooblastila bi morala vključevati tudi pooblastilo za uvedbo začasne ali dokončne omejitve ali prepoved obdelave. Države članice lahko določijo še druge naloge, povezane z varstvom osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Pooblastila nadzornih organov bi bilo treba izvajati nepristransko, pravično in v razumnem roku v skladu z ustreznimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v pravu Unije in pravu držav članic. Zlasti bi moral biti vsak ukrep ustrezen, potreben in sorazmeren, da se zagotovi skladnost s to uredbo, pri tem pa se upoštevajo okoliščine posameznega primera, spoštuje pravica vsake osebe, da izrazi svoje mnenje, preden se sprejme kakršen koli posamezen ukrep, ki bi imel zanjo negativne posledice, ter preprečijo nepotrebni stroški in pretirane nevšečnosti za vpletene osebe. Preiskovalna pooblastila glede dostopa v prostore bi bilo treba izvajati v skladu s posebnimi zahtevami postopkovnega prava držav članic, kot je na primer zahteva pridobitve predhodnega sodnega dovoljenja. Vsak pravno zavezujoč ukrep nadzornega organa bi moral biti v pisni obliki, jasen in nedvoumen, v njem pa bi morala biti navedena nadzorni organ, ki je ukrep izdal, in datum izdaje ukrepa, podpisati bi ga moral vodja ali član nadzornega organa, ki ga ta pooblasti, vsebovati bi moral razloge za ukrep ter sklic na pravico do učinkovitega pravnega sredstva. To ne bi smelo izključevati dodatnih zahtev v skladu s postopkovnim pravom držav članic. Sprejetje pravno zavezujoče odločitve pomeni, da je lahko v državi članici nadzornega organa, ki jo je sprejel, predmet sodne presoje.

(130)

Kadar nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, ni vodilni nadzorni organ, bi moral vodilni nadzorni organ z njim tesno sodelovati v skladu z določbami o sodelovanju in skladnosti iz te uredbe. V takih primerih bi moral vodilni nadzorni organ pri sprejemanju ukrepov, katerih namen je doseči pravne učinke, vključno z upravnimi globami, kar najbolj upoštevati mnenje nadzornega organa, pri katerem je bila vložena pritožba in ki bi moral ostati pristojen organ za izvedbo morebitnih preiskav na ozemlju njegove države članice v povezavi s pristojnim nadzornim organom.

(131)

Kadar bi moral drug nadzorni organ delovati kot vodilni nadzorni organ za dejavnosti obdelave s strani upravljavca ali obdelovalca, vendar konkretna vsebina pritožbe ali morebitne kršitve zadeva zgolj dejavnosti obdelave s strani upravljavca ali obdelovalca v državi članici, v kateri je bila vložena pritožba ali odkrita morebitna kršitev, vsebina pa ne vpliva znatno oziroma ni verjetno, da bi znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v drugih državah članicah, bi si moral nadzorni organ, ki prejme pritožbo ali odkrije primere, pri katerih bi lahko šlo za kršitev te uredbe, oziroma je o njih kako drugače obveščen, prizadevati za sporazumno rešitev z upravljavcem, če se to izkaže za neuspešno, pa izvajati vsa svoja pooblastila. To bi moralo vključevati: posebno obdelavo, ki se izvaja na ozemlju države članice nadzornega organa ali v zvezi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na ozemlju zadevne države članice; obdelavo, ki se izvaja v okviru ponudbe blaga ali storitev, posebej namenjene posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, na ozemlju države članice nadzornega organa; ali obdelavo, ki jo je treba oceniti ob upoštevanju ustreznih pravnih obveznosti v skladu s pravom držav članic.

(132)

Dejavnosti nadzornih organov, ki so namenjene ozaveščanju javnosti, bi morale obsegati posebne ukrepe, usmerjene na upravljavce in obdelovalce, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, pa tudi posameznike, zlasti na področju izobraževanja.

(133)

Nadzorni organi bi si morali medsebojno pomagati pri opravljanju svojih nalog in zagotoviti medsebojno pomoč, da se zagotovita dosledna uporaba in izvajanje te uredbe na notranjem trgu. Nadzorni organ, ki zaprosi za medsebojno pomoč, lahko sprejme začasni ukrep, če mu zaprošeni nadzorni organ v enem mesecu po prejemu zahteve za medsebojno pomoč ne odgovori..

(134)

Vsak nadzorni organ bi moral, kjer je to ustrezno, sodelovati pri skupnem ukrepanju z drugimi nadzornimi organi. Zaprošeni nadzorni organ bi moral na zahtevo odgovoriti v določenem roku.

(135)

Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe v vsej Uniji bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za skladnost za sodelovanje med nadzornimi organi. Ta mehanizem bi bilo treba uporabljati zlasti v primerih, ko namerava nadzorni organ sprejeti ukrep, katerega namen je doseči pravne učinke v zvezi z dejanji obdelave, ki bistveno vplivajo na veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v več državah članicah. Uporabljati bi se moral tudi, kadar kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija zahteva, naj se taka zadeva obravnava v mehanizmu za skladnost. Ta mehanizem ne bi smel posegati v noben ukrep, ki ga lahko Komisija sprejme pri izvajanju svojih pooblastil na podlagi Pogodb.

(136)

Pri uporabi mehanizma za skladnost bi moral odbor v določenem roku podati mnenje, če tako odloči večina članov ali če to zahteva kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija. Odbor bi moral biti tudi pooblaščen za sprejemanje pravno zavezujočih odločitev v primeru sporov med nadzornimi organi. V ta namen bi moral načeloma z dvotretjinsko večino svojih članov izdajati pravno zavezujoče odločitve v jasno določenih primerih, ko pride med nadzornimi organi, zlasti v mehanizmu sodelovanja med vodilnim nadzornim organom in zadevnimi nadzornimi organi, do nasprotujočih si stališč glede vsebine zadeve, predvsem glede tega, ali je bila uredba kršena.

(137)

Lahko se pojavi nujna potreba po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti kadar obstaja nevarnost, da bi lahko bilo uresničevanje pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, močno ovirano. Nadzorni organ bi zato moral imeti možnost,da na ozemlju, na katerem deluje, sprejme ustrezno utemeljene začasne ukrepe z določenim obdobjem veljavnosti, ki ne bi smelo biti daljše od treh mesecev.

(138)

Uporaba takega mehanizma bi morala biti pogoj za zakonitost ukrepa, katerega namen je doseči pravne učinke, ki ga sprejme nadzorni organ v primerih, v katerih je uporaba tega mehanizma obvezna. V drugih primerih čezmejnega pomena bi bilo treba uporabiti mehanizem sodelovanja med vodilnim nadzornim organom in zadevnimi nadzornimi organi, med zadevnimi nadzornimi organi pa bi se lahko izvajala medsebojna pomoč in skupno ukrepanje na dvostranski ali večstranski podlagi, ne da bi pri tem sprožili mehanizem za skladnost.

(139)

Za spodbujanje dosledne uporabe te uredbe bi bilo treba odbor ustanoviti kot neodvisen organ Unije. Odbor bi moral biti zaradi doseganja svojih ciljev pravna oseba. Zastopati bi ga moral njegov predsednik. Moral bi nadomestiti Delovno skupino za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno z Direktivo 95/46/ES. Sestavljati bi ga morali vodje nadzornega organa vsake države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali njihovi predstavniki. Komisija bi morala pri dejavnostih odbora sodelovati brez glasovalnih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa bi moral imeti posebne glasovalne pravice. Odbor bi moral prispevati k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji, vključno s svetovanjem Komisiji, zlasti o ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah, in spodbujanjem sodelovanja nadzornih organov v vsej Uniji. Pri opravljanju svojih nalog bi moral delovati neodvisno.

(140)

Odboru bi moral pomagati sekretariat, ki ga zagotovi Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Osebje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki opravlja naloge, ki so v skladu s to uredbo dodeljene odboru, bi moralo svoje naloge opravljati izključno po navodilih predsednika odbora in temu tudi poročati.

(141)

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da vloži pritožbo pri enem nadzornem organu, zlasti v državi članici svojega običajnega prebivališča, in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine, kadar meni, da so njegove pravice iz te uredbe kršene, ali če nadzorni organ ne obravnava pritožbe, jo v celoti ali deloma zavrže ali zavrne ali ne ukrepa, kadar je tak ukrep potreben za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Preiskavo na podlagi pritožbe bi bilo treba izvesti v obsegu, ki je v posamezni zadevi ustrezen, saj je lahko odločitev nadzornega organa predmet sodne presoje. Nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v ustreznem roku obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi. Če mora nadzorni organ zadevo podrobneje preučiti ali se uskladiti z drugim nadzornim organom, bi bilo treba posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posredovati informacije o stanju zadeve med postopkom. Za poenostavitev postopka vložitve pritožbe bi moral vsak nadzorni organ sprejeti ukrepe, na primer za zagotovitev obrazca za vložitev pritožbe, ki se lahko izpolni tudi elektronsko, pri čemer niso izključena druga komunikacijska sredstva.

(142)

Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, meni, da so bile kršene njegove pravice iz te uredbe, bi moral imeti pravico, da pooblasti telo, organizacijo ali združenje, ki je nepridobitne narave, ustanovljeno v skladu s pravom države članice, katerega statutarno določeni cilji so v javnem interesu ter je dejavno na področju varstva osebnih podatkov, da v njegovem imenu vloži pritožbo pri nadzornem organu, uveljavlja pravico do pravnega sredstva v imenu posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali, če je tako določeno v pravu države članice, uveljavlja pravico do odškodnine v imenu posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Država članica lahko zahteva, da mora tako telo, organizacija ali združenje imeti pravico, da neodvisno od pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v tej državi članici vloži pritožbo, in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kadar utemeljeno meni, da so bile pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kršene zaradi obdelave osebnih podatkov, ki krši to uredbo. To telo, organizacija ali združenje ne sme zahtevati odškodnine v imenu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, neodvisno od pooblastila posameznika.

(143)

Katera koli fizična ali pravna oseba ima pravico, da pred Sodiščem pod pogoji iz člena 263 PDEU vloži ničnostno tožbo zoper odločitve odbora. Zadevni nadzorni organi, ki želijo take odločitve izpodbijati, morajo kot njihovi naslovniki v skladu s členom 263 PDEU tožbo vložiti v dveh mesecih po tem, ko so bili o njih uradno obveščeni. Kadar se odločitve odbora podatkov nanašajo neposredno in posamično na upravljavca, obdelovalca ali pritožnika, lahko ta vloži ničnostno tožbo zoper te odločitve, to pa mora v skladu s členom 263 PDEU storiti v dveh mesecih od objave teh odločitev na spletnem mestu odbora. Brez poseganja v to pravico na podlagi člena 263 PDEU, bi morala imeti vsaka fizična ali pravna oseba na voljo učinkovito pravno sredstvo pred pristojnim nacionalnim sodiščem zoper odločitev nadzornega organa, ki ima pravne učinke za to osebo. Taka odločitev se nanaša zlasti na izvajanje preiskovalnih pooblastil nadzornega organa, popravljalnih pooblastil in pooblastil v zvezi z dovoljenji ali na zavržene ali zavrnjene pritožbe. Vendar pa pravica do učinkovitega pravnega sredstva ne zajema ukrepov nadzornih organov, ki niso pravno zavezujoči, kot so mnenja, ki jih izdajo nadzorni organi, ali njihovi nasveti. Za postopke zoper nadzorni organ bi morala biti pristojna sodišča države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež, izvajati pa bi se morali v skladu s postopkovnim pravom te države članice. Ta sodišča bi morala izvajati polno pristojnost, ki bi morala vključevati pristojnost za preučitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na dejstva in zakonodajo v zvezi z zadevnim sporom.

Kadar nadzorni organ zavrne ali zavrže pritožbo, lahko pritožnik sproži postopke na sodiščih v isti državi članici. V okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na uporabo te uredbe, lahko nacionalna sodišča, ki obravnavajo odločitev o vprašanju, potrebno za to, da lahko izrečejo sodbo, od Sodišča zahtevajo predhodno odločanje v zvezi z razlago prava Unije, vključno s to uredbo, v primeru iz člena 267 PDEU pa ga morajo zahtevati. Poleg tega, kadar se odločitev nadzornega organa, s katero se uveljavlja odločitev odbora, izpodbija pred nacionalnim sodiščem in je sporna veljavnost odločitve odbora, to nacionalno sodišče ni pristojno za razglasitev neveljavnosti odločitve odbora, temveč mora vprašanje veljavnosti, če meni, da je odločitev neveljavna, predložiti Sodišču v skladu s členom 267 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče. Po drugi strani pa nacionalno sodišče ne sme predložiti vprašanja veljavnosti odločitve odbora na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki je imela možnost vložiti ničnostno tožbo zoper to odločitev, zlasti če se je ta neposredno in posamično nanašala nanjo, pa tega ni storila v roku iz člena 263 PDEU.

(144)

Kadar sodišče, pred katerim poteka postopek zoper odločitev nadzornega organa, utemeljeno meni, da v zvezi z enako obdelavo, kot je enaka vsebina, kar zadeva obdelavo s strani istega upravljavca ali obdelovalca, ali enaka podlaga za tožbo, predloži zadevo pristojnemu sodišču v drugi državi članici, bi moralo obvestiti zadevno sodišče, da se potrdi obstoj povezanih postopkov. Če povezani postopki potekajo pred sodiščem v drugi državi članici, lahko katero koli sodišče, razen sodišča, ki je prvo začelo postopek, zaustavi postopek ali na zahtevo ene od strank zavrne pristojnost v prid sodišča, ki je prvo začelo postopek, če je to sodišče pristojno za zadevne postopke in lahko v skladu s svojim pravom združi tako povezane postopke. Postopki veljajo za povezane, kadar so med seboj tako tesno povezani, da se zdita njihova skupna obravnava in skupno odločanje o njih smiselna, da bi se izognili nevarnosti nezdružljivih sodb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.

(145)

V postopkih zoper upravljavca ali obdelovalca bi morala imeti tožeča stranka možnost, da postopek začne pred sodišči države članice, v kateri ima upravljavec ali obdelovalec sedež, ali pred sodišči države članice, v kateri prebiva posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, razen če je upravljavec javni organ države članice, ki izvaja svoja javna pooblastila.

(146)

Upravljavec ali obdelovalec bi moral povrniti vso škodo, ki jo oseba lahko utrpi zaradi obdelave, ki krši to uredbo. Upravljavec ali obdelovalec bi moral biti oproščen odgovornosti, če dokaže, da ni v nobenem primeru odgovoren za škodo. Pojem škode bi bilo treba razlagati široko ob upoštevanju sodne prakse Sodišča na način, ki, v celoti odraža cilje te uredbe. To je brez poseganja v kakršne koli odškodninske zahtevke, ki izhajajo iz kršitve drugih pravil prava Unije ali prava države članice. Obdelava, ki krši to uredbo, vključuje tudi obdelavo, ki krši delegirane in izvedbene akte, sprejete v skladu s to uredbo, in pravo države članice, ki natančneje določa pravila te uredbe. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali prejeti celotno in učinkovito odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli. Kadar so upravljavci ali obdelovalci vključeni v isto obdelavo, bi moral biti vsak upravljavec ali obdelovalec odgovoren za celotno škodo. Kadar pa so upravljavci ali obdelovalci združeni v isti sodni postopek v skladu s pravom države članice, se lahko odškodnina porazdeli v skladu z odgovornostjo vsakega upravljavca ali obdelovalca za škodo, ki je bila povzročena zaradi obdelave, če je zagotovljeno, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki je škodo utrpel, prejme celotno in učinkovito odškodnino. Vsak upravljavec ali obdelovalec, ki je plačal celotno odškodnino, lahko naknadno začne postopek za povrnitev stroškov zoper druge upravljavce ali obdelovalce, vključene v isto obdelavo.

(147)

Kjer so v tej uredbi določena posebna pravila glede pristojnosti, zlasti kar zadeva postopke za uveljavljanje pravnega sredstva, tudi odškodnine zoper upravljavca ali obdelovalca, splošna pravila glede pristojnosti, na primer iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ne bi smela posegati v uporabo teh posebnih pravil.

(148)

Da bi okrepili izvrševanje pravil te uredbe, bi bilo treba poleg ustreznih ukrepov, ki jih v skladu s to uredbo naloži nadzorni organ, ali namesto njih za vsako kršitev uredbe uvesti kazni, vključno z upravnimi globami. V primeru manjših kršitev ali v primeru, ko bi globa, ki bi bila verjetno naložena, predstavljala nesorazmerno breme za fizično osebo, se lahko namesto globe izreče opomin. Vsekakor pa bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, težo in trajanje kršitve, namernost kršitve, sprejete ukrepe za ublažitev utrpljene škode, stopnjo odgovornosti ali morebitne pomembne predhodne kršitve, način, kako se je s kršitvijo seznanil nadzorni organ, skladnost z ukrepi, odrejenimi zoper upravljavca ali obdelovalca, zavezanost h kodeksu ravnanja in morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike. Za uvedbo kazni, vključno z upravnimi globami, bi morali veljati ustrezni postopkovni zaščitni ukrepi v skladu s splošnimi načeli prava Unije in Listine, vključno z učinkovitim sodnim varstvom in ustreznimi postopki.

(149)

Države članice bi morale imeti možnost, da določijo pravila o kazenskih sankcijah za kršitve te uredbe, tudi za kršitve nacionalnih pravil, sprejetih v skladu s to uredbo in v mejah te uredbe. Te kazenske sankcije lahko določajo tudi odvzem dobička, pridobljenega s kršenjem te uredbe. Naložitev kazenskih sankcij zaradi kršitev takšnih nacionalnih pravil in upravnih kazni pa ne bi smela voditi h kršitvi načela ne bis in idem, kakor ga razlaga Sodišče.

(150)

Za okrepitev in uskladitev upravnih kazni za kršitve te uredbe bi moral imeti vsak nadzorni organ pooblastila za naložitev upravnih glob. Ta uredba bi morala navajati kršitve, zgornjo mejo in merila za določanje s tem povezanih upravnih glob, ki bi jih moral v vsakem posameznem primeru določiti pristojni nadzorni organ ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin v določeni situaciji ter zlasti narave, teže in trajanja kršitve ter njenih posledic in sprejetih ukrepov za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe in za preprečitev ali ublažitev posledic kršitve. Kadar se upravne globe naložijo podjetjem, bi se podjetje v te namene moralo razumeti kot podjetje v skladu s členoma 101 in 102 PDEU. Kadar se upravne globe naložijo osebam, ki niso podjetje, bi moral nadzorni organ pri določanju ustreznega zneska globe upoštevati splošno raven dohodka v državi članici in ekonomski položaj osebe. Mehanizem za skladnost se lahko uporabi tudi za spodbujanje dosledne uporabe upravnih glob. Države članice bi morale določiti, ali bi se morale upravne globe uporabljati tudi za javne organe in v kakšnem obsegu. Naložitev upravne globe ali izdaja opozorila ne vpliva na uporabo drugih pooblastil nadzornih organov ali drugih kazni v skladu s to uredbo.

(151)

Pravna sistema na Danskem in v Estoniji ne dovoljujeta upravnih glob, kakor so določene v tej uredbi. Pravila o upravnih globah se lahko uporabljajo na tak način, da na Danskem globo naložijo pristojna nacionalna sodišča kot kazensko sankcijo, v Estoniji pa jo nadzorni organi naložijo v okviru prekrškovnega postopka, pod pogojem, da se s takšno uporabo pravil v teh državah članicah zagotovi enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. Pristojna nacionalna sodišča bi zato morala upoštevati priporočilo nadzornega organa, ki je sprožil postopek za naložitev globe. V vsakem primeru pa bi morale globe biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(152)

Kadar ta uredba ne zagotavlja harmonizacije upravnih kazni ali po potrebi v drugih primerih, denimo v primeru hudih kršitev te uredbe, bi morale države članice uporabiti sistem, ki zagotavlja učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Narava takšnih kazni, kazenskih ali upravnih, bi morala biti določena s pravom držav članic.

(153)

Pravo držav članic bi moralo pravila, ki urejajo svobodo izražanja in obveščanja, vključno z novinarskim, akademskim, umetniškim in/ali književnim izražanjem, usklajevati s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja zgolj v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali literarnega izražanja, bi se morala uporabiti odstopanja ali izjeme od nekaterih določb te uredbe, če je to potrebno za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s pravico do svobode izražanja in obveščanja, kakor je določena v členu 11 Listine. To bi moralo veljati zlasti za obdelavo osebnih podatkov na avdiovizualnem področju ter v arhivih novic in medijskih arhivih. Zato bi morale države članice sprejeti zakonodajne ukrepe, v katerih bi bile določene izjeme in odstopanja, potrebna za uravnoteženje teh temeljnih pravic. Države članice bi morale take izjeme in odstopanja sprejeti glede splošnih načel, pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavca in obdelovalca, prenosa osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, neodvisnih nadzornih organov, sodelovanja in skladnosti ter posebnih primerov obdelave podatkov. Kadar se take izjeme ali odstopanja po državah članicah razlikujejo, bi se moralo uporabiti pravo države članice, ki velja za upravljavca. Za upoštevanje pomena pravice do svobode izražanja v vsaki demokratični družbi je treba pojme, povezane s to svobodo, kot je na primer novinarstvo, razlagati v širokem smislu.

(154)

Ta uredba omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov pri uporabi določb iz te uredbe. Dostop javnosti do uradnih dokumentov se lahko šteje, da je v javnem interesu. Osebne podatke v dokumentih, s katerimi razpolaga javni organ ali telo, bi moral ta organ ali telo imeti možnost javno razkriti, če je to v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za ta javni organ ali telo. S tovrstno zakonodajo bi bilo treba dostop javnosti do uradnih dokumentov in ponovno uporabo informacij javnega sektorja uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov, zato so v njej lahko določene potrebne uskladitve s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Sklicevanje na javne organe in telesa v tem okviru bi moralo vključevati vse organe ali druga telesa, zajeta s pravom držav članic o dostopu javnosti do dokumentov. Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) ne obravnava in na noben način ne vpliva na stopnjo varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo določata pravo Unije in pravo držav članic, ter zlasti ne spreminja obveznosti in pravic iz te uredbe. Navedena direktiva se zlasti ne bi smela uporabljati za dokumente, do katerih ni dostopa ali do katerih režimi dostopa omejujejo dostop zaradi varstva osebnih podatkov, ter dele dokumentov, do katerih ti režimi dovoljujejo dostop, vendar vsebujejo osebne podatke, katerih ponovna uporaba je z zakonom opredeljena kot nezdružljiva s pravom o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

(155)

V pravu držav članic ali kolektivnih pogodbah, vključno s „pogodbami na ravni podjetij“, so lahko določena posebna pravila o obdelavi osebnih podatkov zaposlenih v okviru zaposlitve, zlasti za pogoje, pod katerimi se lahko obdelujejo osebni podatki v okviru zaposlitve na podlagi privolitve zaposlenega, v namene zaposlovanja, izvajanja pogodbe o zaposlitvi, vključno z izpolnjevanjem obveznosti, določenih z zakonom ali kolektivnimi pogodbami, upravljanja, načrtovanja in organizacije dela, enakosti in raznolikosti na delovnem mestu, zdravja in varnosti pri delu, za namene individualnega ali kolektivnega izvajanja in uživanja pravic in ugodnosti, povezanih z zaposlitvijo, ter za namene prekinitve delovnega razmerja.

(156)

Pri obdelavi osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi bilo treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti, da se sprejmejo tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi zlasti spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene se opravi, kadar je upravljavec ocenil izvedljivost uresničitve teh namenov z obdelavo osebnih podatkov, ki ne omogočajo ali ne omogočajo več identifikacije posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pod pogojem, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi (kot je, na primer, psevdonimizacija osebnih podatkov). Države članice bi morale zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za obdelavo osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da pri obdelavi osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene pod določenimi pogoji in ob zagotovitvi ustreznih zaščitnih ukrepov za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, določijo natančnejšo ureditev in odstopanja v zvezi z zahtevami po informacijah ter pravice do popravka, do izbrisa, do pozabe, do omejitve obdelave, do prenosljivosti podatkov in do ugovora. Zadevni pogoji in zaščitni ukrepi lahko zahtevajo posebne postopke za uresničevanje navedenih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če je to ustrezno glede na namene specifične obdelave, ter tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi bi čim bolj zmanjšali obdelavo osebnih podatkov zaradi spoštovanja načel sorazmernosti in potrebnosti. Pri obdelavi osebnih podatkov v znanstvene namene bi bilo treba upoštevati tudi drugo zadevno zakonodajo, denimo o kliničnem preskušanju.

(157)

S povezovanjem informacij iz registrov lahko raziskovalci pridobijo dragoceno novo znanje glede zelo razširjenih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak in depresija. Na podlagi registrov je mogoče pridobiti zanesljivejše rezultate raziskav, saj se z njimi zajame večje število ljudi. Na področju družboslovja lahko z raziskavami na podlagi registrov raziskovalci pridobijo bistveno znanje o dolgoročni medsebojni povezanosti različnih družbenih dejavnikov, kot sta brezposelnost in izobraženost, z drugimi življenjskimi dejavniki. Rezultati raziskav, pridobljeni prek registrov, zagotavljajo trdno, visokokakovostno znanje, ki je lahko podlaga za oblikovanje in izvajanje na znanju temelječe politike ter lahko izboljša kakovost življenja številnih ljudi in učinkovitost socialnih služb. Zaradi omogočanja znanstvenih raziskav se lahko osebni podatki obdelujejo v znanstveno-raziskovalne namene v skladu z ustreznimi pogoji in zaščitnimi ukrepi, določenimi v pravu Unije ali pravu držav članic.

(158)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v namene arhiviranja, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da se ta uredba ne bi smela uporabljati za umrle osebe. Javni organi oziroma javna ali zasebna telesa, ki vodijo evidence v javnem interesu, bi morali biti službe, ki imajo v skladu s pravom Unije ali pravom držav članic pravno obveznost, da pridobijo, ohranijo, ocenijo, uredijo, opišejo, sporočajo, spodbujajo in razširjajo evidence, ki so trajnega pomena za splošen javni interes, ter zagotavljajo dostop do njih. Državam članicam bi bilo treba tudi dovoliti, da določijo, da se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo v namene arhiviranja, da se na primer zagotovijo specifične informacije v zvezi s političnim obnašanjem v nekdanjih totalitarnih državnih režimih, genocidom, hudodelstvom zoper človečnost, zlasti holokavstom, ali vojnimi zločini.

(159)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene. Za namene te uredbe bi bilo treba obdelavo osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene razlagati široko, tako da vključuje tudi na primer tehnološki razvoj, predstavitvene dejavnosti, temeljne raziskave, uporabne raziskave in zasebno financirane raziskave. Poleg tega bi bilo treba upoštevati cilj Unije iz člena 179(1) PDEU glede oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora. Znanstveno-raziskovalni nameni bi morali zajemati tudi študije, izvedene v javnem interesu na področju javnega zdravja. Da bi upoštevali posebnosti obdelave osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene, bi morali veljati posebni pogoji, zlasti v zvezi z objavo ali drugim razkritjem osebnih podatkov v okviru znanstveno-raziskovalnih namenov. Če so na podlagi rezultatov znanstvenih raziskav, zlasti na področju zdravja, potrebni nadaljnji ukrepi v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi se v zvezi s takšnimi ukrepi morala uporabljati splošna pravila iz te uredbe.

(160)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v zgodovinskoraziskovalne namene. To bi moralo zajemati tudi zgodovinske raziskave in raziskave v genealoške namene, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da se ta uredba ne bi smela uporabljati za umrle osebe.

(161)

Za namen privolitve v udeležbo pri znanstveno-raziskovalnih dejavnostih v okviru kliničnega preskušanja bi se morale uporabljati ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(162)

Če se osebni podatki obdelujejo v statistične namene, bi se morala za to obdelavo uporabljati ta uredba. S pravom Unije ali pravom držav članic bi bilo treba v mejah te uredbe določiti statistično vsebino, nadzor dostopa, natančnejšo ureditev obdelave osebnih podatkov v statistične namene ter ustrezne ukrepe za varstvo pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in zagotovitev statistične zaupnosti. „Statistični nameni“ pomeni vsako dejanje zbiranja in obdelave osebnih podatkov, potrebno za statistične raziskave ali pripravo statističnih rezultatov. Ti statistični rezultati se lahko nadalje uporabijo v različne namene, tudi v znanstveno-raziskovalne namene. „Statistični namen“ pomeni, da rezultati obdelave v statistične namene niso osebni podatki, temveč zbirni podatki, ter da se ti rezultati ali osebni podatki ne uporabijo v podporo ukrepov ali odločitev v zvezi z določenim posameznikom.

(163)

Zaupne informacije, ki jih statistični organi Unije in nacionalni statistični organi zberejo zaradi priprave uradne evropske in nacionalne statistike, bi bilo treba zaščititi. Evropsko statistiko bi bilo treba razvijati, pripravljati in razširjati v skladu s statističnimi načeli iz člena 338(2) PDEU, nacionalna statistika pa bi morala biti skladna tudi s pravom države članice. V Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (16) so določene nadaljnje natančnejše ureditve glede statistične zaupnosti evropske statistike.

(164)

Glede pooblastil nadzornih organov, da od upravljavca ali obdelovalca dobijo dostop do osebnih podatkov in njegovih prostorov, lahko države članice v mejah te uredbe z zakonom sprejmejo posebna pravila glede varovanja poklicne ali druge enakovredne obveznosti varovanja skrivnosti, kolikor je to potrebno zaradi uskladitve pravice do varstva osebnih podatkov z obveznostjo varovanja poklicne skrivnosti. To ne posega v obstoječe obveznosti držav članic, da sprejmejo pravila o varovanju poklicne skrivnosti, kadar to zahteva pravo Unije.

(165)

Ta uredba spoštuje in ne vpliva na status cerkva in verskih združenj ali skupnosti, ki ga imajo na podlagi veljavnega ustavnega prava v državah članicah, kakor je priznan v členu 17 PDEU.

(166)

Da se dosežejo cilji te uredbe, in sicer da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov in zlasti njihova pravica do varstva osebnih podatkov ter da se zagotovi prosti pretok osebnih podatkov v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti bi bilo treba sprejeti delegirane akte, kar zadeva merila in zahteve v zvezi z mehanizmi potrjevanja, informacijami, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopki za določitve takšnih ikon. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(167)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kadar je tako določeno v tej uredbi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V zvezi s tem bi morala Komisija razmisliti o posebnih ukrepih za mikro, mala in srednja podjetja.

(168)

Postopek pregleda bi se moral uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov o standardnih pogodbenih določilih med upravljavci in obdelovalci ter med obdelovalci, kodeksov ravnanja; tehničnih standardov in mehanizmov potrjevanja; ustrezne ravni varstva, ki jo zagotavlja tretja država, ozemlje ali določen sektor v navedeni tretji državi ali mednarodna organizacija; standardnih zaščitnih določil; določitev oblik in postopkov za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi za zavezujoča poslovna pravila; medsebojne pomoči; in ureditve za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in odborom.

(169)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, kadar obstajajo dokazi, da tretja država, ozemlje ali določen sektor v navedeni tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja ustrezne ravni varstva in če je to potrebno v izredno nujnih primerih.

(170)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve enakovredne ravni varstva posameznikov in prostega pretoka osebnih podatkov v vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(171)

S to uredbo bi bilo treba razveljaviti Direktivo 95/46/ES. Obdelavo, ki se že izvaja na dan uporabe te uredbe, bi bilo treba uskladiti s to uredbo v roku dveh let po začetku veljavnosti te uredbe. Kadar obdelava temelji na privolitvi v skladu z Direktivo 95/46/ES, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni treba ponovno dati privolitve, če je bila privolitev dana na način, ki je v skladu s pogoji iz te uredbe, s čimer se upravljavcu dovoli, da takšno obdelavo še naprej izvaja po datumu začetka uporabe te uredbe. Odločitve, ki jih je na podlagi Direktive 95/46/ES sprejela Komisija, in dovoljenja s strani nadzornih organov so veljavni, dokler se ne spremenijo, nadomestijo ali prekličejo.

(172)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je mnenje podal 7. marca 2012 (17).

(173)

Ta uredba bi se morala uporabljati za vse zadeve, ki zadevajo varstvo temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov, za katere ne veljajo posebne obveznosti z istim ciljem iz Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18), vključno z obveznostmi za upravljavca in pravicami posameznikov. Za pojasnitev povezave med to uredbo in Direktivo 2002/58/ES bi bilo treba navedeno direktivo ustrezno spremeniti. Ko bo ta uredba sprejeta, bi bilo treba pregledati Direktivo 2002/58/ES, zlasti da se zagotovi skladnost s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in cilji

1.   Ta uredba določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov.

2.   Ta uredba varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov.

3.   Prosti pretok osebnih podatkov v Uniji ne sme biti omejen ali prepovedan iz razlogov, povezanih z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

2.   Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

(a)

v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije;

(b)

s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V PEU;

(c)

s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti;

(d)

s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

3.   Za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001. Uredba (ES) št. 45/2001 in drugi pravni akti Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, se prilagodijo načelom in pravilom iz te uredbe v skladu s členom 98.

4.   Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2000/31/ES, zlasti v uporabo pravil o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev iz členov 12 do 15 navedene direktive.

Člen 3

Ozemeljska veljavnost

1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji, ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali ne.

2.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, s strani upravljavca ali obdelovalca, ki nima sedeža v Uniji, kadar so dejavnosti obdelave povezane:

(a)

z nudenjem blaga ali storitev takim posameznikom v Uniji, ne glede na to, ali je potrebno plačilo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(b)

s spremljanjem njihovega vedenja, kolikor to poteka v Uniji.

3.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani upravljavca, ki nima sedeža v Uniji, temveč v kraju, kjer se pravo države članice uporablja na podlagi mednarodnega javnega prava.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(1)

„osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;

(2)

„obdelava“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(3)

„omejitev obdelave“ pomeni označevanje shranjenih osebnih podatkov zaradi omejevanja njihove obdelave v prihodnosti;

(4)

„oblikovanje profilov“ pomeni vsako obliko avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, ki vključuje uporabo osebnih podatkov za ocenjevanje nekaterih osebnih vidikov v zvezi s posameznikom, zlasti za analizo ali predvidevanje uspešnosti pri delu, ekonomskega položaja, zdravja, osebnega okusa, interesov, zanesljivosti, vedenja, lokacije ali gibanja tega posameznika;

(5)

„psevdonimizacija“ pomeni obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku;

(6)

„zbirka“ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

(7)

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; kadar namene in sredstva obdelave določa pravo Unije ali pravo države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali pravom države članice;

(8)

„obdelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca;

(9)

„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne. Vendar pa se javni organi, ki lahko prejmejo osebne podatke v okviru posamezne poizvedbe v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ne štejejo za uporabnike; obdelava teh podatkov s strani teh javnih organov poteka v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov glede na namene obdelave;

(10)

„tretja oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali telo, ki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec, obdelovalec in osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov pod neposrednim vodstvom upravljavca ali obdelovalca;

(11)

„privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj;

(12)

„kršitev varstva osebnih podatkov“ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani;

(13)

„genetski podatki“ pomeni osebne podatke v zvezi s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki dajejo edinstvene informacije o fiziologiji ali zdravju tega posameznika in so zlasti rezultat analize biološkega vzorca zadevnega posameznika;

(14)

„biometrični podatki“ pomeni osebne podatke, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi posameznika, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo tega posameznika, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki;

(15)

„podatki o zdravstvenem stanju“ pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju;

(16)

„glavni sedež“ pomeni:

(a)

v zvezi z upravljavcem, ki ima sedeže v več kot eni državi članici, kraj njegove osrednje uprave v Uniji ali, kadar se odločitve o namenih in sredstvih obdelave osebnih podatkov sprejemajo na drugem sedežu upravljavca v Uniji in ima ta sedež pooblastila za izvajanje takih odločitev, sedež, ki sprejema take odločitve;

(b)

v zvezi z obdelovalcem, ki ima sedeže v več kot eni državi članici, kraj njegove osrednje uprave v Uniji ali, če obdelovalec nima osrednje uprave v Uniji, sedež obdelovalca v Uniji, kjer se izvajajo glavne dejavnosti obdelave v okviru dejavnosti sedeža obdelovalca, kolikor za obdelovalca veljajo posebne obveznosti iz te uredbe;

(17)

„predstavnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo pisno imenuje upravljavec ali obdelovalec v skladu s členom 27 in ki predstavlja upravljavca ali obdelovalca v zvezi z njegovimi obveznostmi iz te uredbe;

(18)

„podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njeno pravno obliko, vključno s partnerstvi ali združenji, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost;

(19)

„povezana družba“ pomeni obvladujočo družbo in njene odvisne družbe;

(20)

„zavezujoča poslovna pravila“ pomeni politike na področju varstva osebnih podatkov, ki jih upravljavec ali obdelovalec s sedežem na ozemlju države članice spoštuje pri prenosih ali nizih prenosov osebnih podatkov upravljavcu ali obdelovalcu povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, v eni ali več tretjih državah;

(21)

„nadzorni organ“ pomeni neodvisen javni organ, ki ga v skladu s členom 51 ustanovi država članica;

(22)

„zadevni nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ, ki ga obdelava osebnih podatkov zadeva, ker:

(a)

ima upravljavec ali obdelovalec sedež na ozemlju države članice tega nadzornega organa;

(b)

obdelava znatno vpliva ali bi lahko znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, s prebivališčem v državi članici tega nadzornega organa, ali

(c)

je bila vložena pritožba pri tem nadzornem organu;

(23)

„čezmejna obdelava osebnih podatkov“ pomeni bodisi:

(a)

obdelavo osebnih podatkov, ki poteka v Uniji v okviru dejavnosti sedežev upravljavca ali obdelovalca v več kot eni državi članici, kadar ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici, bodisi

(b)

obdelavo osebnih podatkov, ki poteka v Uniji v okviru dejavnosti edinega sedeža upravljavca ali obdelovalca, vendar obdelava znatno vpliva ali bi lahko znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici;

(24)

„ustrezen in utemeljen ugovor“ pomeni ugovor osnutku odločitve glede tega, ali je bila uredba kršena, oziroma glede tega, ali je predvideno ukrepanje v zvezi z upravljavcem ali obdelovalcem v skladu s to uredbo, kar jasno navede pomen tveganja, ki ga predstavlja osnutek odločitve, kar zadeva temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in – kjer je to ustrezno – prosti pretok osebnih podatkov v Uniji;

(25)

„storitev informacijske družbe“ pomeni storitev, kakor je opredeljena v točki (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(26)

„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo in njena podrejena telesa, ki jih ureja mednarodno javno pravo ali kateri koli drugo telo, ustanovljeno s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma.

POGLAVJE II

Načela

Člen 5

Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov

1.   Osebni podatki so:

(a)

obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki („zakonitost, pravičnost in preglednost“);

(b)

zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni („omejitev namena“);

(c)

ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“);

(d)

točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo („točnost“);

(e)

hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko shranjujejo za daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki („omejitev shranjevanja“);

(f)

obdelujejo se na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi („celovitost in zaupnost“).

2.   Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati („odgovornost“).

Člen 6

Zakonitost obdelave

1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)

obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)

obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)

obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)

obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)

obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

2.   Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

(a)

pravom Unije; ali

(b)

pravom države članice, ki velja za upravljavca.

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je ta v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

4.   Kadar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, kar predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1), upravljavec, da bi ocenil, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, med drugim upošteva:

(a)

kakršno koli povezavo med nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani, in nameni načrtovane nadaljnje obdelave;

(b)

okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti kar zadeva razmerje med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem;

(c)

naravo osebnih podatkov, zlasti ali se obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov v skladu s členom 9 ali pa se obdelujejo osebni podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški v skladu s členom 10;

(d)

morebitne posledice načrtovane nadaljnje obdelave za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;

(e)

obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, ki lahko vključujejo šifriranje ali psevdonimizacijo.

Člen 7

Pogoji za privolitev

1.   Kadar obdelava temelji na privolitvi, mora biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov.

2.   Če je privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dana v pisni izjavi, ki se nanaša tudi na druge zadeve, se zahteva za privolitev predloži na način, ki se jasno razlikuje od drugih zadev, v razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku. Deli take izjave, ki predstavljajo kršitev te uredbe, niso zavezujoči.

3.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da svojo privolitev kadar koli prekliče. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. O tem se pred privolitvijo obvesti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki. Privolitev je enako enostavno preklicati kot dati.

4.   Pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, se med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov, ki ni potrebna za izvedbo zadevne pogodbe.

Člen 8

Pogoji, ki se uporabljajo za privolitev otroka v zvezi s storitvami informacijske družbe

1.   Kadar se uporablja točka (a) člena 6(1), je v zvezi s storitvami informacijske družbe, ki se ponujajo neposredno otroku, obdelava osebnih podatkov otroka zakonita, kadar ima otrok vsaj 16 let. Kadar je otrok mlajši od 16 let, je takšna obdelava zakonita le, če in kolikor takšno privolitev da ali odobri nosilec starševske odgovornosti za otroka.

Države članice lahko za te namene z zakonom določijo nižjo starost, če ta starost ni nižja od 13 let.

2.   Upravljavec si ob upoštevanju razpoložljive tehnologije v takih primerih razumno prizadeva za preveritev, ali je nosilec starševske odgovornosti za otroka dal ali odobril privolitev.

3.   Odstavek 1 ne vpliva na splošno pogodbeno pravo držav članic, kot so pravila o veljavnosti, oblikovanju ali učinku pogodbe v zvezi z otrokom.

Člen 9

Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov

1.   Prepovedani sta obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genetskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če velja eno od naslednjega:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;

(b)

obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(c)

obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;

(d)

obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(e)

obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi;

(f)

obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost;

(g)

obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(h)

obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3;

(i)

obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti;

(j)

obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.   Osebni podatki iz odstavka 1 se lahko obdelujejo v namene iz točke (h) odstavka 2, kadar jih obdeluje ali je za njihovo obdelavo odgovoren strokovnjak, za katerega velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice ali pravili, ki jih določijo pristojni nacionalni organi, ali druga oseba, za katero tudi velja obveznost varovanja skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice ali pravili, ki jih določijo pristojni nacionalni organi.

4.   Države članice lahko ohranijo ali uvedejo dodatne pogoje, tudi omejitve, glede obdelave genetskih, biometričnih ali podatkov v zvezi z zdravjem.

Člen 10

Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški

Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi na podlagi člena 6(1) se izvaja le pod nadzorom uradnega organa ali če obdelavo dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kakršni koli celoviti registri kazenskih obsodb se vodijo samo pod nadzorom uradnega organa.

Člen 11

Obdelava, ki ne zahteva identifikacije

1.   Če upravljavec za namene, za katere obdeluje osebne podatke, ne potrebuje ali ne potrebuje več identifikacije posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec ni zavezan ohraniti, pridobiti ali obdelati dodatnih informacij, da bi identificiral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, samo zaradi zagotavljanja skladnosti s to uredbo.

2.   Kadar lahko upravljavec v primerih iz odstavka 1 tega člena dokaže, da ne more identificirati posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec o tem po možnosti ustrezno obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V takih primerih se členi 15 do 20 ne uporabljajo, razen kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za uresničevanje svojih pravic na podlagi teh členov zagotovi dodatne informacije, s katerimi ga je mogoče identificirati.

POGLAVJE III

Pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

Oddelek 1

Preglednost in načini

Člen 12

Pregledne informacije, sporočila in načini za uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.   Upravljavec sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, vse informacije iz členov 13 in 14 ter sporočila iz členov 15 do 22 in 34, povezana z obdelavo, v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku, kar velja zlasti za vse informacije, namenjene posebej otroku. Informacije se posredujejo v pisni obliki ali z drugimi sredstvi, vključno, kjer je ustrezno z elektronskimi sredstvi. Na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko informacije predložijo ustno, pod pogojem, da se identiteta posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dokaže z drugimi sredstvi.

2   Upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, olajša uresničevanje njegovih pravic iz členov 15 do 22. V primerih iz člena 11(2) upravljavec ne zavrne ukrepanja na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, za uresničevanje njegovih pravic iz členov 15 do 22, razen če upravljavec dokaže, da ne more identificirati posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.   Upravljavec informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. Upravljavec obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vsakem takem podaljšanju v enem mesecu po prejemu zahteve skupaj z razlogi za zamudo. Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahtevo predloži z elektronskimi sredstvi, se informacije, kadar je mogoče, zagotovijo z elektronskimi sredstvi, razen če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne zahteva drugače.

4.   Če upravljavec ne ukrepa na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec takega posameznika brez odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve, obvesti o razlogih za neukrepanje ter o možnosti vložitve pritožbe pri nadzornem organu in možnosti uveljavljanja pravnih sredstev.

5.   Informacije, zagotovljene na podlagi členov 13 in 14, ter vsa sporočila in ukrepi, sprejeti na podlagi členov 15 do 22 in 34, se zagotovijo brezplačno. Kadar so zahteve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno neutemeljene ali pretirane zlasti ker se ponavljajo, lahko upravljavec:

(a)

zaračuna razumno pristojbino, pri čemer upošteva upravne stroške posredovanja informacij ali sporočila ali izvajanja zahtevanega ukrepa, ali

(b)

zavrne ukrepanje v zvezi z zahtevo.

Upravljavec nosi dokazno breme, da je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana.

6.   Brez poseganja v člen 11 lahko upravljavec, kadar ima upravičen dvom v zvezi z identiteto posameznika, ki predloži zahtevo iz členov 15 do 21, zahteva zagotovitev dodatnih informacij, ki so potrebne za potrditev identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

7.   Informacije, ki se zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 13 in 14 se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se v jasno razvidni, razumljivi in berljivi obliki zagotovi smiseln pregled načrtovane obdelave. Kadar so ikone navedene v elektronski obliki, so strojno berljive.

8.   Komisija je v skladu s členom 92 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov z namenom določitve informacije, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopkov za določitev standardiziranih ikon.

Oddelek 2

Informacije in dostop do osebnih podatkov

Člen 13

Informacije, ki se zagotovijo, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.   Kadar se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, pridobijo od tega posameznika, upravljavec zadevnemu posamezniku takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotovi vse naslednje informacije:

(a)

identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b)

kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c)

namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)

kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(e)

uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo;

(f)

kadar je ustrezno, dejstvo, da upravljavec namerava prenesti osebne podatke v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ter obstoj ali neobstoj sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

2.   Poleg informacij iz odstavka 1 upravljavec takrat, ko pridobi osebne podatke posamezniku, na katerega se ti nanašajo, zagotovi naslednje dodatne informacije, ki so potrebne za zagotovitev poštene in pregledne obdelave:

(a)

obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(b)

obstoj pravice, da se od upravljavca zahtevajo dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora obdelavi in pravice do prenosljivosti podatkov;

(c)

kadar obdelava temelji na točki (a) člena 6(1) ali točki (a) člena 9(2), obstoj pravice, da se lahko privolitev kadar koli prekliče, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica;

(d)

pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(e)

ali je zagotovitev osebnih podatkov statutarna ali pogodbena obveznost ali pa obveznost, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, ter ali mora posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti osebne podatke ter kakšne so morebitne posledice, če se taki podatki ne zagotovijo, in

(f)

obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.   Kadar namerava upravljavec nadalje obdelovati osebne podatke za namen, ki ni namen, za katerega so bili osebni podatki zbrani, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred tako nadaljnjo obdelavo podatkov zagotovi informacije o tem drugem namenu in vse nadaljnje relevantne informacije iz odstavka 2.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo, kadar in kolikor posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije.

Člen 14

Informacije, ki jih je treba zagotoviti, kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo

1.   Kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi naslednje informacije:

(a)

istovetnost in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b)

kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c)

namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)

vrste zadevnih osebnih podatkov;

(e)

uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, kadar obstajajo;

(f)

kadar je ustrezno, informacije o tem, da namerava upravljavec prenesti osebne podatke uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ter o obstoju ali neobstoju sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

2.   Upravljavec poleg informacij iz odstavka 1 posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi naslednje informacije, ki so potrebne za zagotavljanje poštene in pregledne obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki:

(a)

obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(b)

kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(c)

obstoj pravice, da se od upravljavca zahtevajo dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in obstoj pravice do ugovora obdelavi ter pravice do prenosljivosti podatkov;

(c)

kadar obdelava temelji na točki (a) člena 6(1) ali točki (a) člena 9(2), obstoj pravice, da se lahko privolitev kadar koli prekliče, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica;

(e)

pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(f)

od kje izvirajo osebni podatki in po potrebi, ali izvirajo iz javno dostopnih virov, in

(g)

obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.   Upravljavec zagotovi informacije iz odstavkov 1 in 2:

(a)

v razumnem roku po prejemu osebnih podatkov, vendar najpozneje v enem mesecu, pri čemer se upoštevajo posebne okoliščine, v katerih se obdelujejo osebni podatki;

(b)

če se bodo osebni podatki uporabili za komuniciranje s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, najpozneje ob prvem komuniciranju s tem posameznikom, ali

(c)

če je predvideno razkritje drugemu uporabniku, najpozneje ob prvem razkritju osebnih podatkov.

4.   Kadar namerava upravljavec nadalje obdelovati osebne podatke za namen, ki ni namen, za katerega so bili osebni podatki pridobljeni, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred tako nadaljnjo obdelavo zagotovi informacije o tem drugem namenu in vse nadaljnje relevantne informacije iz odstavka 2.

5.   Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, kadar in kolikor:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije;

(b)

se izkaže, da je zagotavljanje takih informacij nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor, zlasti pri obdelavi v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene, pod pogoji in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov iz člena 89(1) ali kolikor bi obveznost iz odstavka 1 tega člena lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave. V takih primerih upravljavec sprejme ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi tako, da informacije objavi;

(c)

je pridobitev ali razkritje izrecno določeno s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca in s katerim so določeni ustrezni ukrepi za zaščito zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(d)

morajo osebni podatki ostati zaupni ob upoštevanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, vključno s statutarno obveznostjo varovanja skrivnosti.

Člen 15

Pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

(a)

namene obdelave;

(b)

vrste zadevnih osebnih podatkov;

(c)

uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

(d)

kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(e)

obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

(f)

pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(g)

kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

(h)

obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2.   Kadar se osebni podatki prenesejo v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico biti obveščen o ustreznih zaščitnih ukrepih v skladu s členom 46 v zvezi s prenosom.

3.   Upravljavec zagotovi kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Za dodatne kopije, ki jih zahteva posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko upravljavec zaračuna razumno pristojbino ob upoštevanju upravnih stroškov. Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahtevo predloži z elektronskimi sredstvi, in če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne zahteva drugače, se informacije zagotovijo v elektronski obliki, ki je splošno uporabljana.

4.   Pravica do pridobitve kopije iz odstavka 3 ne vpliva negativno na pravice in svoboščine drugih.

Oddelek 3

Popravek in izbris

Člen 16

Pravica do popravka

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave.

Člen 17

Pravica do izbrisa („pravica do pozabe“)

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

(a)

osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

(b)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

(c)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

(d)

osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

(e)

osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

(f)

osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

2.   Kadar upravljavec objavi osebne podatke in je v skladu z odstavkom 1 osebne podatke obvezan izbrisati, ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja sprejme razumne ukrepe, vključno s tehničnimi, da upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvesti, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, od njih zahteva, naj izbrišejo morebitne povezave do teh osebnih podatkov ali njihove kopije.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je obdelava potrebna:

(a)

za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

(b)

za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

(c)

iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

(d)

za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

(e)

za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Člen 18

Pravica do omejitve obdelave

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec omeji obdelavo, kadar velja en od naslednjih primerov:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oporeka točnosti podatkov, in sicer za obdobje, ki upravljavcu omogoča preveriti točnost osebnih podatkov;

(b)

je obdelava nezakonita in posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje izbrisu osebnih podatkov ter namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe;

(c)

upravljavec osebnih podatkov ne potrebuje več za namene obdelave, temveč jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, potrebuje za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov;

(d)

je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, vložil ugovor v zvezi z obdelavo v skladu s členom 21(1), dokler se ne preveri, ali zakoniti razlogi upravljavca prevladajo nad razlogi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2.   Kadar je bila obdelava osebnih podatkov omejena v skladu z odstavkom 1, se taki osebni podatki z izjemo njihovega shranjevanja obdelujejo le s privolitvijo posameznika, na katerega se ti nanašajo, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali zaradi varstva pravic druge fizične ali pravne osebe ali zaradi pomembnega javnega interesa Unije ali države članice.

3.   Upravljavec, ki je dosegel omejitev obdelave v skladu z odstavkom 1, pred preklicem omejitve obdelave o tem obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Člen 19

Obveznost obveščanja v zvezi s popravkom ali izbrisom osebnih podatkov ali omejitvijo obdelave

Upravljavec vsakemu uporabniku, ki so mu bili osebni podatki razkriti, sporoči vse popravke ali izbrise osebnih podatkov ali omejitve obdelave v skladu s členom 16, členom 17(1) in členom 18, razen če se to izkaže za nemogoče ali vključuje nesorazmeren napor. Upravljavec o teh uporabnikih obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če ta posameznik tako zahteva.

Člen 20

Pravica do prenosljivosti podatkov

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da prejme osebne podatke v zvezi z njim, ki jih je posedoval upravljavcu, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, in pravico, da te podatke posreduje drugemu upravljavcu, ne da bi ga upravljavec, ki so mu bili osebni podatki zagotovljeni, pri tem oviral, kadar:

(a)

obdelava temelji na privolitvi v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2) ali na pogodbi v skladu s točko (b) člena 6(1), in

(b)

se obdelava izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

2.   Pri uresničevanju pravice do prenosljivosti podatkov v skladu z odstavkom 1 ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da se osebni podatki neposredno prenesejo od enega upravljavca k drugemu, kadar je to tehnično izvedljivo.

3.   Uresničevanje pravice iz odstavka 1 tega člena ne posega v člen 17. Ta pravica se ne uporablja za obdelavo, potrebno za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

4.   Pravica iz odstavka 1 ne vpliva negativno na pravice in svoboščine drugih.

Oddelek 4

Pravica do ugovora in avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev

Člen 21

Pravica do ugovora

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima na podlagi razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, ki temelji na točki (e) ali (f) člena 6(1), vključno z oblikovanjem profilov na podlagi teh določb. Upravljavec preneha obdelovati osebne podatke, razen če dokaže nujne legitimne razloge za obdelavo, ki prevladajo nad interesi, pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

2.   Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.

3.   Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki ne obdelujejo več v te namene.

4.   Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se na pravico iz odstavkov 1 in 2 izrecno opozori najpozneje ob prvem komuniciranju z njim in se mu to pravico predstavi jasno in ločeno od vseh drugih informacij.

5.   V okviru uporabe storitev informacijske družbe in ne glede na Direktivo 2002/58/ES lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uveljavlja pravico do ugovora z avtomatiziranimi sredstvi z uporabo tehničnih specifikacij.

6.   Kadar se osebni podatki obdelujejo v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), ima posameznik, na katerega se ti podatki nanašajo, pravico, da iz razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, razen če je obdelava potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja zaradi razlogov javnega interesa.

Člen 22

Avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, ki ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če je odločitev:

(a)

nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem podatkov;

(b)

dovoljena v pravu Unije ali pravu države članice, ki velja za upravljavca in določa tudi ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(c)

utemeljena z izrecno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.   V primerih, navedenih v točkah (a) in (c) odstavka 2, upravljavec podatkov izvede ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, vsaj pravice do osebnega posredovanja upravljavca, do izražanja lastnega stališča in izpodbijanja odločitve.

4.   Odločitve iz odstavka 2 ne temeljijo na posebnih vrstah osebnih podatkov iz člena 9(1), razen če se uporablja točka (a) ali (g) člena 9(2) in se izvajajo ustrezni ukrepi za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Oddelek 5

Omejitve

Člen 23

Omejitve

1.   Pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca ali obdelovalca podatkov, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov 12 do 22 in člena 34, pa tudi člena 5, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 12 do 22, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje:

(a)

državne varnosti;

(b)

obrambe;

(c)

javne varnosti;

(d)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;

(e)

drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami, javnim zdravjem in socialno varnostjo;

(f)

varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka;

(g)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v zakonsko urejenih poklicih;

(h)

spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz točk (a) do (e) in (g);

(i)

varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih;

(j)

uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov.

2.   Zlasti vsak zakonodajni ukrep iz odstavka 1 vsebuje posebne določbe vsaj, kjer je ustrezno, glede:

(a)

namenov obdelave ali vrst obdelave;

(b)

vrst osebnih podatkov;

(c)

obsega uvedenih omejitev;

(d)

zaščitnih ukrepov za preprečitev zlorab ali nezakonitega dostopa ali prenosa;

(e)

natančnejše ureditve upravljavca ali vrst upravljavcev;

(f)

obdobij hrambe in veljavnih zaščitnih ukrepov, pri čemer se upoštevajo narava, obseg in nameni obdelave ali vrste obdelave;

(g)

tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter

(h)

pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da so obveščeni o omejitvi, razen če bi to posegalo v namen omejitve.

POGLAVJE IV

Upravljavec in obdelovalec

Oddelek 1

Splošne obveznosti

Člen 24

Odgovornost upravljavca

1.   Ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati, da obdelava poteka v skladu s to uredbo. Ti ukrepi se pregledajo in dopolnijo, kjer je to potrebno.

2.   Kadar je to sorazmerno glede na dejavnosti obdelave, ukrepi iz odstavka 1 vključujejo izvajanje ustreznih politik za varstvo podatkov s strani upravljavca.

3.   Zavezanost k odobrenim kodeksom ravnanja iz člena 40 ali izvajanje odobrenega mehanizma potrjevanja iz člena 42 se lahko uporabi za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti upravljavca.

Člen 25

Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov

1.   Ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki so povezana z obdelavo in se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec tako v času določanja sredstev obdelave kot tudi v času same obdelave izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, kot je psevdonimizacija, ki so oblikovani za učinkovito izvajanje načel varstva podatkov, kot je načelo najmanjšega obsega podatkov, ter v obdelavo vključi potrebne zaščitne ukrepe, da se izpolnijo zahteve te uredbe in zaščitijo pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

2.   Upravljavec izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi, da se privzeto obdelajo samo osebni podatki, ki so potrebni za vsak poseben namen obdelave. Ta obveznost velja za količino zbranih osebnih podatkov, obseg njihove obdelave, obdobje njihove hrambe in njihovo dostopnost. S takšnimi ukrepi se zagotovi zlasti, da osebni podatki niso samodejno dostopni nedoločenemu številu posameznikov brez posredovanja zadevnega posameznika.

3.   Odobreni mehanizem potrjevanja v skladu s členom 42 se lahko uporabi za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 26

Skupni upravljavci

1.   Dva ali več upravljavcev, ki skupaj določijo namene in načine obdelave, so skupni upravljavci. Skupni upravljavci na pregleden način z medsebojnim dogovorom določijo dolžnosti vsakega od njih z namenom izpolnjevanja obveznosti v skladu s to uredbo, zlasti v zvezi z uresničevanjem pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in nalogami vsakega od njih glede zagotavljanja informacij iz členov 13 in 14, razen če in kolikor so dolžnosti vsakega od upravljavcev določene s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavce. Z dogovorom se lahko določi kontaktna točka za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki.

2.   Dogovor iz odstavka 1 ustrezno odraža vlogo vsakega od skupnih upravljavcev in njegovo razmerje do posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Vsebina dogovora se da na voljo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko ne glede na pogoje dogovora iz odstavka 1 uresničuje svoje pravice v skladu s to uredbo glede vsakega od upravljavcev in proti vsakemu od njih.

Člen 27

Predstavniki upravljavcev ali obdelovalcev, ki nimajo sedeža v Uniji

1.   Kadar se uporablja člen 3(2), upravljavec ali obdelovalec pisno določi predstavnika v Uniji.

2.   Obveznost, določena v odstavku 1 tega člena, ne velja za:

(a)

obdelavo, ki je občasna in v velikem obsegu ne vključuje obdelave posebnih vrst podatkov iz člena 9(1) ali obdelave osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10 ter glede na njeno naravo, okoliščine, obseg in namene verjetno ne bo povzročila tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, ali

(b)

javni organ ali telo.

3.   Predstavnik ima sedež v eni od držav članic, kjer so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, katerih osebni podatki se obdelujejo v zvezi s ponujanjem blaga ali storitev tem posameznikom ali katerih vedenje se spremlja.

4.   Z namenom zagotavljanja skladnosti s to uredbo upravljavec ali obdelovalec pooblasti predstavnika, ki ga lahko v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z obdelavo, poleg upravljavca ali obdelovalca ali namesto njega kontaktirajo zlasti nadzorni organi in posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki.

5.   Določitev predstavnika s strani upravljavca ali obdelovalca ne posega v pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni zoper samega upravljavca ali obdelovalca.

Člen 28

Obdelovalec

1.   Kadar se obdelava izvaja v imenu upravljavca, ta sodeluje zgolj z obdelovalci, ki zagotovijo zadostna jamstva za izvedbo ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov na tak način, da obdelava izpolnjuje zahteve iz te uredbe in zagotavlja varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2.   Obdelovalec ne zaposli drugega obdelovalca brez predhodnega posebnega ali splošnega pisnega dovoljenja upravljavca. V primeru splošnega pisnega dovoljenja obdelovalec upravljavca obvesti o vseh nameravanih spremembah glede zaposlitve dodatnih obdelovalcev ali njihove zamenjave, s čimer se upravljavcu omogoči, da nasprotuje tem spremembam.

3.   Obdelavo s strani obdelovalca ureja pogodba ali drug pravni akt v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki določa obveznosti obdelovalca do upravljavca, v katerem so določeni vsebina in trajanje obdelave, narava in namen obdelave, vrsta osebnih podatkov, kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter obveznosti in pravice upravljavca. Ta pogodba ali drug pravni akt zlasti določa, da obdelovalec:

(a)

osebne podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca, vključno glede prenosov osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, razen če to od njega zahteva pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za obdelovalca; v slednjem primeru obdelovalec o tej pravni zahtevi pred obdelavo podatkov obvesti upravljavca, razen če zadevno pravo prepoveduje takšno obvestilo na podlagi pomembnih razlogov v javnem interesu;

(b)

zagotovi, da so osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov, zavezane k zaupnosti ali jih k zaupnosti zavezuje ustrezen zakon;

(c)

sprejme vse ukrepe, potrebne v skladu s členom 32;

(d)

spoštuje pogoje iz odstavkov 2 in 4 za zaposlitev drugega obdelovalca;

(e)

ob upoštevanju narave obdelave pomaga upravljavcu z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, kolikor je to mogoče, pri izpolnjevanju njegovih obveznosti, da odgovori na zahteve za uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz poglavja III;

(f)

upravljavcu pomaga pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 32 do 36 ob upoštevanju narave obdelave in informacij, ki so dostopne obdelovalcu;

(g)

v skladu z odločitvijo upravljavca izbriše ali vrne vse osebne podatke upravljavcu po zaključku storitev v zvezi z obdelavo ter uniči obstoječe kopije, razen če pravo Unije ali pravo države članice predpisuje shranjevanje osebnih podatkov;

(h)

da upravljavcu na voljo vse informacije, potrebne za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti iz tega člena, ter upravljavcu ali drugemu revizorju, ki ga pooblasti upravljavec, omogoči izvajanje revizij, tudi pregledov, in pri njih sodeluje.

V zvezi s točko (h) prvega pododstavka obdelovalec nemudoma obvesti upravljavca, če po njegovem mnenju navodilo krši to uredbo ali druge določbe Unije ali predpisov držav članic o varstvu podatkov.

4.   Kadar obdelovalec zadolži drugega obdelovalca za izvajanje specifičnih dejavnosti obdelave v imenu upravljavca, za tega drugega obdelovalca na podlagi pogodbe ali drugega pravnega akta v skladu s pravom Unije ali pravom države članice veljajo enake obveznosti varstva podatkov, kot so določene v pogodbi ali drugem pravnem aktu med upravljavcem in obdelovalcem iz odstavka 3, zlasti za zagotovitev zadostnih jamstev za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov na tak način, da bo obdelava izpolnjevala zahteve iz te uredbe. Kadar ta drugi obdelovalec ne izpolni obveznosti varstva podatkov, prvi obdelovalec še naprej v celoti odgovarja upravljavcu za izpolnjevanje obveznosti drugega obdelovalca.

5.   Zavezanost k odobrenemu kodeksu ravnanja iz člena 40 ali izvajanje odobrenega mehanizma potrjevanja iz člena 42 s strani obdelovalca se lahko uporabi za dokazovanje zagotavljanja zadostnih jamstev iz odstavkov 1 in 4 tega člena.

6.   Brez poseganja v individualno pogodbo med upravljavcem in obdelovalcem lahko pogodba ali drug pravni akt iz odstavkov 3 in 4 tega člena v celoti ali delno temelji na standardnih pogodbenih določilih iz odstavkov 7 in 8 tega člena, tudi ko so del potrdila, izdanega upravljavcu ali obdelovalcu v skladu s členoma 42 in 43.

7.   Komisija lahko določi standardna pogodbena določila za zadeve iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

8.   Nadzorni organ lahko sprejme standardna pogodbena določila za zadeve iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 63.

9.   Pogodba ali drug pravni akt iz odstavkov 3 in 4 je v pisni obliki, vključno z elektronsko obliko.

10.   Brez poseganja v člene 82, 83 in 84, če obdelovalec krši to uredbo s tem, ko določi namene in sredstva obdelave, se obdelovalec šteje za upravljavca v zvezi s to obdelavo.

Člen 29

Obdelava pod vodstvom upravljavca ali obdelovalca

Obdelovalec in katera koli oseba, ki ukrepa pod vodstvom upravljavca ali obdelovalca in ima dostop do osebnih podatkov, teh podatkov ne sme obdelati brez navodil upravljavca, razen če to od njega zahteva pravo Unije ali pravo države članice.

Člen 30

Evidenca dejavnosti obdelave

1.   Vsak upravljavec in predstavnik upravljavca, kadar ta obstaja, vodi evidenco dejavnosti obdelave osebnih podatkov v okviru svoje odgovornosti. Ta evidenca vsebuje vse naslednje informacije:

(a)

naziv ali ime in kontaktne podatke upravljavca in, kadar obstajajo, skupnega upravljavca, predstavnika upravljavca in pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(b)

namene obdelave;

(c)

opis kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in vrst osebnih podatkov;

(d)

kategorije uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, vključno z uporabniki v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

(e)

kadar je ustrezno, informacije o prenosih osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, vključno z identifikacijo te tretje države ali mednarodne organizacije, v primeru prenosov iz drugega pododstavka člena 49(1) pa tudi dokumentacijo o ustreznih zaščitnih ukrepih;

(f)

kadar je mogoče, predvidene roke za izbris različnih vrst podatkov;

(g)

kadar je mogoče, splošni opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz člena 32(1).

2.   Vsak obdelovalec in predstavnik obdelovalca, kadar ta obstaja, vodita evidenco vseh vrst dejavnosti obdelave, ki jih izvajata v imenu upravljavca, ki vsebuje:

(a)

naziv ali ime in kontaktne podatke obdelovalca ali obdelovalcev in vsakega upravljavca, v imenu katerega deluje obdelovalec, ter, kadar obstajajo, predstavnika upravljavca ali obdelovalca, in pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(b)

vrste obdelave, ki se izvaja v imenu posameznega upravljavca;

(c)

kadar je ustrezno, prenose osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, vključno z identifikacijo te tretje države ali mednarodne organizacije, v primeru prenosov iz drugega pododstavka člena 49(1) pa tudi dokumentacijo o ustreznih zaščitnih ukrepih;

(d)

kadar je mogoče, splošni opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz člena 32(1).

3.   Evidence iz odstavkov 1 in 2 so v pisni, vključno v elektronski obliki.

4.   Upravljavec, obdelovalec ali predstavnik upravljavca ali obdelovalca, kadar ta obstaja, nadzornemu organu na zahtevo omogočijo dostop do evidenc.

5.   Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za podjetje ali organizacijo, ki zaposluje manj kot 250 oseb, razen če je verjetno, da obdelava, ki jo izvaja, predstavlja tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in ni občasna, ali obdelava vključuje posebne vrste podatkov iz člena 9(1) ali osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10.

Člen 31

Sodelovanje z nadzornim organom

Upravljavec in obdelovalec ter, kadar obstajajo, njuni predstavniki, na zahtevo sodelujejo z nadzornim organom pri izvajanju njegovih nalog.

Oddelek 2

Varnost osebnih podatkov

Člen 32

Varnost obdelave

1.   Ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec in obdelovalec z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskimi ukrepov zagotovita ustrezno raven varnosti glede na tveganje, vključno med drugim z naslednjimi ukrepi, kot je ustrezno:

(a)

psevdonimizacijo in šifriranjem osebnih podatkov;

(b)

zmožnostjo zagotoviti stalno zaupnost, celovitost, dostopnost in odpornost sistemov in storitev za obdelavo;

(c)

zmožnostjo pravočasno povrniti razpoložljivost in dostop do osebnih podatkov v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta;

(d)

postopkom rednega testiranja, ocenjevanja in vrednotenja učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotavljanje varnostni obdelave.

2.   Pri določanju ustrezne ravni varnosti se upoštevajo zlasti tveganja, ki jih pomeni obdelava, zlasti zaradi nenamernega ali nezakonitega uničenja, izgube, spremembe, nepooblaščenega razkritja ali dostopa do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani.

3.   Zavezanost k odobrenemu kodeksu ravnanja iz člena 40 ali izvajanje odobrenega mehanizma potrjevanja iz člena 42 se lahko uporabi za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1 tega člena.

4.   Upravljavec in obdelovalec zagotovita, da katera koli fizična oseba, ki ukrepa pod vodstvom upravljavca ali obdelovalca, ki ima dostop do osebnih podatkov, slednjih ne sme obdelati brez navodil upravljavca, razen če to od nje zahteva pravo Unije ali pravo države članice.

Člen 33

Uradno obvestilo nadzornemu organu o kršitvi varstva osebnih podatkov

1.   V primeru kršitve varstva osebnih podatkov upravljavec brez nepotrebnega odlašanja, po možnosti pa najpozneje v 72 urah po seznanitvi s kršitvijo, o njej uradno obvesti pristojni nadzorni organ v skladu s členom 55, razen če ni verjetno, da bi bile s kršitvijo varstva osebnih podatkov ogrožene pravice in svoboščine posameznikov. Kadar uradno obvestilo nadzornemu organu ni podano v 72 urah, se mu priloži navedbo razlogov za zamudo.

2.   Obdelovalec po seznanitvi s kršitvijo varstva osebnih podatkov brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti upravljavca.

3.   Uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj:

(a)

opis vrste kršitve varstva osebnih podatkov, po možnosti tudi kategorije in približno število zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrste in približno število zadevnih evidenc osebnih podatkov;

(b)

sporočilo o imenu in kontaktnih podatkih pooblaščene osebe za varstvo podatkov ali druge kontaktne točke, pri kateri je mogoče pridobiti več informacij;

(c)

opis verjetnih posledic kršitve varstva osebnih podatkov;

(d)

opis ukrepov, ki jih upravljavec sprejme ali katerih sprejetje predlaga za obravnavanje kršitve varstva osebnih podatkov, pa tudi ukrepov za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve, če je to ustrezno.

4.   Kadar in kolikor informacij ni mogoče zagotoviti istočasno, se informacije lahko zagotovijo postopoma brez nepotrebnega dodatnega odlašanja.

5.   Upravljavec dokumentira vsako kršitev varstva osebnih podatkov, vključno z dejstvi v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov, njene učinke in sprejete popravne ukrepe. Ta dokumentacija nadzornemu organu omogoči, da preveri skladnost s tem členom.

Člen 34

Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov

1.   Kadar je verjetno, da kršitev varstva osebnih podatkov povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec brez nepotrebnega odlašanja sporoči posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.

2.   V sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 tega člena je v jasnem in preprostem jeziku opisana vrsta kršitve varstva osebnih podatkov ter so vsebovane vsaj informacije in ukrepe iz točk (b), (c) in (d) člena 33(3).

3.   Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 ni potrebno, če je izpolnjen kateri koli izmed naslednjih pogojev:

(a)

upravljavec je izvedel ustrezne tehnične in organizacijske zaščitne ukrepe in so bili ti ukrepi uporabljeni za osebne podatke, v zvezi s katerimi je bila storjena kršitev varstva, zlasti ukrepe, na podlagi katerih postanejo osebni podatki nerazumljivi vsem, ki niso pooblaščeni za dostop do njih, kot je šifriranje;

(b)

upravljavec je sprejel naknadne ukrepe za zagotovitev, da se veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 verjetno ne bo več udejanjilo;

(c)

to bi zahtevalo nesorazmeren napor. V takšnem primeru se namesto tega objavi javno sporočilo ali izvede podoben ukrep, s katerim so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, enako učinkovito obveščeni.

4.   Če upravljavec posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še ni obvestil o kršitvi varstva osebnih podatkov, lahko nadzorni organ to od njega zahteva po preučitvi verjetnosti, da bi kršitev varstva osebnih podatkov povzročila veliko tveganje, ali pa lahko odloči, da je izpolnjen kateri koli od pogojev iz odstavka 3.

Oddelek 3

Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodno posvetovanje

Člen 35

Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov

1.   Kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov. V eni oceni je lahko obravnavan niz podobnih dejanj obdelave, ki predstavljajo podobna velika tveganja.

2   Upravljavec pri izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov za mnenje zaprosi pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kjer je ta imenovana.

3.   Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov iz odstavka 1 se zahteva zlasti v primeru:

(a)

sistematičnega in obsežnega vrednotenja osebnih vidikov v zvezi s posamezniki, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve, ki imajo pravne učinke v zvezi s posameznikom ali nanj na podoben način znatno vplivajo;

(b)

obsežne obdelave posebnih vrst podatkov iz člena 9(1) ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10, ali

(c)

obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.

4.   Nadzorni organ določi in objavi seznam vrst dejanj obdelave, za katere velja zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu z odstavkom 1. Nadzorni organ te sezname posreduje odboru iz člena 68.

5.   Nadzorni organ lahko tudi določi in objavi seznam vrst dejanj obdelave, za katere ne velja zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov. Nadzorni organ te sezname posreduje odboru.

6.   Pristojni nadzorni organ pred sprejetjem seznamov iz odstavkov 4 in 5 uporabi mehanizem za skladnost iz člena 63, kadar taki seznami vključujejo dejavnosti obdelave, ki so povezane z nudenjem blaga ali storitev posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ali s spremljanjem njihovega ravnanja v več državah članicah ali pa lahko znatno vplivajo na prosti pretok osebnih podatkov v Uniji.

7.   Ocena zajema vsaj:

(a)

sistematičen opis predvidenih dejanj obdelave in namenov obdelave, kadar je ustrezno pa tudi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec;

(b)

oceno potrebnosti in sorazmernosti dejanj obdelave glede na njihov namen;

(c)

oceno tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1, ter

(d)

ukrepe za obravnavanje tveganj, vključno z zaščitnimi ukrepi, varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti s to uredbo, ob upoštevanju pravic in zakonitih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih oseb, ki jih to zadeva.

8.   Pri ocenjevanju učinka dejanj obdelave, ki jih izvajajo upravljavci ali obdelovalci, opravljenem zlasti za namene ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, se upošteva, ali zadevni upravljavci ali obdelovalci spoštujejo odobrene kodekse ravnanja iz člena 40.

9.   Po potrebi upravljavec glede predvidene obdelave zaprosi za mnenje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali njihovih predstavnikov, brez poseganja v zaščito komercialnega ali javnega interesa ali varnost dejanj obdelave.

10.   Kadar je pravna podlaga za obdelavo v skladu s točko (c) ali (e) člena 6(1) pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca, to pravo ureja zadevno posebno dejanje obdelave ali niz zadevnih dejanj obdelave, in je bila ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov že izvedena v okviru splošne ocene učinkov med sprejemanjem te pravne podlage, se odstavki 1 do 7 ne uporabljajo, razen če države članice menijo, da je treba tako oceno opraviti pred dejavnostmi obdelave.

11.   Upravljavec po potrebi opravi pregled, da bi ocenil, ali obdelava poteka v skladu z oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov vsaj takrat, ko se spremeni tveganje, ki ga predstavljajo dejanja obdelave.

Člen 36

Predhodno posvetovanje

1.   Upravljavec se pred obdelavo posvetuje z nadzornim organom, kadar je iz ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 razvidno, da bi obdelava povzročila veliko tveganje, če upravljavec ne bi sprejel ukrepov za ublažitev tveganja.

2.   Kadar nadzorni organ meni, da bi predvidena obdelava iz odstavka 1 kršila to uredbo, zlasti kadar upravljavec ni ustrezno opredelil ali ublažil tveganja, nadzorni organ v roku do osmih tednov po prejemu zahteve za posvetovanje pisno svetuje upravljavcu, kadar je ustrezno, pa tudi obdelovalcu, in lahko uporabi katero koli pooblastilo iz člena 58. To obdobje se lahko ob upoštevanju kompleksnosti predvidene obdelave podaljša za nadaljnjih šest tednov. Nadzorni organ o vsakem takem podaljšanju obvesti upravljavca in, kadar je potrebno, obdelovalca v enem mesecu od prejema zahteve za posvetovanje, skupaj z razlogi za zamudo. Ta rok se lahko začasno odloži, dokler nadzorni organ ne pridobi informacij, ki jih je zahteval za namene posvetovanja.

3.   Pri posvetovanju z nadzornim organom v skladu z odstavkom 1 upravljavec nadzornemu organu predloži:

(a)

kadar je ustrezno, dolžnosti upravljavca, skupnih upravljavcev in obdelovalcev, vključenih v obdelavo, zlasti pri obdelavi v povezani družbi;

(b)

namene in sredstva predvidene obdelave;

(c)

ukrepe in zaščitne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo;

(d)

kadar je ustrezno, kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(e)

oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 in

(f)

vsakršne druge informacije, ki jih zahteva nadzorni organ.

4.   Države članice se med pripravo predloga zakonodajnega ukrepa, ki ga sprejme nacionalni parlament, ali regulativnega ukrepa, ki temelji na takšnem zakonodajnem ukrepu, ki se nanaša na obdelavo, posvetujejo z nadzornim organom.

5.   Ne glede na odstavek 1 lahko pravo države članice od upravljavcev zahteva, naj se posvetujejo z nadzornim organom in od njega prejmejo predhodno dovoljenje v zvezi z obdelavo s strani upravljavca z namenom izvajanja naloge, ki jo upravljavec izvaja v javnem interesu, vključno z obdelavo v zvezi s socialnim varstvom in javnim zdravjem.

Oddelek 4

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

Člen 37

Imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Upravljavec in obdelovalec imenujeta pooblaščeno osebo za varstvo podatkov vedno, kadar:

(a)

obdelavo opravlja javni organ ali telo, razen sodišč, kadar delujejo kot sodni organ;

(b)

temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo dejanja obdelave, pri katerih je treba zaradi njihove narave, obsega in/ali namenov posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, redno in sistematično obsežno spremljati, ali

(c)

temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov v skladu s členom 9 in osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10.

2.   Povezana družba lahko imenuje eno pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, če je ta pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko dostopna iz vsake enote.

3.   Kadar je upravljavec ali obdelovalec javni organ ali telo, se lahko za več takšnih organov ali teles ob upoštevanju njihove organizacijske strukture in velikosti imenuje ena sama pooblaščena oseba za varstvo podatkov.

4.   V primerih, ki niso navedeni v odstavku 1, upravljavec ali obdelovalec ali združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, smejo imenovati ali, kadar tako zahteva pravo Unije ali pravo države članice, imenujejo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko deluje v imenu teh združenj in drugih teles, ki predstavljajo upravljavce ali obdelovalce.

5.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se imenuje na podlagi poklicnih odlik in zlasti strokovnega znanja o zakonodaji in praksi na področju varstva podatkov ter zmožnosti za izpolnjevanje nalog iz člena 39.

6.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je lahko član osebja upravljavca ali obdelovalca ali pa naloge opravlja na podlagi pogodbe o storitvah.

7.   Upravljavec ali obdelovalec objavi kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov in jih sporoči nadzornemu organu.

Člen 38

Položaj pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Upravljavec in obdelovalec zagotovita, da je pooblaščena oseba za varstvo podatkov ustrezno in pravočasno vključena v vse zadeve v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

2.   Upravljavec in obdelovalec pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pomagata pri opravljanju nalog iz člena 39, tako da zagotovita sredstva, potrebna za opravljanje teh nalog, in dostop do osebnih podatkov in dejanj obdelave, ter ohranjanje njenega strokovnega znanja.

3.   Upravljavec in obdelovalec zagotovita, da pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri opravljanju teh nalog ne prejema nobenih navodil. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ne sme biti razrešena ali kaznovana zaradi opravljanja svojih nalog. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov neposredno poroča najvišji upravni ravni upravljavca ali obdelovalca.

4.   Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov stopijo v stik glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo njihovih osebnih podatkov, in uresničevanjem njihovih pravic na podlagi te uredbe.

5.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je pri opravljanju svojih nalog zavezana varovati skrivnost ali zaupnost v skladu s pravom Unije ali pravom države članice.

6.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko opravlja druge naloge in dolžnosti. Upravljavec ali obdelovalec zagotovi, da zaradi vsakršnih takih nalog in dolžnosti ne pride do nasprotja interesov.

Člen 39

Naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima vsaj naslednje naloge:

(a)

obveščanje upravljavca ali obdelovalca in zaposlenih, ki izvajajo obdelavo, ter svetovanje navedenim o njihovih obveznostih v skladu s to uredbo in drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov;

(b)

spremljanje skladnosti s to uredbo, drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov in politikami upravljavca ali obdelovalca v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z dodeljevanjem nalog, ozaveščanjem in usposabljanjem osebja, vključenega v dejanja obdelave, ter s tem povezanimi revizijami;

(c)

svetovanje, kadar je to zahtevano, glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje njenega izvajanja v skladu s členom 35;

(d)

sodelovanje z nadzornim organom;

(e)

delovanje kot kontaktna točka za nadzorni organ pri vprašanjih v zvezi z obdelavo, vključno s predhodnim posvetovanjem iz člena 36, in, kjer je ustrezno, posvetovanje glede katere koli druge zadeve.

2.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri opravljanju svojih nalog upošteva tveganje, povezano z dejanji obdelave, ter naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave.

Oddelek 5

Kodeksi ravnanja in potrjevanje

Člen 40

Kodeksi ravnanja

1.   Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija spodbujajo pripravljanje kodeksov ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe, ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev za obdelavo ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij.

2.   Združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, lahko pripravijo kodekse ravnanja oziroma takšne kodekse spremenijo ali razširijo z namenom podrobneje obrazložiti uporabo te uredbe, kot na primer glede:

(a)

poštene in pregledne obdelave;

(b)

zakonitih interesov, za katere si prizadevajo upravljavci v posebnih okoliščinah;

(c)

zbiranje osebnih podatkov;

(d)

psevdonimizacije osebnih podatkov;

(e)

obveščanja javnosti in posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(f)

uresničevanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(g)

obveščanja in zaščite otrok ter načina, kako pridobiti privolitev nosilca starševske odgovornosti za otroka;

(h)

ukrepi in postopki iz členov 24 in 25 ter ukrepi za zagotovitev varnosti obdelave iz člena 32;

(i)

uradno obveščanje nadzornih organov o kršitvah varstva osebnih podatkov in obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o takšnih kršitvah varstva osebnih podatkov;

(j)

prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, ali

(k)

izvensodni postopki in drugi postopki reševanja sporov za reševanje sporov med upravljavci in posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo, brez poseganja v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 77 in 79.

3.   Poleg tega, da so h kodeksom ravnanja, ki so bili odobreni v skladu z odstavkom 5 tega člena in so splošno veljavni v skladu z odstavkom 9 tega člena, zavezani upravljavci ali obdelovalci, za katere se uporablja ta uredba, se k njim lahko zavežejo tudi upravljavci ali obdelovalci, za katere se ta uredba v skladu s členom 3 ne uporablja, da se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi v okviru prenosa osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije v skladu s pogoji iz točke (e) člena 46(2). Taki upravljavci ali obdelovalci s pogodbenimi ali drugimi pravno zavezujočimi instrumenti sprejmejo zavezujoče in izvršljive zaveze, da bodo uporabljali ustrezne zaščitne ukrepe, vključno glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

4.   Kodeks ravnanja iz odstavka 2 tega člena vsebuje mehanizme, ki organu iz člena 41(1) omogočajo izvajanje obveznega spremljanja skladnosti z njegovimi določbami s strani upravljavcev ali obdelovalcev, ki se zavežejo k njegovi uporabi, brez poseganja v naloge in pooblastila nadzornih organov, pristojnih v skladu s členom 55 ali 56.

5.   Združenja in druga telesa iz odstavka 2 tega člena, ki nameravajo pripraviti kodeks ravnanja oziroma spremeniti ali razširiti veljaven kodeks, predložijo osnutek kodeksa, spremembo ali razširitev nadzornemu organu, pristojnemu v skladu s členom 55. Nadzorni organ poda mnenje, ali je osnutek kodeksa, sprememba ali razširitev skladna s to uredbo, in takšen osnutek kodeksa, spremembo ali razširitev potrdi, če oceni, da zagotavlja zadostne ustrezne zaščitne ukrepe.

6.   Kadar se osnutek kodeksa, sprememba ali razširitev odobri v skladu z odstavkom 5 in kadar se zadevni kodeks ravnanja ne nanaša na dejavnosti obdelave v več državah članicah, nadzorni organ kodeks registrira in objavi.

7.   Kadar se osnutek kodeksa ravnanja nanaša na dejavnosti obdelave v več državah članicah, nadzorni organ, ki je pristojen v skladu s členom 55, pred odobritvijo osnutka kodeksa, spremembe ali razširitve predloži v postopek iz člena 63 odboru, ki poda mnenje o tem, ali je osnutek kodeksa, sprememba ali razširitev skladna s to uredbo oziroma v primeru iz odstavka 3 tega člena zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe.

8.   Kadar mnenje iz odstavka 7 potrdi, da so osnutek kodeksa, spremembo ali razširitev skladni s to uredbo ali v primeru iz odstavka 3 zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe, odbor svoje mnenje predloži Komisiji.

9.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sklene, da so odobren kodeks ravnanja, sprememba ali razširitev, ki so ji bili predloženi na podlagi odstavka 8 tega člena, v Uniji splošno veljavni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

10.   Komisija zagotovi ustrezno objavo odobrenih kodeksov, za katere je v skladu z odstavkom 9 sklenila, da so splošno veljavni.

11.   Odbor zbira vse odobrene kodekse ravnanja, spremembe in razširitve v registru in jih objavi na ustrezne načine.

Člen 41

Spremljanje odobrenih kodeksov ravnanja

1.   Brez poseganja v naloge in pooblastila pristojnega nadzornega organa iz členov 57 in 58 lahko spremljanje skladnosti s kodeksom ravnanja v skladu s členom 40 izvaja organ, ki ima ustrezno raven strokovnega znanja v zvezi z vsebino kodeksa in ga je v ta namen pooblastil pristojni nadzorni organ.

2.   Organ iz odstavka 1 se lahko pooblasti za spremljanje skladnosti s kodeksom ravnanja, kadar je ta organ:

(a)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazal neodvisnost in strokovno znanje v zvezi z vsebino kodeksa;

(b)

vzpostavil postopke, ki mu omogočajo, da oceni upravičenost zadevnih upravljavcev in obdelovalcev do uporabe kodeksa, da spremlja njihovo skladnost z določbami kodeksa ter da redno pregleduje njegovo delovanje;

(c)

vzpostavil postopke in strukture za obravnavanje pritožb zaradi kršitev kodeksa ali načina, kako je kodeks izvajal ali ga izvaja upravljavec ali obdelovalec, ter za omogočanje preglednosti teh postopkov in struktur za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, in javnost, in

(d)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazal, da zaradi njegovih nalog in dolžnosti ne pride do nasprotja interesov.

3.   Pristojni nadzorni organ osnutek meril za pooblastitev organa iz odstavka 1 tega člena v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 63 predloži odboru.

4.   Brez poseganja v naloge in pooblastila pristojnega nadzornega organa ter določbe poglavja VIII organ iz odstavka 1 tega člena ob ustreznih zaščitnih ukrepih v primerih kršitve kodeksa s strani upravljavca ali obdelovalca sprejme ustrezne ukrepe, vključno z začasno ali dokončno prepovedjo zadevnemu upravljavcu ali obdelovalcu, da uporablja kodeks. O takšnih ukrepih in razlogih zanje obvesti pristojni nadzorni organ.

5.   Pristojni nadzorni organ organu iz odstavka 1 pooblastilo prekliče, če pogoji za pooblastitev niso ali niso več izpolnjeni ali kadar ukrepi, ki jih sprejme organ, kršijo to uredbo.

6.   Ta člen se ne uporablja za obdelavo, ki jo izvajajo javni organi in telesa.

Člen 42

Potrjevanje

1.   Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija zlasti na ravni Unije spodbujajo vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov za dokazovanje, da so dejanja obdelave s strani upravljavcev in obdelovalcev v skladu s to uredbo. Upoštevajo se posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij.

2.   Poleg tega, da se mehanizmi potrjevanja, pečate ali označbe za varstvo podatkov, odobrene v skladu z odstavkom 5 tega člena, uporabljajo za upravljavce ali obdelovalce, za katere se uporablja ta uredba, se lahko vzpostavijo tudi za dokazovanje obstoja ustreznih zaščitnih ukrepov, ki jih upravljavci ali obdelovalci, za katere se ta uredba v skladu s členom 3 ne uporablja, zagotavljajo v okviru prenosa osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije v skladu s pogoji iz točke (f) člena 46(2). Takšni upravljavci ali obdelovalci s pogodbenimi ali drugimi pravno zavezujočimi instrumenti sprejmejo zavezujoče in izvršljive zaveze, da bodo uporabljali ustrezne zaščitne ukrepe, tudi glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

3.   Potrjevanje je prostovoljno in se zagotavlja v okviru postopka, ki je pregleden.

4.   Potrdilo v skladu s tem členom ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca ali obdelovalca za skladnost s to uredbo ter ne posega v naloge in pooblastila nadzornih organov, ki so pristojni v skladu s členom 55 ali 56.

5.   Potrdilo v skladu s tem členom izdajo organi za potrjevanje iz člena 43 ali pristojni nadzorni organ, in sicer na podlagi meril, ki jih odobri ta pristojni nadzorni organ na podlagi člena 58(3) ali odbor na podlagi člena 63. Kadar merila odobri odbor, je lahko rezultat meril skupno potrjevanje, evropski pečat za varstvo podatkov.

6   Upravljavec ali obdelovalec, ki svojo obdelavo predloži v mehanizem potrjevanja, organu za potrjevanje iz člena 43 ali, kadar je ustrezno, pristojnemu nadzornemu organu zagotovi vse informacije in dostop do svojih dejavnosti obdelave, ki so potrebni za izvedbo postopka potrjevanja.

7.   Potrdilo se izda upravljavcu ali obdelovalcu za obdobje največ treh let in se pod enakimi pogoji lahko podaljša, če so zadevne zahteve še naprej izpolnjene. Organi za potrjevanje iz člena 43 ali pristojni nadzorni organ, kakor je ustrezno, potrdilo prekličejo, kadar zahteve v zvezi s potrdilom niso ali niso več izpolnjene.

8.   Odbor zbira v registru vse mehanizme potrjevanja ter pečate in označbe za varstvo podatkov in jih objavi na kakšne koli ustrezne načine.

Člen 43

Organi za potrjevanje

1.   Brez poseganja v naloge in pooblastila pristojnega nadzornega organa iz členov 57 in 58 potrdilo izda in podaljša organ za potrjevanje, ki ima ustrezno raven strokovnega znanja v zvezi z varstvom podatkov, in sicer potem, ko obvesti nadzorni organ, da se mu po potrebi dovoli izvajanje pooblastil v skladu s točko (h) člena 58(2). Države članice zagotovijo, da so ti organi za potrjevanje pooblaščeni s strani enega ali obeh od naslednjih:

(a)

nadzornega organa, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56;

(b)

nacionalnega akreditacijskega organa, imenovanega v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (20) v skladu z EN-ISO/IEC 17065/2012 in dodatnimi zahtevami, ki jih določi nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56.

2.   Organi za potrjevanje iz odstavka 1 se lahko v skladu z navedenim odstavkom pooblastijo le, kadar so:

(a)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali svojo neodvisnost in strokovno znanje v zvezi z vsebino potrjevanja;

(b)

se zavezali, da bodo izpolnjevali merila iz člena 42(5), ki jih potrdi nadzorni organ, pristojen na podlagi člena 55 ali 56, ali odbor na podlagi člena 63;

(c)

vzpostavili postopke za izdajo, redne preglede in preklic potrjevanja, pečatov in označb za varstvo podatkov;

(d)

vzpostavili postopke in strukture za obravnavanje pritožb zaradi kršitev potrjevanja ali načina, kako je potrjevanje izvajal ali ga izvaja upravljavec ali obdelovalec, ter za omogočanje preglednosti teh postopkov in struktur za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, in javnost, ter

(e)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali, da zaradi svojih nalog in dolžnosti ne pride do nasprotja interesov.

3.   Organi za potrjevanje iz odstavkov 1 in 2 tega člena se pooblastijo na podlagi meril, ki jih potrdi nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56, ali odbor na podlagi člena 63. V primeru pooblastitve iz točke (c) odstavka 1 tega člena te zahteve dopolnjujejo tiste, ki so določene v Uredbi (ES) št. 765/2008, in tehnična pravila v zvezi z metodami in postopki organov za potrjevanje.

4.   Organi za potrjevanje iz odstavka 1 so odgovorni za ustrezno ocenjevanje, ki privede do potrdila ali preklica takšnega potrdila, brez poseganja v odgovornost upravljavca ali obdelovalca za skladnost s to uredbo. Pooblastilo se izda za obdobje največ petih let in se pod enakimi pogoji lahko podaljša, če organ za potrjevanje izpolnjuje zahteve, določene v tem členu.

5.   Organi za potrjevanje iz odstavka 1 pristojnim nadzornim organom utemeljijo dodelitev ali preklic zahtevanega potrdila.

6.   Nadzorni organ zahteve iz odstavka 3 tega člena in merila iz člena 42(5) objavi v lahko dostopni obliki. Nadzorni organi te zahteve in merila pošljejo tudi odboru. Odbor zbira v registru vse mehanizme potrjevanja in pečate za varstvo podatkov ter jih objavi na kakršne koli ustrezne načine.

7.   Pristojni nadzorni organ ali nacionalni akreditacijski organ brez poseganja v določbe poglavja VIII prekliče pooblastilo organu za potrjevanje na podlagi odstavka 1 tega člena, kadar pogoji za pooblastilo niso ali niso več izpolnjeni ali kadar ukrepi, ki jih sprejme organ za potrjevanje, kršijo to uredbo.

8.   Na Komisijo se v skladu s členom 92 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi zahteve, ki se upoštevajo za mehanizme potrjevanja za varstvo podatkov iz člena 42(1).

9.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične standarde za mehanizme potrjevanja ter pečate in označbe za varstvo podatkov ter mehanizme za spodbujanje uporabe in priznavanje teh mehanizmov potrjevanja, pečatov in označb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

POGLAVJE V

Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije

Člen 44

Splošno načelo za prenose

Vsak prenos osebnih podatkov, ki se obdelujejo ali so namenjeni obdelavi po prenosu v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, se ob upoštevanju drugih določb te uredbe izvede le, če upravljavec in obdelovalec ravnata v skladu s pogoji iz tega poglavja, kar velja tudi za nadaljnje prenose osebnih podatkov iz tretje države ali mednarodne organizacije v drugo tretjo državo ali drugo mednarodno organizacijo. Vse določbe tega poglavja se uporabljajo za zagotovitev, da ni ogrožena raven varstva posameznikov, ki jo zagotavlja ta uredba.

Člen 45

Prenosi na podlagi sklepa o ustreznosti

1.   Prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo se lahko izvede, če Komisija odloči, da zadevna tretja država, ozemlje, eden ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov. Za tak prenos ni potrebno posebno dovoljenje.

2.   Komisija pri ocenjevanju ustreznosti ravni varstva upošteva zlasti naslednje elemente:

(a)

načelo pravne države, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustrezno splošno in področno zakonodajo, tudi na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti in kazenskega prava ter dostopa javnih organov do osebnih podatkov, pa tudi izvajanje take zakonodaje, pravila o varstvu podatkov, strokovna pravila ter varnostne ukrepe, vključno s pravili za nadaljnji prenos osebnih podatkov v drugo tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ki se spoštujejo v navedeni tretji državi ali mednarodni organizaciji, sodno prakso, pa tudi dejanske in izvršljive pravice ter učinkovito upravno in sodno varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se prenašajo;

(b)

obstoj enega ali več učinkovito delujočih neodvisnih nadzornih organov v tretji državi članici ali pristojnih za mednarodno organizacijo, ki so odgovorni za zagotavljanje in izvrševanje predpisov o varstvu podatkov, kar vključuje tudi ustrezna pooblastila za izvrševanje,za pomoč in svetovanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pri uresničevanju njihovih pravic ter za sodelovanje z nadzornimi organi držav članic, in

(c)

mednarodne zaveze, ki jih je sprejela zadevna tretja država ali mednarodna organizacija, ali druge obveznosti, ki izhajajo iz pravno zavezujočih konvencij ali instrumentov, pa tudi iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti glede varstva osebnih podatkov.

3.   Komisija lahko po oceni ustreznosti ravni varstva z izvedbenim aktom odloči, da tretja država, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v zadevni tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva v smislu odstavka 2 tega člena. V izvedbenem aktu se določi mehanizem za redni pregled, vsaj vsaka štiri leta, ki v celoti upošteva razvoj dogodkov na zadevnem področju v tretji državi ali mednarodni organizaciji. V izvedbenem aktu se določi njegova ozemeljska veljavnost in sektorska uporaba ter, kadar je ustrezno, opredeli nadzorni organ ali organi iz točke (b) odstavka 2 tega člena. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

4.   Komisija redno spremlja razvoj dogodkov v tretjih državah in mednarodnih organizacijah, ki bi lahko vplival na izvajanje sklepov, sprejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena, in odločitev, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES.

5.   Komisija v primeru, ko razpoložljive informacije, zlasti na podlagi pregleda iz odstavka 3 tega člena, pokažejo, da tretja država, ozemlje ali eden ali več določenih sektorjev v zadevni tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva v smislu odstavka 2 tega člena, z izvedbenim aktom, v potrebnem obsegu, razveljavi, spremeni ali začasno odloži izvajanje sklepa iz odstavka 3 tega člena brez retroaktivnega učinka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

V ustrezno utemeljenih izredno nujnih primerih Komisija v skladu s postopkom iz člena 93(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

6.   Komisija se začne posvetovati s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, kako izboljšati stanje, zaradi katerega je bil sprejet sklep na podlagi odstavka 5.

7.   Sklep na podlagi odstavka 5 tega člena ne posega v prenose osebnih podatkov v zadevno tretjo državo, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodno organizacijo v skladu s členi 46 do 49.

8.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije in na svojem spletnem mestu objavi seznam tretjih držav, ozemelj, določenih sektorjev v tretji državi in mednarodnih organizacij, v zvezi s katerimi je sprejela sklep, da zagotavljajo ustrezno raven varstva oziroma je ne zagotavljajo več.

9.   Odločitve, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES, ostanejo veljavne, dokler jih Komisija ne spremeni, nadomesti ali razveljavi s sklepom, sprejetim v skladu z odstavkom 3 ali 5 tega člena.

Člen 46

Prenosi, za katere se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi

1.   Kadar sklep v skladu s členom 45(3) ni sprejet, lahko upravljavec ali obdelovalec osebne podatke prenese v tretjo državo ali mednarodno organizacijo le, če je upravljavec ali obdelovalec predvidel ustrezne zaščitne ukrepe, in pod pogojem, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na voljo izvršljive pravice in učinkovita pravna sredstva.

2.   Ustrezni zaščitni ukrepi iz odstavka 1 se lahko, ne da bi bilo potrebno posebno dovoljenje nadzornih organov, zagotovijo s:

(a)

pravno zavezujočim in izvršljivim instrumentom, ki ga sprejmejo javni organi ali telesa;

(b)

zavezujočimi poslovnimi pravili v skladu s členom 47;

(c)

standardnimi določili o varstvu podatkov, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2);

(d)

standardnimi določili o varstvu podatkov, ki jih sprejme nadzorni organ in odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2);

(e)

odobrenim kodeksom ravnanja v skladu s členom 40, skupaj z zavezujočimi in izvršljivimi zavezami upravljavca ali obdelovalca v tretji državi, da bo uporabljal ustrezne zaščitne ukrepe, tudi glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali

(f)

odobrenim mehanizmom potrjevanja v skladu s členom 42, skupaj z zavezujočimi in izvršljivimi zavezami upravljavca ali obdelovalca v tretji državi, da bo uporabljal ustrezne zaščitne ukrepe, tudi glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

3.   Ustrezni zaščitni ukrepi iz odstavka 1 se lahko z dovoljenjem ustreznega nadzornega organa zagotovijo tudi zlasti s:

(a)

pogodbenimi določili med upravljavcem ali obdelovalcem in upravljavcem, obdelovalcem ali uporabnikom osebnih podatkov v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ali

(b)

določbami, ki se vstavijo v upravne dogovore med javnimi organi ali telesi in v katere so vključene izvršljive in učinkovite pravice za posameznike, na katere se nanašajo podatki.

4.   Nadzorni organ v primerih iz odstavka 3 tega člena uporabi mehanizem za skladnost iz člena 63.

5.   Dovoljenja države članice ali nadzornega organa na podlagi člena 26(2) Direktive 95/46/ES ostanejo veljavna, dokler jih zadevni nadzorni organ ne spremeni, nadomesti ali razveljavi, če je to potrebno. Odločitve, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 26(4) Direktive 95/46/ES, ostanejo veljavne, dokler jih Komisija ne spremeni, nadomesti ali razveljavi, če je to potrebno, z odločitvijo, sprejeto v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Člen 47

Zavezujoča poslovna pravila

1.   Pristojni nadzorni organ odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 63, če:

(a)

so pravno zavezujoča, se uporabljajo za vsakega zadevnega člana povezane družbe ali skupin podjetij, ki skupaj opravljajo gospodarsko dejavnost, tudi za njihove zaposlene, in jih vsak od teh članov izvršuje;

(b)

posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, izrecno podeljujejo izvršljive pravice v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter

(c)

izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

2.   Zavezujoča poslovna pravila iz odstavka 1 določajo vsaj naslednje:

(a)

strukturo in kontaktne podatke povezane družbe ali skupin podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, in vsakega od njenih članov;

(b)

prenose podatkov ali nize prenosov, vključno z vrstami osebnih podatkov, vrsto obdelave in njenimi nameni, kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in na katere ta pravila vplivajo, ter identifikacijo zadevne tretje države ali držav;

(c)

njihovo pravno zavezujočo naravo, tako notranjo kot zunanjo;

(d)

uporabo splošnih načel o varstvu podatkov, zlasti omejitev namena, najmanjši obseg podatkov, omejen čas hrambe, kakovost podatkov, vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, pravno podlago za obdelavo, obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, ukrepe za zagotavljanje varnosti podatkov in zahteve v zvezi z nadaljnjim prenosom na telesa, ki jih zavezujoča poslovna pravila ne zavezujejo;

(e)

pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo in sredstvi za uresničevanje teh pravic, vključno s pravico, da zanje ne veljajo odločitve, ki temeljijo zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, v skladu s členom 22, pravico do vložitve pritožbe pri pristojnem nadzornem organu in pristojnih sodiščih držav članic v skladu s členom 79 ter do pridobitve varstva in po potrebi odškodnine za kršitev zavezujočih poslovnih pravil;

(f)

sprejemanje odgovornosti s strani upravljavca ali obdelovalca s sedežem na ozemlju države članice za morebitne kršitve zavezujočih poslovnih pravil s strani katerega koli zadevnega člana, ki nima sedeža v Uniji; upravljavec ali obdelovalec je iz te odgovornosti delno ali v celoti izvzet samo, če dokaže, da zadevni član ni odgovoren za dogodek, zaradi katerega je škoda nastala;

(g)

kako se poleg informacij iz členov 13 in 14 informacije o zavezujočih poslovnih pravilih, zlasti o določbah iz točk (d), (e) in (f) tega odstavka, zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki;

(h)

naloge vsake pooblaščene osebe za varstvo podatkov, imenovane v skladu s členom 37, ali katere koli druge osebe ali subjekta, odgovornega za spremljanje skladnosti z zavezujočimi poslovnimi pravili v povezani družbi ali skupini podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, pa tudi za spremljanje usposabljanja in obravnavanje pritožb;

(i)

pritožbene postopke;

(j)

mehanizme v povezani družbi ali skupini podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, ki zagotavljajo preverjanje skladnosti z zavezujočimi poslovnimi pravili. Takšni mehanizmi vključujejo preverjanje varstva podatkov in metode za zagotavljanje popravljalnih ukrepov za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Rezultate teh preverjanj bi bilo treba sporočiti osebi ali subjektu iz točke (h) in odboru obvladujoče družbe v povezani družbi ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, na zahtevo pa bi morali biti na razpolago pristojnemu nadzornemu organu;

(k)

mehanizme za poročanje in evidentiranje sprememb pravil ter poročanje o teh spremembah nadzornemu organu;

(l)

mehanizem sodelovanja z nadzornim organom, s katerim se zagotovi, da vsak član povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, upošteva pravila, zlasti tako, da se nadzornemu organu dajo na razpolago rezultati preverjanj ukrepov iz točke (j);

(m)

mehanizme za poročanje pristojnemu nadzornemu organu o vseh pravnih zahtevah, ki veljajo za člana povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, v tretji državi in bi lahko imele znaten negativen učinek na jamstva iz zavezujočih poslovnih pravil, in

(n)

ustrezno usposabljanje o varstvu podatkov za osebje, ki stalno ali redno dostopa do osebnih podatkov.

3.   Komisija lahko za zavezujoča poslovna pravila v smislu tega člena določi obliko in postopke za izmenjavo informacij med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

Člen 48

Prenosi ali razkritja, ki jih pravo Unije ne dovoljuje

Sodba sodišča in odločba upravnega organa tretje države, ki od upravljavca ali obdelovalca zahteva prenos ali razkritje osebnih podatkov, se lahko prizna ali izvrši na kateri koli način le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, sklenjenem med tretjo državo prosilko in Unijo ali državo članico, brez poseganja v druge razloge za prenos na podlagi tega poglavja.

Člen 49

Odstopanja v posebnih primerih

1.   Če sklep o ustreznosti v skladu s členom 45(3) ni sprejet ali pa niso sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s členom 46, vključno z zavezujočimi poslovnimi pravili, se lahko prenos ali niz prenosov osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede le pod enim izmed naslednjih pogojev:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je izrecno privolil v predlagani prenos, potem ko je bil obveščen o morebitnih tveganjih, ki jih zaradi nesprejetja sklepa o ustreznosti in ustreznih zaščitnih ukrepov takšni prenosi pomenijo zanj;

(b)

prenos je potreben za izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem ali za izvajanje predpogodbenih ukrepov, sprejetih na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(c)

prenos je potreben za sklenitev ali izvajanje pogodbe med upravljavcem in drugo fizično ali pravno osebo, ki je v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(d)

prenos je potreben zaradi pomembnih razlogov javnega interesa;

(e)

prenos je potreben za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov;

(f)

prenos je potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugih oseb, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;

(g)

prenos se opravi iz registra, ki je po pravu Unije ali pravu države članice namenjen zagotavljanju informacij javnosti in je na voljo za vpogled bodisi javnosti na splošno bodisi kateri koli osebi, ki lahko izkaže zakonit interes, vendar le, če so v posameznem primeru izpolnjeni pogoji za tak vpogled, določeni s pravom Unije ali pravom države članice.

Kadar podlaga za prenos ne morejo biti določbe iz člena 45 ali 46, vključno z določbami zavezujočih poslovnih pravil, in ne velja nobeno od odstopanj v posebnih primerih iz prvega pododstavka tega odstavka, se lahko prenos v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede samo, če prenos ni ponovljiv, zadeva le omejeno število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, je potreben zaradi nujnih zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec in nad katerimi ne prevladajo interesi ali pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in pod pogojem, da je upravljavec ocenil vse okoliščine v zvezi s prenosom podatkov in na podlagi te ocene predvidel ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Upravljavec o prenosu obvesti nadzorni organ. Poleg informacij iz členov 13 in 14 upravljavec posreduje posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi informacije o zadevnem prenosu in nujnih zakonitih interesih, za katere si prizadeva upravljavec.

2.   Prenos v skladu s točko (g) prvega pododstavka odstavka 1 ne vključuje vseh osebnih podatkov ali celih vrst osebnih podatkov, ki jih vsebuje register. Kadar je register namenjen vpogledu oseb, ki imajo zakonit interes, se prenos opravi samo, če to zahtevajo te osebe ali če bodo te osebe uporabniki.

3.   Točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 ter drugi pododstavek navedenega odstavka se ne uporabljajo za dejavnosti, ki jih opravljajo javni organi pri izvajanju svojih javnih pooblastil.

4.   Javni interes iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 je priznan v pravu Unije ali pravu države članice, ki velja za upravljavca.

5.   Če sklepa o ustreznosti ni, se lahko v pravu Unije ali pravu države članice zaradi pomembnih razlogov javnega interesa izrecno določijo omejitve prenosa posebnih vrst osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo. Države članice o takšnih določbah uradno obvestijo Komisijo.

6.   Upravljavec ali obdelovalec dokumentira oceno in ustrezne zaščitne ukrepe iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena v evidenci iz člena 30.

Člen 50

Mednarodno sodelovanje za varstvo osebnih podatkov

Komisija in nadzorni organi v zvezi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami sprejmejo ustrezne ukrepe za:

(a)

oblikovanje mehanizmov mednarodnega sodelovanja za spodbujanje učinkovitega izvrševanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov;

(b)

zagotavljanje mednarodne medsebojne pomoči pri izvrševanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, vključno z uradnim obveščanjem, posredovanjem pritožb, pomočjo pri preiskavah in izmenjavo informacij, pri čemer se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi za varstvo osebnih podatkov ter drugih temeljnih pravic in svoboščin;

(c)

vključevanje ustreznih deležnikov v razpravo in dejavnosti, katerih namen je spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri izvrševanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov;

(d)

spodbujanje izmenjave in dokumentiranja zakonodaje in prakse za varstvo osebnih podatkov, vključno s spori glede sodne pristojnosti s tretjimi državami.

POGLAVJE VI

Neodvisni nadzorni organi

Oddelek 1

Status neodvisnosti

Člen 51

Nadzorni organ

1.   Vsaka država članica zagotovi enega ali več neodvisnih javnih organov, ki so pristojni za spremljanje uporabe te uredbe, da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov v zvezi z obdelavo ter olajša prost pretok osebnih podatkov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).

2.   Vsak nadzorni organ prispeva k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji. V ta namen nadzorni organi sodelujejo med seboj in s Komisijo v skladu s poglavjem VII.

3.   Kadar je v državi članici ustanovljen več kot en nadzorni organ, ta država članica določi nadzorni organ, ki zadevne organe zastopa v odboru, in vzpostavi mehanizem, s katerim zagotovi, da drugi organi upoštevajo pravila v zvezi z mehanizmom za skladnost iz člena 63.

4.   Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti o predpisih, ki jih sprejme v skladu s tem poglavjem, do 25. maja 2018, in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 52

Neodvisnost

1.   Vsak nadzorni organ pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil v skladu s to uredbo ravna popolnoma neodvisno.

2.   Član oziroma člani vsakega nadzornega organa pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo niso izpostavljeni niti neposrednemu niti posrednemu zunanjemu vplivu in nikogar ne prosijo za navodila niti jih od nikogar ne sprejemajo.

3.   Član ali člani vsakega nadzornega organa se vzdržijo vsakega delovanja, ki je nezdružljivo z njihovimi dolžnostmi, in se v času svojega mandata ne ukvarjajo z nobenim nezdružljivim delom, bodisi profitnim bodisi neprofitnim.

4.   Vsaka država članica zagotovi, da ima vsak nadzorni organi na voljo človeške, tehnične in finančne vire, prostore ter infrastrukturo, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nalog in izvajanje pooblastil, tudi tistih, ki se nanašajo na medsebojno pomoč, sodelovanje in udeležbo v odboru.

5.   Vsaka država članica zagotovi, da vsak nadzorni organ izbere in ima svoje osebje, ki ga usmerjajo izključno član oziroma člani zadevnega nadzornega organa.

6.   Vsaka država članica zagotovi, da se izvaja finančni nadzor vsakega nadzornega organa, kar pa ne vpliva na njegovo neodvisnost, in da ima ločen, javni letni proračun, ki je lahko del splošnega državnega ali nacionalnega proračuna.

Člen 53

Splošni pogoji za člane nadzornega organa

1.   Države članice zagotovijo, da vsakega člana nadzornega organa po preglednem postopku imenuje:

njihov parlament,

njihova vlada,

njihov voditelj ali

neodvisno telo, ki je na podlagi prava države članice pooblaščeno za imenovanje.

2.   Vsak član ima kvalifikacije, izkušnje in znanje, zlasti na področju varstva osebnih podatkov, potrebno za opravljanje svojih dolžnosti in izvajanje svojih pooblastil.

3.   Dolžnosti člana prenehajo v primeru prenehanja mandata, odstopa ali razrešitve v skladu s pravom zadevne države članice.

4.   Član je razrešen le v primerih hujše kršitve ali če ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje dolžnosti.

Člen 54

Pravila o ustanovitvi nadzornega organa

1.   Vsaka država članica z zakonom določi vse naslednje:

(a)

ustanovitev posameznega nadzornega organa;

(b)

kvalifikacije in pogoje za upravičenost, ki se zahtevajo za imenovanje na mesto člana posameznega nadzornega organa;

(c)

pravila in postopke za imenovanje člana ali članov posameznega nadzornega organa;

(d)

trajanje mandata člana oziroma članov posameznega nadzornega organa, ki ni krajši od štirih let, razen pri prvem imenovanju po 24. maju 2016, del katerega je lahko krajši, če je to potrebno zaradi zaščite neodvisnosti nadzornega organa s postopnim postopkom imenovanja;

(e)

ali se lahko član oziroma člani posameznega nadzornega organa ponovno imenujejo, in če je tako, za koliko mandatov;

(f)

pogoje, ki urejajo obveznosti člana oziroma članov in osebja posameznega nadzornega organa, prepovedi ukrepanja, delovanja in ugodnosti, ki so nezdružljivi s temi pogoji, med mandatom in po njem, ter pravila o prenehanju zaposlitve.

2.   Član oziroma člani in osebje posameznega nadzornega organa so v skladu s pravom Unije ali pravom države članice tako med svojim mandatom kot po njem dolžni varovati poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi zaupnimi informacijami, s katerimi so se seznanili med opravljanjem svojih nalog ali izvajanjem svojih pooblastil. V času njihovega mandata ta dolžnost varovanja poklicne skrivnosti velja zlasti za poročanje posameznikov o kršitvah te uredbe.

Oddelek 2

Pristojnost, naloge in pooblastila

Člen 55

Pristojnost

1.   Vsak nadzorni organ je na ozemlju svoje države članice pristojen za opravljanje dodeljenih nalog in izvajanje prenesenih pooblastil v skladu s to uredbo.

2.   Kadar obdelavo izvajajo javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo na podlagi točke (c) ali (e) člena 6(1), je pristojen nadzorni organ zadevne države članice. V takih primerih se člen 56 ne uporablja.

3.   Nadzorni organi niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ.

Člen 56

Pristojnosti vodilnega nadzornega organa

1.   Nadzorni organ glavnega ali edinega sedeža upravljavca ali obdelovalca je brez poseganja v člen 55 pristojen, da deluje kot vodilni nadzorni organ za obdelavo, ki jo izvaja ta upravljavec ali obdelovalec na čezmejni ravni, v skladu s postopkom iz člena 60.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je vsak nadzorni organ pristojen za obravnavo pritožbe, vložene pri njem, ali morebitne kršitve te uredbe, če se vsebina nanaša zgolj na sedež v njegovi državi članici ali znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, samo v njegovi državi članici.

3.   Nadzorni organ v primerih iz odstavka 2 tega člena o tej zadevi brez odlašanja obvesti vodilni nadzorni organ. Vodilni nadzorni organ v treh tednih po tem, ko je obveščen, odloči, ali bo zadevo obravnaval v skladu s postopkom iz člena 60 ali ne, pri tem pa upošteva, ali ima upravljavec ali obdelovalec sedež v državi članici nadzornega organa, ki ga je o tem obvestil, ali ne.

4.   Kadar vodilni nadzorni organ odloči, da bo zadevo obravnaval, se uporabi postopek iz člena 60. Nadzorni organ, ki je obvestil vodilni nadzorni organ, lahko temu nadzornemu organu predloži osnutek odločitve. Vodilni nadzorni organ v največji meri upošteva ta osnutek pri pripravi osnutka odločitve iz člena 60(3).

5.   Kadar vodilni nadzorni organ odloči, da zadeve ne bo obravnaval, jo v skladu s členoma 61 in 62 obravnava nadzorni organ, ki je o tem obvestil vodilni nadzorni organ.

6.   Vodilni nadzorni organ je edini sogovornik upravljavca ali obdelovalca za njune obdelave na čezmejni ravni.

Člen 57

Naloge

1.   Brez poseganja v druge naloge, določene v tej uredbi, vsak nadzorni organ na svojem ozemlju:

(a)

spremlja in zagotavlja uporabo te uredbe;

(b)

spodbuja ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo. Posebna pozornost se posveti dejavnostim, ki so namenjene izrecno otrokom;

(c)

v skladu s pravom države članice svetuje nacionalnemu parlamentu, vladi ter drugim institucijam in organom o zakonodajnih in upravnih ukrepih v zvezi z varstvom pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi;

(d)

spodbuja ozaveščenost upravljavcev in obdelovalcev glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe;

(e)

vsakemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, na zahtevo zagotovi informacije o uresničevanju njegovih pravic na podlagi te uredbe in v ta namen, če je ustrezno, sodeluje z nadzornimi organi v drugih državah članicah;

(f)

obravnava pritožbe, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oziroma v skladu s členom 80 telo, organizacija ali združenje, v ustreznem obsegu preuči vsebino pritožbe in v razumnem roku obvesti pritožnika o poteku in rezultatu preiskave, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim nadzornim organom;

(g)

sodeluje z drugimi nadzornimi organi, med drugim z izmenjavo informacij, in jim zagotavlja medsebojno pomoč, da se zagotovi doslednost pri uporabi in izvajanju te uredbe;

(h)

izvaja preiskave o uporabi te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejme od drugega nadzornega organa ali drugega javnega organa;

(i)

spremlja razvoj na zadevnem področju, kolikor vpliva na varstvo osebnih podatkov, predvsem razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter trgovinskih praks;

(j)

sprejema standardna pogodbena določila iz člena 28(8) in točke (d) člena 46(2);

(k)

vzpostavi in vzdržuje seznam v zvezi z zahtevo po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s členom 35(4);

(l)

svetuje glede dejanj obdelave iz člena 36(2);

(m)

spodbuja pripravo kodeksov ravnanja v skladu s členom 40(1) ter poda mnenje in odobri take kodekse ravnanja, ki zagotavljajo zadostne zaščitne ukrepe, v skladu s členom 40(5);

(n)

spodbuja vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov v skladu s členom 42(1) in odobri merila potrjevanja v skladu s členom 42(5);

(o)

kadar je ustrezno, izvaja redne preglede potrdil, izdanih v skladu s členom 42(7);

(p)

oblikuje in objavi merila za pooblastitev telesa za spremljanje kodeksov ravnanja v skladu s členom 41 in organa za potrjevanje v skladu s členom 43;

(q)

opravi pooblastitev telesa za spremljanje kodeksov ravnanja v skladu s členom 41 in organa za potrjevanje v skladu s členom 43;

(r)

odobri pogodbena določila in določbe iz člena 46(3);

(s)

odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu s členom 47;

(t)

prispeva k dejavnostim odbora;

(u)

hrani notranjo evidenco kršitev te uredbe in sprejetih ukrepov v skladu s členom 58(2), ter

(v)

opravlja vse druge naloge, povezane z varstvom osebnih podatkov.

2.   Vsak nadzorni organ olajša postopek vložitve pritožb iz točke (f) odstavka 1 z ukrepi, kot je obrazec za vložitev pritožbe, ki ga je mogoče izpolniti elektronsko, pri čemer niso izključena druga komunikacijska sredstva.

3.   Opravljanje nalog vsakega nadzornega organa je za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kadar ta obstaja, brezplačno.

4.   Kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pretirane, zlasti ker se ponavljajo, lahko nadzorni organ zaračuna razumno pristojbino glede na upravne stroške ali zavrne ukrepanje v zvezi z zahtevo. Nadzorni organ nosi dokazno breme, da je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana.

Člen 58

Pooblastila

1.   Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja preiskovalna pooblastila:

(a)

da upravljavcu in obdelovalcu ter, če je ustrezno, predstavniku upravljavca ali obdelovalca odredi, naj zagotovi vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(b)

da izvaja preiskave v obliki pregledov na področju varstva podatkov;

(c)

da izvaja preglede potrdil, izdanih v skladu s členom 42(7);

(d)

da upravljavca ali obdelovalca uradno obvesti o domnevni kršitvi te uredbe;

(e)

da od upravljavca ali obdelovalca pridobi dostop do vseh osebnih podatkov in informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(f)

da pridobi dostop do vseh prostorov upravljavca ali obdelovalca, vključno z vso opremo in sredstvi za obdelavo podatkov, v skladu s pravom Unije ali postopkovnim pravom države članice.

2.   Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja popravljalna pooblastila:

(a)

da izda upravljavcu ali obdelovalcu opozorilo, da bi predvidena dejanja obdelave verjetno kršila določbe te uredbe;

(b)

da upravljavcu ali obdelovalcu izreče opomin, kadar so bile z dejanji obdelave kršene določbe te uredbe;

(c)

da upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj ugodi zahtevam posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, glede uresničevanja njegovih pravic na podlagi te uredbe;

(d)

da upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj dejanja obdelave, če je to ustrezno, na določen način in v določenem roku uskladi z določbami te uredbe;

(e)

da upravljavcu odredi, naj posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvesti o kršitvi varstva osebnih podatkov;

(f)

da uvede začasno ali dokončno omejitev obdelave, vključno s prepovedjo obdelave;

(g)

da v skladu s členi 16, 17 in 18 odredi popravek ali izbris osebnih podatkov oziroma omejitev obdelave in o takšnih ukrepih v skladu s členom 17(2) in členom 19 uradno obvesti uporabnike, ki so jim bili osebni podatki razkriti;

(h)

da prekliče potrdilo ali organu za potrjevanje odredi preklic potrdila, izdanega v skladu s členoma 42 in 43, ali da organu za potrjevanje odredi, naj ne izda potrdila, kadar zahteve v zvezi s potrdilom niso ali niso več izpolnjene;

(i)

da glede na okoliščine posameznega primera poleg ali namesto ukrepov iz tega odstavka naloži upravno globo v skladu s členom 83;

(j)

da odredi prekinitev prenosov podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji.

3.   Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja pooblastila v zvezi z dovoljenji in svetovalnimi pristojnostmi:

(a)

da svetuje upravljavcu v skladu s postopkom predhodnega posvetovanja iz člena 36;

(b)

da na lastno pobudo ali na zahtevo izdaja mnenja za nacionalni parlament, vlado države članice ali, v skladu s pravom države članice, druge institucije in telesa, pa tudi za javnost, o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov;

(c)

da odobri obdelavo iz člena 36(5), če pravo države članice zahteva tako predhodno dovoljenje;

(d)

da izdaja mnenja in odobri osnutke kodeksov ravnanja v skladu s členom 40(5);

(e)

da pooblasti organe za potrjevanje v skladu s členom 43;

(f)

da izdaja potrdila in odobri merila za potrjevanje v skladu s členom 42(5);

(g)

da sprejme standardna določila o varstvu podatkov iz člena 28(8) in iz točke (d) člena 46(2);

(h)

da odobri pogodbena določila iz točke (a) člena 46(3);

(i)

da odobri upravne dogovore iz točke (b) člena 46(3);

(j)

da odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu s členom 47.

4.   Nadzorni organ izvaja pooblastila, ki so mu dodeljena v skladu s tem členom, na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom, kot je določeno v pravu Unije in pravu države članice v skladu z Listino.

5.   Vsaka država članica z zakonom določi, da ima njen nadzorni organ pooblastila, da sodne organe opozori na kršitve te uredbe in po potrebi začne sodne postopke ali v njih drugače sodeluje, da se zagotovi izvajanje določb te uredbe.

6.   Vsaka država članica z zakonom določi, da ima njen nadzorni organ poleg pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3 še dodatna pooblastila. Izvajanje teh pooblastil ne vpliva na učinkovitost izvajanja poglavja VII.

Člen 59

Poročila o dejavnostih

Vsak nadzorni organ pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih, ki lahko vključuje seznam vrst priglašenih kršitev in vrst naloženih ukrepov v skladu s členom 58(2). Ta poročila se predloži nacionalnemu parlamentu, vladi in drugim organom, kakor določa pravo države članice. Na voljo se dajo javnosti, Komisiji in odboru.

POGLAVJE VII

Sodelovanje in skladnost

Oddelek 1

Sodelovanje

Člen 60

Sodelovanje med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi

1.   Vodilni nadzorni organ sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi v skladu s tem členom in si prizadeva za soglasje. Vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi si izmenjujejo vse ustrezne informacije.

2.   Vodilni nadzorni organ lahko od drugih zadevnih nadzornih organov kadar koli zahteva zagotovitev medsebojne pomoči v skladu s členom 61 in lahko ukrepa skupaj z njimi v skladu s členom 62, zlasti pri izvajanju preiskav ali spremljanju izvajanja ukrepa, povezanega z upravljavcem ali obdelovalcem s sedežem v drugi državi članici.

3.   Vodilni nadzorni organ brez odlašanja posreduje ustrezne informacije o zadevi drugim zadevnim nadzornim organom. Drugim zadevnim nadzornim organom brez odlašanja predloži osnutek odločitve, s čimer jih zaprosi za mnenje, ki ga ustrezno upošteva.

4.   Kadar kateri koli od drugih zadevnih nadzornih organov v obdobju štirih tednov po opravljenem posvetovanju v skladu z odstavkom 3 tega člena poda ustrezne in utemeljene razloge za ugovor glede osnutka odločitve, vodilni nadzorni organ zadevo predloži mehanizmu za skladnost iz člena 63, če se z ugovorom ne strinja ali meni, da ugovor ni ustrezen ali utemeljen.

5.   Kadar namerava vodilni nadzorni organ upoštevati ustrezen in utemeljen ugovor, drugim zadevnim nadzornim organom predloži v mnenje spremenjeni osnutek odločitve. Za ta spremenjeni osnutek odločitve se v obdobju dveh tednov uporabi postopek iz odstavka 4.

6.   Kadar noben drug zadevni nadzorni organ v obdobju iz odstavkov 4 in 5 ne nasprotuje osnutku odločitve, ki jo predloži vodilni nadzorni organ, se šteje, da se vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi strinjajo s tem osnutkom odločitve, ki je zanje zavezujoča.

7.   Vodilni nadzorni organ sprejme odločitev in o njej uradno obvesti glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca, odvisno od primera, zadevno odločitev ter povzetek ustreznih dejstev in razlogov pa posreduje tudi drugim zadevnim nadzornim organom in odboru. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, o odločitvi obvesti pritožnika.

8.   Z odstopanjem od odstavka 7 nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v primeru zavržene ali zavrnjene pritožbe sprejme odločitev, o kateri uradno obvesti pritožnika, sporoči pa jo tudi upravljavcu.

9.   Kadar se vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi strinjajo, da se zavržejo ali zavrnejo deli pritožbe in uveljavijo drugi deli te pritožbe, se za vsakega od navedenih delov zadeve sprejme ločena odločitev. Vodilni nadzorni organ sprejme odločitev o delu, ki se nanaša na ukrepe, povezane z upravljavcem, o njej uradno obvesti glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca na ozemlju države članice, za katero je pristojen, sporoči pa jo tudi pritožniku, nadzorni organ pritožnika pa sprejme odločitev o delu, ki se nanaša na zavržbo ali zavrnitev pritožbe, in o njej uradno obvesti zadevnega pritožnika, sporoči pa jo tudi upravljavcu ali obdelovalcu.

10.   Upravljavec ali obdelovalec po prejemu uradnega obvestila o odločitvi vodilnega nadzornega organa v skladu z odstavkoma 7 in 9 sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja odločitve, kar zadeva obdelavo v okviru vseh njegovih sedežev v Uniji. Upravljavec ali obdelovalec o ukrepih, sprejetih za zagotovitev spoštovanja odločitve, uradno obvesti vodilni nadzorni organ, ki to sporoči drugim zadevnim nadzornim organom.

11.   V izjemnih okoliščinah, ko zadevni nadzorni organ utemeljeno sklepa, da obstaja nujna potreba po ukrepanju zaradi varstva interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, se uporabi nujni postopek iz člena 66.

12.   Vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi drug drugemu z elektronskimi sredstvi posredujejo zahtevane informacije iz tega člena v standardizirani obliki.

Člen 61

Medsebojna pomoč

1.   Nadzorni organi drug drugemu zagotovijo zadevne informacije in medsebojno pomoč, da dosledno izvajajo in uporabljajo to uredbo, ter uvedejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje. Medsebojna pomoč obsega zlasti zahteve za informacije in nadzorne ukrepe, kot so zahteve za predhodno dovoljenje in posvetovanja, preglede ter preiskave.

2.   Vsak nadzorni organ sprejme vse ustrezne ukrepe, potrebne za odgovor na zahtevo drugega nadzornega organa, brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje en mesec po prejemu zahteve. Takšni ukrepi lahko vključujejo zlasti prenos zadevnih informacij o poteku preiskave.

3.   Zahteve za pomoč vsebujejo vse potrebne informacije, vključno z namenom in obrazložitvijo zahteve. Izmenjane informacije se uporabljajo samo v namen, za katerega so bile zahtevane.

4.   Nadzorni organ, ki prejme zahtevo za pomoč, te ne sme zavrniti, razen če:

(a)

ni pristojen za vsebino zahteve ali za izvršitev zahtevanih ukrepov, ali

(b)

bi izpolnitev zahteve kršila to uredbo ali pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za nadzorni organ, ki je prejel zahtevo.

5.   Nadzorni organ, ki je prejel zahtevo, obvesti nadzorni organ, ki je zahtevo poslal, o rezultatih oziroma po potrebi o stanju zadeve ali ukrepih, sprejetih v odziv na zahtevo. Nadzorni organ, ki je prejel zahtevo, vsako zavrnitev zahteve v skladu z odstavkom 4 ustrezno obrazloži.

6.   Nadzorni organi, ki so prejeli zahtevo, informacije, za katere zaprosijo drugi nadzorni organi, praviloma posredujejo z elektronskimi sredstvi v standardizirani obliki.

7.   Nadzorni organi, ki so prejeli zahtevo za noben njihov ukrep na podlagi zahteve za medsebojno pomoč ne zaračunajo pristojbine. Nadzorni organi se lahko dogovorijo o pravilih o vzajemnih nadomestilih, za posebne izdatke, nastale zaradi zagotavljanja medsebojne pomoči v izjemnih okoliščinah..

8.   Kadar nadzorni organ informacij iz odstavka 5 tega člena ne zagotovi v enem mesecu po prejemu zahteve drugega nadzornega organa, lahko nadzorni organ, ki je zahtevo poslal, v skladu s členom 55(1) sprejme začasen ukrep na ozemlju države članice, za katero je pristojen. V tem primeru se predpostavlja, da obstaja nujna potreba po ukrepanju v skladu s členom 66(1), na podlagi katere se v skladu s členom 66(2) zahteva nujna zavezujoča odločitev odbora.

9.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in postopke za medsebojno pomoč iz tega člena ter ureditev za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in odborom, zlasti standardizirano obliko iz odstavka 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

Člen 62

Skupno ukrepanje nadzornih organov

1.   Nadzorni organi po potrebi skupaj ukrepajo, tudi z izvajanjem skupnih preiskav in skupnih izvršilnih ukrepov, pri katerih sodelujejo člani ali osebje nadzornih organov drugih držav članic.

2.   Kadar ima upravljavec ali obdelovalec sedeže v več državah članicah, ali kadar je verjetno, da bodo dejanja obdelave pomembno vplivala na znatno število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici, ima nadzorni organ vsake od teh držav članic pravico do sodelovanja pri skupnem ukrepanju. Pristojni nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 56(1) ali (4), k sodelovanju pri skupnem ukrepanju povabi nadzorni organ vsake od teh držav članic in se brez odlašanja odzove na zahtevo nadzornega organa za sodelovanje.

3.   Nadzorni organ lahko v skladu s pravom držav članic in z dovoljenjem nadzornega organa druge države članice dodeli pooblastila, tudi preiskovalna, članom ali osebju nadzornega organa druge države članice, ki sodelujejo pri skupnem ukrepanju, ali, če je to po pravu države članice nadzornega organa gostitelja dopustno, članom ali osebju nadzornega organa druge države članice dovoli izvajanje njihovih preiskovalnih pooblastil v skladu s pravom države članice nadzornega organa druge države članice. Takšna preiskovalna pooblastila se lahko izvajajo samo pod vodstvom in v prisotnosti članov ali osebja nadzornega organa gostitelja. Za člane ali osebje nadzornega organa druge države članice velja pravo države članice nadzornega organa gostitelja.

4.   Kadar v skladu z odstavkom 1 osebje nadzornega organa druge države članice deluje v kateri drugi državi članici, država članica nadzornega organa gostitelja prevzame odgovornost za njegova dejanja, tudi kazensko odgovornost, za vso škodo, ki jo povzroči med delovanjem, v skladu s pravom države članice, na ozemlju katere deluje.

5.   Država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda, tako škodo poravna pod pogoji, ki veljajo za škodo, ki jo povzroči njeno lastno osebje. Država članica nadzornega organa druge države članice, katere osebje povzroči škodo kateri koli osebi na ozemlju druge države članice, tej drugi državi članici v celoti povrne vse zneske, ki jih je ta izplačala upravičenim osebam.

6.   V primeru iz odstavka 1 vsaka država članica brez poseganja v uresničevanje svojih pravic do tretjih oseb in z izjemo odstavka 5 od druge države članice ne zahteva povračila škode iz odstavka 4.

7.   Kadar se načrtuje skupno ukrepanje in nadzorni organ v enem mesecu ne izpolni obveznosti iz drugega stavka odstavka 2 tega člena, lahko drugi nadzorni organi v skladu s členom 55 sprejmejo začasen ukrep na ozemlju države članice, za katero je pristojen. V tem primeru se predpostavlja, da obstaja nujna potreba po ukrepanju v skladu s členom 66(1), na podlagi katere se v skladu s členom 66(2) zahteva nujno mnenje ali nujna zavezujoča odločitev odbora.

Oddelek 2

Skladnost

Člen 63

Mehanizem za skladnost

Da bi prispevali k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji, nadzorni organi sodelujejo med seboj in po potrebi s Komisijo, in sicer prek mehanizma za skladnost, kakor je določen v tem oddelku.

Člen 64

Mnenje odbora

1.   Odbor izda mnenje, kadar pristojni nadzorni organ namerava sprejeti katerega koli od ukrepov v nadaljevanju. V ta namen pristojni nadzorni organ posreduje osnutek odločitve odboru, ko:

(a)

je namenjen sprejetju seznama dejanj obdelave, za katere velja zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s členom 35(4);

(b)

zadeva vprašanje v skladu s členom 40(7), in sicer, ali je osnutek kodeksa ravnanja oziroma sprememba ali razširitev v skladu s to uredbo;

(c)

je namenjen odobritvi meril za pooblastitev organa v skladu s členom 41(3) ali organa za potrjevanje v skladu s členom 43(3);

(d)

je namenjen določitvi standardnih določil o varstvu podatkov iz točke (d) člena 46(2) in iz člena 28(8);

(e)

je namenjen odobritvi pogodbenih določil iz točke (a) člena 46(3), ali

(f)

je namenjen odobritvi zavezujočih poslovnih pravil v smislu člena 47.

2.   Kateri koli nadzorni organ, predsednik odbora ali Komisija lahko zahteva, da katero koli zadevo splošne uporabe ali z učinkom v več kot eni državi članici preuči odbor, ki da mnenje, zlasti kadar pristojni nadzorni organ ne izpolni obveznosti glede medsebojne pomoči v skladu s členom 61 ali glede skupnega ukrepanja v skladu s členom 62.

3.   V primerih iz odstavkov 1 in 2 odbor izda mnenje o vsebini, ki mu je predložena, če o isti zadevi ni že izdal mnenja. To mnenje se sprejme v osmih tednih z navadno večino članov odbora. To obdobje se lahko glede na kompleksnost vsebine podaljša za šest tednov. Kar zadeva osnutek odločitve iz odstavka 5, razposlan članom odbora v skladu z odstavkom 6, velja, da se član, ki ne izrazi nasprotovanja v razumnem roku, ki ga določi predsednik, strinja z osnutkom odločitve.

4.   Nadzorni organi in Komisija odboru brez nepotrebnega odlašanja z elektronskimi sredstvi v standardizirani obliki sporočijo vse zadevne informacije, po potrebi vključno s povzetkom dejstev, osnutkom odločitve, razlogi, zaradi katerih je sprejetje takšnega ukrepa potrebno, in mnenji drugih zadevnih nadzornih organov.

5.   Predsednik odbora brez nepotrebnega odlašanja z elektronskimi sredstvi obvesti:

(a)

člane odbora in Komisijo o vseh zadevnih informacijah, ki jih je prejel v standardizirani obliki. Sekretariat odbora po potrebi zagotovi prevode pomembnih informacij, in

(b)

nadzorni organ iz odstavka 1 oziroma 2 in Komisijo o mnenju, ki ga tudi objavi.

6.   Pristojni nadzorni organ v roku iz odstavka 3 ne sprejme osnutka odločitve iz odstavka 1.

7.   Nadzorni organ iz odstavka 1 čim bolj upošteva mnenje odbora in v dveh tednih po prejemu mnenja predsednika odbora z elektronskimi sredstvi v standardizirani obliki obvesti, ali bo ohranil ali spremenil svoj osnutek odločitve in spremenjeni osnutek odločitve, če obstaja.

8.   Kadar zadevni nadzorni organ v obdobju iz odstavka 7 tega člena obvesti predsednika odbora, da v celoti ali deloma ne namerava upoštevati mnenja odbora, in to ustrezno utemelji, se uporabi člen 65(1).

Člen 65

Reševanje sporov s strani odbora

1.   Da se zagotovi pravilna in dosledna uporaba te uredbe v posameznih primerih, odbor sprejme zavezujočo odločitev v naslednjih primerih:

(a)

kadar je, v primeru iz člena 60(4), zadevni nadzorni organ dal ustrezen in utemeljen ugovor osnutku odločitve vodilnega organa ali če je vodilni organ zavrnil tak ugovor kot neustrezen ali neutemeljen. Zavezujoča odločitev velja za vse zadeve, na katere se nanaša ustrezen in utemeljen ugovor, zlasti kadar gre za kršitev te uredbe;

(b)

kadar obstajajo nasprotujoča si stališča o tem, kateri zadevni nadzorni organ je pristojen za glavni sedež;

(c)

kadar pristojni nadzorni organ ne zaprosi za mnenje odbora v primerih iz člena 64(1) ali ne upošteva mnenja odbora, izdanega na podlagi člena 64. V tem primeru lahko kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija zadevo posreduje odboru.

2.   Odločitev iz odstavka 1 se sprejme v enem mesecu od predložitve vsebine z dvotretjinsko večino članov odbora. To obdobje se lahko zaradi kompleksnosti vsebine podaljša za en mesec. Odločitev iz odstavka 1 se utemelji ter naslovi na vodilni nadzorni organ in vse zadevne nadzorne organe ter je za vse zavezujoča.

3.   Kadar odboru v obdobjih iz odstavka 2 ne uspe sprejeti odločitve, sprejme odločitev v dveh tednih po izteku drugega meseca iz odstavka 2, in sicer z navadno večino članov odbora. Kadar so glasovi članov odbora izenačeni, se odločitev sprejme z glasovanjem predsednika odbora.

4.   Zadevni nadzorni organi ne sprejmejo odločitve o vsebini, predloženi odboru v skladu z odstavkom 1, v obdobjih iz odstavkov 2 in 3.

5.   Predsednik odbora zadevne nadzorne organe brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti o odločitvi iz odstavka 1. O tem obvesti Komisijo. Odločitev se brez odlašanja objavi na spletnem mestu odbora, potem ko nadzorni organ uradno sporoči končno odločitev iz odstavka 6.

6.   Vodilni nadzorni organ oziroma nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, končno odločitev sprejme na podlagi odločitve iz odstavka 1 tega člena, brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje en mesec po uradnem posredovanju odločitve odbora. Vodilni nadzorni organ oziroma nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, obvesti odbor o datumu, ko so upravljavec ali obdelovalec in posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uradno obveščeni o njegovi končni odločitvi. Končna odločitev zadevnih nadzornih organov se sprejme pod pogoji iz člena 60(7), (8) in (9). Končna odločitev se nanaša na odločitev iz odstavka 1 tega člena, v njej pa je navedeno, da se odločitev iz odstavka 1 objavi na spletnem mestu odbora v skladu z odstavkom 5 tega člena. Končni odločitvi je priložena odločitev iz odstavka 1 tega člena.

Člen 66

Nujni postopek

1.   V izjemnih okoliščinah, kadar zadevni nadzorni organ meni, da obstaja nujna potreba po ukrepanju zaradi varstva pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko z odstopanjem od mehanizma za skladnost iz členov 63, 64 in 65 ali postopka iz člena 60 brez odlašanja sprejme začasne ukrepe, katerih namen je doseči pravne učinke na ozemlju, na katerem deluje, z določenim obdobjem veljavnosti, ki ni daljše od treh mesecev. Nadzorni organ o teh ukrepih in razlogih za njihovo sprejetje nemudoma obvesti druge zadevne nadzorne organe, odbor in Komisijo.

2.   Kadar je nadzorni organ sprejel ukrep v skladu z odstavkom 1 in meni, da je treba končne ukrepe nujno sprejeti, lahko zahteva nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev odbora, pri čemer navede razloge za tako mnenje ali odločitev.

3.   Kadar pristojni nadzorni organ ni sprejel ustreznega ukrepa, ko je ukrepanje nujno, lahko kateri koli nadzorni organ od odbora zahteva nujno mnenje oziroma nujno zavezujočo odločitev, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pri čemer utemelji zahtevo po izdaji takega mnenja ali sprejetju take odločitve, tudi glede nujnosti ukrepanja.

4.   Z odstopanjem od člena 64(3) in člena 65(2) se nujno mnenje ali nujna zavezujoča odločitev iz odstavkov 2 in 3 tega člena sprejme v dveh tednih z navadno večino članov odbora.

Člen 67

Izmenjava informacij

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki se splošno uporabljajo, s katerimi določi ureditev za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in odborom, zlasti standardizirano obliko iz člena 64.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

Oddelek 3

Evropski odbor za varstvo podatkov

Člen 68

Evropski odbor za varstvo podatkov

1.   Evropski odbor za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: odbor) se ustanovi kot organ Unije in je pravna oseba.

2.   Odbor zastopa njegov predsednik.

3.   Odbor sestavljajo vodje enega nadzornega organa iz vsake države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali njihovi predstavniki.

4.   Kadar je v državi članici za spremljanje uporabe določb na podlagi te uredbe pristojnih več nadzornih organov, se v skladu s pravom te države članice imenuje skupni predstavnik.

5.   Komisija ima pravico, da sodeluje pri dejavnostih in na sestankih odbora, nima pa glasovalne pravice. Komisija imenuje svojega predstavnika. Predsednik odbora obvesti Komisijo o dejavnostih odbora.

6.   V primerih iz člena 65 ima Evropski nadzornik za varstvo podatkov glasovalno pravico le pri odločitvah v zvezi z načeli in pravili, ki se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ter po vsebini ustrezajo načelom in pravilom iz te uredbe.

Člen 69

Neodvisnost

1.   Odbor pri opravljanju nalog ali izvajanju pooblastil na podlagi členov 70 in 71 deluje neodvisno.

2.   Brez poseganja v zahteve Komisije iz točke (b) člena 70(1) in člena 70(2) odbor pri opravljanju svojih nalog ali izvajanju svojih pooblastil nikogar ne prosi za navodila niti jih od nikogar ne sprejema.

Člen 70

Naloge odbora

1.   Odbor zagotavlja dosledno uporabo te uredbe. V ta namen na lastno pobudo ali, kjer je ustrezno, na zahtevo Komisije zlasti:

(a)

spremlja in zagotavlja pravilno uporabo te uredbe v primerih iz členov 64 in 65 brez poseganja v naloge nacionalnih nadzornih organov;

(b)

svetuje Komisiji o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v Uniji, tudi o vseh predlogih sprememb te uredbe;

(c)

svetuje Komisiji glede oblike in postopkov izmenjave informacij med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi za zavezujoča poslovna pravila;

(d)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse za postopke izbrisa povezav do osebnih podatkov ali kopij osebnih podatkov iz javnosti dostopnih komunikacijskih storitev iz člena 17(2);

(e)

na lastno pobudo oziroma na zahtevo katerega od svojih članov ali Komisije preuči vsako vprašanje v zvezi z uporabo te uredbe ter izda smernice, priporočila in najboljše prakse, da spodbudi njeno dosledno uporabo;

(f)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in pogoje za odločitve na podlagi oblikovanja profilov v skladu s členom 22(2);

(g)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka za ugotavljanje kršitev varstva osebnih podatkov in opredelitev izraza „nepotrebno odlašanje“ iz člena 33(1) in (2) ter za posebne okoliščine, v katerih se od upravljavca ali obdelovalca zahteva, da predloži uradno obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov;

(h)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka glede okoliščin, v katerih je verjetno, da kršitev varstva osebnih podatkov povzroča veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov iz člena 34(1);

(i)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in zahteve za prenose podatkov, ki temeljijo na zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za upravljavce, in zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za obdelovalce, ter na nadaljnjih zahtevah, potrebnih za zagotavljanje varstva osebnih podatkov zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz člena 47;

(j)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, da bi podrobneje določil merila in zahteve za prenose osebnih podatkov na podlagi člena 49(1);

(k)

pripravi smernice za nadzorne organe v zvezi z uporabo ukrepov iz člena 58(1), (2) in (3) ter določitvijo upravnih glob v skladu s členom 83;

(l)

pregleda praktično uporabo smernic, priporočil in najboljših praks iz točk (e) in (f);

(m)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi določi skupne postopke za poročanje posameznikov o kršitvah te uredbe v skladu s členom 54(2);

(n)

spodbuja oblikovanje kodeksov ravnanja, pa tudi vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov v skladu s členoma 40 in 42;

(o)

pooblašča organe za potrjevanje in redni pregled potrjevanja v skladu s členom 43 ter vodi javni register pooblaščenih organov v skladu s členom 43(6) in pooblaščenih upravljavcev ali obdelovalcev s sedežem v tretjih državah v skladu s členom 42(7);

(p)

določi zahteve iz člena 43(3) za namene pooblastitve organov za potrjevanje v skladu s členom 42;

(q)

Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede potrjevanja iz člena 43(8);

(r)

Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede ikon iz člena 12(7);

(s)

Komisiji predloži mnenje v zvezi z oceno ustreznosti ravni varstva v tretji državi ali mednarodni organizaciji, vključno v zvezi z oceno o tem, ali tretja država, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva. V ta namen Komisija predloži odboru vso potrebno dokumentacijo, vključno s korespondenco z vlado tretje države glede te tretje države, ozemlja ali določenega sektorja, ali z mednarodno organizacijo;

(t)

izdaja mnenja o osnutkih odločitev nadzornih organov v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 64(1) o zadevah, predloženih v skladu s členom 64(2), in izdaja zavezujoče odločitve v skladu s členom 65, vključno v primerih iz člena 66;

(u)

spodbuja sodelovanje ter učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij in najboljših praks med nadzornimi organi;

(v)

spodbuja skupne programe usposabljanja ter pospešuje izmenjave osebja med nadzornimi organi in po potrebi z nadzornimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami;

(w)

spodbuja izmenjavo znanja in dokumentacije o zakonodaji in praksi s področja varstva osebnih podatkov z nadzornimi organi za varstvo podatkov po svetu.

(x)

izdaja mnenja o kodeksih ravnanja, oblikovanih na ravni Unije v skladu s členom 40(9), in

(y)

vodi javno dostopen elektronski register odločitev, ki jih sprejmejo nadzorni organi in sodišča glede vprašanj, obravnavanih v okviru mehanizma za skladnost.

2.   Kadar Komisija odbor zaprosi za nasvet, lahko navede rok, pri čemer upošteva nujnost zadeve.

3.   Odbor Komisiji in odboru iz člena 93 posreduje svoja mnenja, smernice, priporočila in najboljše prakse ter jih objavi.

4.   Odbor se po potrebi posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim omogoči, da v razumnem roku podajo svoje pripombe. Odbor brez poseganja v člen 76 objavi rezultate postopka posvetovanja.

Člen 71

Poročila

1.   Odbor pripravi letno poročilo o varstvu posameznikov v zvezi z obdelavo v Uniji ter po potrebi tretjih državah in mednarodnih organizacijah. Poročilo se objavi in posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.   Letno poročilo vključuje pregled praktične uporabe smernic, priporočil in najboljših praks iz točke (l) člena 70(1) ter zavezujočih odločitev iz člena 65.

Člen 72

Postopek

1.   Odbor odločitve sprejema z navadno večino članov, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

2.   Odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov in določi svoj način delovanja.

Člen 73

Predsednik

1.   Odbor izmed svojih članov z navadno večino izvoli predsednika in dva namestnika predsednika.

2.   Mandat predsednika in namestnikov predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

Člen 74

Naloge predsednika

1.   Naloge predsednika so:

(a)

sklicevanje sestankov odbora in priprava dnevnega reda;

(b)

uradno sporočanje odločitev, ki jih v skladu s členom 65 sprejme odbor, vodilnemu nadzornemu organu in zadevnim nadzornim organom;

(c)

zagotavljanje pravočasne izpolnitve nalog odbora, zlasti v zvezi z mehanizmom za skladnost iz člena 63.

2.   Odbor v svojem poslovniku določi razdelitev nalog med predsednikom in namestnikoma predsednika.

Člen 75

Sekretariat

1.   Odboru pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

2.   Sekretariat opravlja svoje naloge izključno po navodilih predsednika odbora.

3.   Linija poročanja osebja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki opravlja naloge, ki so v skladu s to uredbo dodeljene odboru, je ločena od linije poročanja osebja, ki opravlja naloge, dodeljene Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

4.   Kjer je to ustrezno, odbor in Evropski nadzornik za varstvo podatkov pripravita in objavita memorandum o soglasju o izvajanju tega člena, v katerem so določeni pogoji njunega sodelovanja in ki ga uporablja osebje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki opravlja naloge, ki so s to uredbo dodeljene odboru.

5.   Sekretariat zagotavlja analitično, upravno in logistično podporo odboru.

6.   Sekretariat je odgovoren zlasti za:

(a)

vsakodnevno poslovanje odbora;

(b)

komunikacijo med člani odbora, njegovim predsednikom in Komisijo;

(c)

komunikacijo z drugimi institucijami in javnostjo;

(d)

uporabo elektronskih sredstev za notranjo in zunanjo komunikacijo;

(e)

prevod pomembnih informacij;

(f)

pripravo sestankov odbora in nadaljnje ukrepanje po njih;

(g)

pripravo, oblikovanje osnutkov ter objavo mnenj, odločitev o reševanju sporov med nadzornimi organi in drugih besedil, ki jih sprejme odbor.

Člen 76

Zaupnost

1.   Kakor je določeno v poslovniku odbora, so razprave odbora zaupne, kadar ta meni, da je to potrebno.

2.   Dostop do dokumentov, predloženih članom odbora, strokovnjakom in predstavnikom tretjih oseb, ureja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (21).

POGLAVJE VIII

Pravna sredstva, odgovornost in kazni

Člen 77

Pravica do vložitve pritožbe pri nadzornem organu

1.   Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali pravno sredstvo ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, zlasti v državi članici, v kateri ima običajno prebivališče, v kateri je njegov kraj dela ali v kateri je domnevno prišlo do kršitve, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši to uredbo.

2.   Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, obvesti pritožnika o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi, vključno z možnostjo pravnega sredstva na podlagi člena 78.

Člen 78

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper nadzorni organ

1.   Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo.

2.   Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kadar nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi členov 55 in 56, ne obravnava pritožbe ali če posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v treh mesecih ne obvesti o stanju zadeve ali odločitvi o pritožbi, vloženi na podlagi člena 77.

3.   Za postopke zoper nadzorni organ so pristojna sodišča države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež.

4.   Kadar je začet postopek zoper odločitev nadzornega organa, v zvezi s katero je odbor pred tem sprejel mnenje ali odločitev v okviru mehanizma za skladnost, nadzorni organ to mnenje ali odločitev posreduje sodišču.

Člen 79

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper upravljavca ali obdelovalca

1.   Brez poseganja v katero koli razpoložljivo upravno ali izvensodno sredstvo, vključno s pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu na podlagi člena 77, ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kadar meni, da so bile njegove pravice iz te uredbe kršene zaradi obdelave njegovih osebnih podatkov, ki ni bila v skladu s to uredbo.

2.   Za postopke zoper upravljavca ali obdelovalca so pristojna sodišča države članice, v kateri ima upravljavec ali obdelovalec sedež. Alternativno so za takšne postopke pristojna tudi sodišča države članice, v kateri ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, svoje običajno prebivališče, razen če je upravljavec ali obdelovalec javni organ države članice, ki izvaja svoja javna pooblastila.

Člen 80

Zastopanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da pooblasti neprofitno telo, organizacijo ali združenje, ki je ustrezno ustanovljeno v skladu s pravom države članice, in katerega statutarno določeni cilji so v javnem interesu ter je dejavno na področju varstva pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kar zadeva varstvo njihovih osebnih podatkov, da vloži pritožbo v njegovem imenu in da v njegovem imenu uveljavlja pravice iz členov 77, 78 in 79 ter da v njegovem imenu uveljavlja pravico do odškodnine iz člena 82, kadar tako določa pravo države članice.

2.   Države članice lahko določijo, da ima katero koli telo, organizacija ali združenje iz odstavka 1 tega člena neodvisno od pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v tej državi članici pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, ki je pristojen na podlagi člena 77, in da uveljavlja pravice iz členov 78 in 79, če meni, da so pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz te uredbe kršene zaradi obdelave.

Člen 81

Začasna ustavitev postopka

1.   Kadar ima pristojno sodišče države članice informacije, da na sodišču druge države članice teče postopek v zvezi z enako vsebino, kar zadeva obdelavo s strani istega upravljavca ali obdelovalca, stopi v stik z zadevnim sodiščem v drugi državi članici, da potrdi obstoj takega postopka.

2.   Kadar na sodišču druge države članice teče postopek v zvezi z enako vsebino, kar zadeva obdelavo s strani istega upravljavca ali obdelovalca, lahko katero koli pristojno sodišče, razen sodišča, pred katerim se je postopek najprej začel, začasno ustavi postopek.

3.   Kadar ti postopki tečejo na sodiščih prve stopnje, se lahko katero koli sodišče, razen sodišča, pred katerim se je postopek najprej začel, na zahtevo ene od strank prav tako izreče za nepristojno, če je sodišče, pred katerim se je postopek najprej začel, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če nacionalno pravo dovoljuje združitev postopkov.

Člen 82

Pravica do odškodnine in odgovornost

1.   Vsak posameznik, ki je utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve te uredbe, ima pravico, da od upravljavca ali obdelovalca dobi odškodnino za nastalo škodo.

2.   Vsak upravljavec, vključen v obdelavo, je odgovoren za škodo, ki jo povzroči obdelava, ki krši to uredbo. Obdelovalec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči obdelava le, kadar ne izpolnjuje obveznosti iz te uredbe, ki so posebej naslovljene na obdelovalce, ali kadar je prekoračil zakonita navodila upravljavca ali ravnal v nasprotju z njimi.

3.   Upravljavec ali obdelovalec je izvzet od odgovornosti iz odstavka 2, če dokaže, da v nobenem primeru ni odgovoren za dogodek, ki povzroči škodo.

4.   Kadar so v isto obdelavo vključeni več kot en upravljavec ali obdelovalec ali sta vključena oba, upravljavec in obdelovalec in kadar so ti na podlagi odstavkov 2 in 3 odgovorni za katero koli škodo, nastalo zaradi obdelave, je vsak upravljavec ali obdelovalec odgovoren za celotno škodo, da se zagotovi, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prejme učinkovito odškodnino.

5.   Kadar je upravljavec ali obdelovalec v skladu z odstavkom 4 plačal celotno odškodnino za nastalo škodo, je ta upravljavec ali obdelovalec upravičen, da od drugih upravljavcev ali obdelovalcev, vključenih v isto obdelavo, zahteva povračilo tistega dela odškodnine, ki ustreza njihovemu delu odgovornosti za škodo v skladu s pogoji iz odstavka 2.

6.   Za sodne postopke v zvezi z uveljavljanjem pravice do odškodnine so pristojna sodišča, ki so pristojna na podlagi prava države članice iz člena 79(2).

Člen 83

Splošni pogoji za naložitev upravnih glob

1.   Vsak nadzorni organ zagotovi, da so upravne globe, naložene na podlagi tega člena, v zvezi s kršitvami te uredbe iz odstavkov 4, 5 in 6, v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Glede na okoliščine posameznega primera se upravne globe naložijo poleg ali namesto ukrepov iz točk (a) do (h) in (j) člena 58(2). Pri odločanju o tem, ali se naloži upravna globa, in o višini upravne globe za vsak posamezen primer se ustrezno upošteva naslednje:

(a)

narava, teža in trajanje kršitve, pri čemer se upoštevajo narava, obseg ali namen zadevne obdelave ter število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki jih je kršitev prizadela, in raven škode, ki so jo utrpeli;

(b)

ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;

(c)

vsi ukrepi, ki jih je sprejel upravljavec ali obdelovalec, da bi omilil škodo, ki so jo utrpeli posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki;

(d)

stopnja odgovornosti upravljavca ali obdelovalca, pri čemer se upoštevajo tehnični in organizacijski ukrepi, ki jih je sprejel v skladu s členoma 25 in 32;

(e)

vse zadevne predhodne kršitve upravljavca ali obdelovalca;

(f)

stopnja sodelovanja z nadzornim organom pri odpravljanju kršitve in blažitvi morebitnih škodljivih učinkov kršitve;

(g)

vrste osebnih podatkov, ki jih zadeva kršitev,

(h)

kako je nadzorni organ izvedel za kršitev, zlasti če in v kakšnem obsegu ga je upravljavec ali obdelovalec uradno obvestil o kršitvi;

(i)

kadar so bili ukrepi iz člena 58(2) že prej odrejeni zoper zadevnega upravljavca ali obdelovalca v zvezi z enako vsebino, skladnost s temi ukrepi;

(j)

zavezanost k odobrenim kodeksom ravnanja v skladu s členom 40 ali odobrenim mehanizmom potrjevanja v skladu s členom 42, in

(k)

morebitni drugi oteževalni ali olajševalni dejavniki v zvezi z okoliščinami primera, kot so pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki neposredno ali posredno izhajajo iz kršitve.

3.   Če upravljavec ali obdelovalec namerno ali iz malomarnosti pri istem ali povezanem dejanju obdelave krši več določb te uredbe, skupni znesek upravne globe ne presega zneska, določenega za najhujšo kršitev.

4.   V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 10 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

(a)

obveznosti upravljavca in obdelovalca v skladu s členi 8, 11, 25 do 39 ter 42 in 43;

(b)

obveznosti organa za potrjevanje v skladu s členoma 42 in 43;

(c)

obveznosti organa za spremljanje v skladu s členom 41(4).

5.   V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

(a)

osnovna načela obdelave, vključno s pogoji za privolitev, v skladu s členi 5, 6, 7 in 9;

(b)

pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, v skladu s členi 12 do 22;

(c)

prenosi osebnih podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, v skladu s členi 44 do 49;

(d)

katere koli obveznosti v skladu s pravom države članice, sprejete na podlagi poglavja IX;

(e)

neupoštevanje odredbe ali začasne ali dokončne omejitve obdelave ali prekinitve prenosa podatkov, ki jo izda nadzorni organ v skladu s členom 58(2), ali nezagotovitev dostopa, s čimer se krši člen 58(1).

6.   V skladu z odstavkom 2 tega člena se za neupoštevanje odredbe, ki jo izda nadzorni organ, iz člena 58(2) uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

7.   Brez poseganja v popravljalna pooblastila nadzornih organov na podlagi člena 58(2) lahko vsaka država članica določi pravila o tem, ali in v kolikšni meri se lahko javnim organom in telesom s sedežem v zadevni državi članici naložijo upravne globe.

8.   Nadzorni organ izvaja pooblastila iz tega člena na podlagi ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov v skladu s pravom Unije in pravom države članice, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom.

9.   Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, se lahko ta člen uporablja tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev globe, pristojna nacionalna sodišča pa jo izrečejo, pri čemer mora biti zagotovljeno, da so ta pravna sredstva učinkovita in imajo enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. V vsakem primeru pa so globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah svojih zakonov, ki jih sprejmejo na podlagi tega odstavka do 25. maja 2018, brez odlašanja pa tudi o vseh nadaljnjih spremembah teh predpisov ali spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 84

Kazni

1.   Države članice določijo pravila o drugih kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, zlasti za kršitve, za katere se ne uporabljajo upravne globe v skladu s členom 83, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti o določbah svojih zakonov, ki jih sprejme na podlagi odstavka 1, do 25. maja 2018 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva

POGLAVJE IX

Določbe o posebnih primerih obdelave

Člen 85

Obdelava ter svoboda izražanja in obveščanja

1.   Države članice z zakonom usklajujejo pravico do varstva osebnih podatkov na podlagi te uredbe s pravico do svobode izražanja in obveščanja, vključno z obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja.

2.   Za obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja države članice določijo izjeme ali odstopanja od poglavja II (načela), poglavja III (pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki), poglavja IV (upravljavec in obdelovalec), poglavja V (prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije), poglavja VI (neodvisni nadzorni organi), poglavja VII (sodelovanje in skladnost) in poglavja IX (posebni primeri obdelave podatkov), če so potrebni za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s svobodo izražanja in obveščanja.

3.   Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti o določbah zakonov, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2, brez odlašanja pa tudi o vsakršni naknadni spremembi teh predpisov ali spremembah, ki nanje vplivajo.

Člen 86

Obdelava in dostop javnosti do uradnih dokumentov

Javni organ oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

Člen 87

Obdelava nacionalne identifikacijske številke

Države članice lahko dodatno določijo posebne pogoje za obdelavo nacionalne identifikacijske številke ali katerega koli drugega identifikatorja, ki se splošno uporablja. V tem primeru se nacionalna identifikacijska številka ali kateri koli drug identifikator, ki se splošno uporablja, uporablja le z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo.

Člen 88

Obdelava v okviru zaposlitve

1.   Države članice lahko v zakonu ali kolektivnih pogodbah določijo podrobnejša pravila za zagotovitev varstva pravic in svoboščin v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zaposlenih v okviru zaposlitve, zlasti za namene zaposlovanja, izvajanja pogodbe o zaposlitvi, vključno z izpolnjevanjem obveznosti, določenih z zakonom ali kolektivnimi pogodbami, upravljanja, načrtovanja in organizacije dela, enakosti in raznolikosti na delovnem mestu, zdravja in varnosti pri delu, varstva lastnine zaposlenih ali potrošnikov in za namene individualnega ali kolektivnega izvajanja in uživanja pravic in ugodnosti, povezanih z zaposlitvijo, ter za namene prekinitve delovnega razmerja.

2.   Ta pravila vključujejo ustrezne in posebne ukrepe za zaščito človeškega dostojanstva, zakonitih interesov in temeljnih pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s posebnim poudarkom na preglednosti obdelave, prenosu osebnih podatkov v povezani družbi ali skupini podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, ter sistemih spremljanja na delovnem mestu.

3.   Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti o določbah svojih zakonov, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 1, do 25. maja 2018, in jo brez odlašanja uradno obvesti o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 89

Zaščitni ukrepi in odstopanja v zvezi z obdelavo v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene

1.   Za obdelavo v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene se v skladu s to uredbo uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. S temi zaščitnimi ukrepi se zagotovi, da se sprejmejo tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi zlasti spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov. Ti ukrepi lahko vključujejo psevdonimizacijo, kadar se ti nameni lahko uresničijo na ta način. Kadar se ti nameni lahko uresničijo z nadaljnjo obdelavo, ki ne omogoča ali več ne omogoča identifikacije posameznikov, na katere se nanašajo podatki, se ti nameni uresničijo na ta način.

2.   Kadar se osebni podatki obdelujejo v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene, se lahko v pravu Unije ali pravu države članice določijo odstopanja od pravic iz členov 15, 16, 18 in 21, za katere veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 1 tega člena, kolikor je verjetno, da bi takšne pravice onemogočile ali resno ovirale doseganje posebnih namenov in kolikor so takšna odstopanja nujna za uresničitev teh namenov.

3.   Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene arhiviranja v javnem interesu, se lahko v pravu Unije ali pravu države članice določijo odstopanja od pravic iz členov 15, 16, 18, 19, 20 in 21, za katere veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 1 tega člena, če bi takšne pravice lahko onemogočile ali resno ovirale doseganje posebnih namenov in kolikor so takšna odstopanja nujna za uresničitev teh namenov.

4.   Kadar vrsta obdelave iz odstavkov 2 in 3 hkrati izpolnjuje tudi drug namen, se dovoljena odstopanja uporabijo le za obdelavo v namene iz navedenih odstavkov.

Člen 90

Obveznost varovanja skrivnosti

1.   Države članice lahko sprejmejo posebna pravila, s katerimi določijo pooblastila nadzornih organov iz točk (e) in (f) člena 58(1) v zvezi z upravljavci ali obdelovalci, za katere v skladu s pravom Unije ali pravom države članice ali predpisi, ki jih določijo pristojni nacionalni organi, velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveznosti varovanja skrivnosti, kadar je to potrebno in sorazmerno, da se uskladi pravica do varstva osebnih podatkov z obveznostjo varovanja skrivnosti. Ta pravila se uporabljajo samo glede osebnih podatkov, ki jih je upravljavec ali obdelovalec prejel ali pridobil v okviru dejavnosti, za katero velja ta obveznost varovanja skrivnosti.

2.   Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti o pravilih, ki jih sprejme na podlagi odstavka 1 tega člena, do 25. maja 2018, in jo brez odlašanja uradno obvesti o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 91

Veljavna pravila o varstvu podatkov cerkva in verskih združenj

1.   Kadar v državi članici v času začetka veljavnosti te uredbe cerkve in verska združenja ali skupnosti uporabljajo celovita pravila v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi, ta pravila lahko veljajo še naprej, če se uskladijo s to uredbo.

2.   Cerkve in verska združenja, ki uporabljajo celovita pravila v skladu z odstavkom 1 tega člena, nadzira neodvisen nadzorni organ, ki je lahko poseben organ, če izpolnjuje pogoje iz poglavja VI te uredbe.

POGLAVJE X

Delegirani akti in izvedbeni akti

Člen 92

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz člena 12(8) in člena 43(8) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 24. maja 2016.

3.   Prenos pooblastila iz člena 12(8) in člena 43(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12(8) in člena 43(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 93

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

POGLAVJE XI

Končne določbe

Člen 94

Razveljavitev Direktive 95/46/ES

1.   Direktiva 95/46/ES se razveljavi z učinkom od 25. maja 2018.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo. Sklicevanja na Delovno skupino za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno s členom 29 Direktive 95/46/ES, se štejejo kot sklicevanja na Evropski odbor za varstvo podatkov, ustanovljen s to uredbo.

Člen 95

Razmerje z Direktivo 2002/58/ES

Ta uredba ne uvaja dodatnih obveznosti za fizične ali pravne osebe v zvezi z obdelavo, povezano z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev v javnih komunikacijskih omrežjih v Uniji v povezavi z zadevami, za katere veljajo posebne obveznosti z istim ciljem iz Direktive 2002/58/ES.

Člen 96

Razmerje s predhodno sklenjenimi sporazumi

Mednarodni sporazumi, ki vključujejo prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije in ki so jih države članice sklenile pred 24. majem 2016 ter so skladni s pravom Unije, ki se je uporabljalo pred navedenim datumom, ostanejo veljavni, dokler niso spremenjeni, nadomeščeni ali razveljavljeni.

Člen 97

Poročila Komisije

1.   Komisija do 25. maja 2020 in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročila o vrednotenju in pregledu te uredbe. Ta poročila se objavijo.

2.   Komisija pri vrednotenju in pregledih iz odstavka 1 preveri zlasti uporabo in delovanje:

(a)

poglavja V o prenosu osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, s posebnim poudarkom na odločitvah, sprejetih v skladu s členom 45(3) te uredbe, in odločitvah, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES;

(b)

poglavja VII o sodelovanju in skladnosti.

3.   Komisija lahko za namen iz odstavka 1 zahteva informacije od držav članic in nadzornih organov.

4.   Komisija pri izvajanju vrednotenja in pregledov iz odstavkov 1 in 2 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.

5.   Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo te uredbe, zlasti ob upoštevanju razvoja informacijske tehnologije in glede na stanje napredka v informacijski družbi.

Člen 98

Pregled drugih pravnih aktov Unije o varstvu podatkov

Komisija po potrebi predloži zakonodajne predloge za spremembo drugih pravnih aktov Unije o varstvu osebnih podatkov, da se zagotovi enotno in skladno varstvo posameznikov pri obdelavi. To zlasti zadeva pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter pravila o prostem pretoku takšnih podatkov.

Člen 99

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 25. maja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. aprila 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

J.A. HENNIS-PLASSCHAERT


(1)  UL C 229, 31.7.2012, str. 90.

(2)  UL C 391, 18.12.2012, str. 127.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 8. aprila 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016.

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(5)  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (C(2003) 1422) (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(6)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(7)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov in o razveljavitvi Okvirnega sklep Sveta 2008/977/PNZ (glej stran 89 tega Uradnega lista).

(8)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(9)  Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(10)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(11)  Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (UL L 354, 31.12.2008, str. 70).

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(14)  Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).

(15)  Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).

(16)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(17)  UL C 192, 30.6.2012, str. 7.

(18)  Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(19)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(20)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(21)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).


Top