20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/1

(1)

Cilj evropske politike satelitske navigacije je Uniji zagotoviti dva satelitska navigacijska sistema, in sicer sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, in sistem EGNOS (v nadaljnjem besedilu: sistema). Sistema izhajata iz programov Galileo in EGNOS. Vsako od infrastruktur sestavljajo sateliti in omrežje zemeljskih postaj.

(2)

Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, deluje neodvisno od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije, kakor sta poudarila Evropski parlament in Svet.

(3)

Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi (v nadaljnjem besedilu: GNSS), ter signalov odprte storitve, ki jo bo ponudil sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, ko bodo na voljo. Storitve, ki jih zagotavlja program EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro.

(4)

Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij že ves čas v celoti podpirajo programa Galileo in EGNOS.

(5)

Ker sta programa Galileo in EGNOS v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo uporabe sistemov, je zanju potreben poseben pravni instrument, ki bo ustrezal njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja in varnosti, ter omogočil zahtevano dobro finančno poslovodenje in spodbujala uporabo sistemov.

(6)

Sistemi so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, prispevajo k razvoju raznovrstnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, vključno z razvojem vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.

(7)

Programa Galileo in EGNOS sta orodje industrijske politike in sta del strategije Evropa 2020, kakor izhaja iz sporočila Komisije z dne 17. novembra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“. Omenjena sta tudi v sporočilu Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“. Za gospodarstvo in državljane Unije prinašata navedena programa številne koristi, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 130 milijard EUR za obdobje 2014–2034.

(8)

Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več gospodarskih panogah, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Tudi javni organi imajo lahko korist od teh sistemov na različnih področjih, kot so službe za ukrepanje v izrednih razmerah, policija, krizno upravljanje ali upravljanje meja. Razvoj uporabe satelitske navigacije prinaša ogromne koristi za gospodarstvo, družbo in okolje. Take družbeno-gospodarske koristi lahko razdelimo v tri glavne kategorije: neposredne koristi zaradi rasti vesoljskega trga, neposredne koristi zaradi rasti prodajnega trga aplikacij in storitev, ki temeljijo na sistemu GNSS, in posredne koristi zaradi razvoja novih aplikacij ali prenosa tehnologije v druge sektorje, kar ustvarja nove tržne priložnosti v drugih sektorjih, povečuje produktivnost v celotni industriji in javno korist, saj se zmanjšuje onesnaženost in izboljšuje raven varnosti.

(9)

Zato je pomembno, da Unija podpira razvoj aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih. S tem bodo državljani Unije lahko izkoristili prednosti teh sistemov, javnost pa bo ohranila zaupanje v programa Galileo in EGNOS. Ustrezni instrument za financiranje raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, povezanih z razvojem GNSS aplikacij, je Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020), vzpostavljen z Uredbo (EU) št 1291./2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Vendar bi se moral zelo specifični predhodni del raziskovalnih in razvojnih dejavnosti financirati iz proračunskih sredstev, ki se programoma Galileo in EGNOS dodeljujejo po tej uredbi, kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, kar bo spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Vendar tako financiranje ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru programov.

(10)

Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti bi lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzročila veliko škodo v sodobnih družbah in številnim gospodarskim subjektom prinesla izgubo. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Ti elementi bi lahko ogrozili varnost Unije, njenih držav članic in njenih državljanov. Zato bi bilo treba pri zasnovi, razvoju, uvajanju in obratovanju infrastruktur, vzpostavljenih v okviru programov Galileo in EGNOS, upoštevati standardne prakse.

(11)

Program Galileo vključuje opredelitveno fazo, ki je končana, fazo razvoja in validacije do leta 2013, uvajalno fazo, ki se je začela leta 2008 in bi se morala končati leta 2020, ter fazo uporabe, ki se mora postopno začeti z letoma 2014 in 2015, da bo sistem leta 2020 v celoti operativen. Prvi štirje operativni sateliti so bili zgrajeni in dani v uporabo med fazo razvoja in validacije, celotna postavitev satelitov pa bi morala biti končana med uvajalno fazo, medtem ko bi obnavljanje moralo potekati med fazo uporabe. Zemeljska infrastruktura, povezana s tem, bi se morala razvijati in upravljati skladno s tem.

(12)

Program EGNOS je v fazi uporabe, odkar sta bili njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“) oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni. V okviru tehničnih in finančnih omejitev ter na podlagi mednarodnih sporazumov bi se lahko geografska pokritost, ki jo zagotavlja sistem EGNOS, razširila na druge regije sveta, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in držav v evropski sosedski politiki. Vendar se ta razširitev ne bi smela financirati iz proračunskih sredstev, dodeljenih programoma Galileo in EGNOS po Uredbi Sveta (EU, Euratom) št.1311/2013 (3) in ne bi smela zakasniti razširitve pokritosti na ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

(13)

Prvotna zasnova storitev varovanja življenj, kakor jo določa Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je bila spremenjena, da bi zagotovila interoperabilnost s preostalimi GNSS, se učinkovito odzivala na zahteve za varovanje življenj uporabnikov ter zmanjšala zahtevnost, tveganja in stroške potrebne infrastrukture.

(14)

Da bo storitev varovanja življenj EGNOS delovala čim bolje, jo je treba zagotavljati brez neposrednih stroškov za uporabnika. Tudi regulirano javno storitev Galileo bi bilo treba brezplačno zagotavljati naslednjim uporabnikom regulirane javne storitve, v smislu Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5): državam članicam, Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) in ustrezno pooblaščenim agencijam Unije. Brezplačnost zagotavljanja se ne bi smelo razlagati tako, da vpliva na določbe glede stroškov delovanja organa, pristojnega za regulirano javno storitev, kakor je določeno v Sklepu št. 1104/2011/EU.

(15)

Za optimizacijo uporabe storitev bi morali biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi, kadar je taka združljivost in kompatibilnost določena v mednarodnem sporazumu brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti.

(16)

Ker programa Galileo in EGNOS načeloma v celoti financira Unija, bi bilo treba predvideti, da je Unija lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru navedenih programov. Za popolno spoštovanje katerih koli temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Razumeti bi bilo treba, da določbe glede lastništva neopredmetenih sredstev iz te uredbe ne zajemajo nematerialnih pravic, ki niso prenosljive v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakonodajami. Tako lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in v primerih, kadar se zdi primerno, ta sredstva da na voljo tretjim stranem ali jim jih odpiše. Zlasti bi Unija morala imeti možnost, da prenese lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru programov Galileo in EGNOS, ali licenco zanje na tretje osebe. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim osebam zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS in pripadajo Uniji, vključno z družbenogospodarskega vidika.

(17)

Za sredstva, ustvarjena ali razvita zunaj programov Galileo in EGNOS, določbe glede lastništva iz te uredbe ne učinkujejo. Vendar so tovrstna sredstva včasih lahko pomembna za delovanje programov. Komisija bi morala za spodbuditev razvoja novih tehnologij zunaj programov Galileo in EGNOS pozivati k osredotočenosti tretjih oseb na taka pomembna neopredmetena sredstva in se, kadar bi to koristilo programoma, dogovoriti o pogojih njihove ustrezne uporabe.

(18)

Uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter fazo uporabe programa EGNOS bi morala v celoti financirati Unija. Vendar bi morale države članice v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), imeti možnost, da k programoma Galileo in EGNOS dodatno prispevajo v obliki finančnih sredstev ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, povezanih z morebitnimi posebnimi cilji zadevnih držav članic. Tudi tretje države in mednarodne organizacije bi morale imeti možnost prispevati k programoma.

(19)

Za zagotavljanje stalnosti in stabilnosti programov Galileo in EGNOS ter zaradi njihove evropske razsežnosti in bistvene evropske dodane vrednosti je potrebno zadostno in stalno financiranje v celotnih obdobjih finančnega načrtovanja. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja uvajalne faze programa Galileo in faz uporabe programov Galileo in EGNOS.

(20)

Z Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 je bil odobren znesek v višini največ 7 071,73 milijonov EUR v tekočih cenah za financiranje dejavnosti v zvezi s programoma Galileo in EGNOS v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Zaradi večje jasnosti in nadzora nad stroški bi bilo treba celoten znesek razčleniti v več kategorij. Kljub temu bi morala imeti Komisija zaradi prilagodljivosti in zagotavljanja nemotenega delovanja programov možnost, da prerazporedi sredstva iz ene kategorije v drugo. Dejavnosti programa bi morale zajemati tudi varovanje sistemov in njihovega obratovanja, tudi pri izstrelitvi satelitov. Zato bi se lahko prispevek k stroškom za storitve, ki bi zagotavljale tako varovanje, financiral iz proračuna, dodeljenega programoma Galileo in EGNOS, kolikor bi bila na voljo sredstva po strogem upravljanju stroškov in ob natančnem upoštevanju najvišjega zneska, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013. Tak prispevek bi se moral uporabljati samo za zagotavljanje podatkov in storitev, in ne za nakup infrastrukture. Ta uredba določa finančna sredstva za nadaljevanje programov Galileo in EGNOS, ki pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(21)

V tej uredbi bi bilo treba opredeliti dejavnosti, za katere so odobrena proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020. Take odobritve bi bilo treba nameniti zlasti za dejavnosti v zvezi z uvajalno fazo programa Galileo, vključno z ukrepi upravljanja in spremljanja navedene faze, ter za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred fazo uporabe navedenega programa ali med njeno pripravo, in za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema EGNOS. Treba bi jih bilo nameniti tudi za financiranje nekaterih drugih dejavnosti, potrebnih za upravljanje in doseganje ciljev programov Galileo in EGNOS, zlasti s podporo raziskav in razvoja bistvenih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, in vključno, po potrebi, modulov programske opreme za določanje položaja in nadzor popolnosti delovanja. Navedeni elementi povezujejo storitve, ki jih zagotavlja infrastruktura, in aplikacije na prodajnih trgih ter omogočajo razvoj aplikacij v raznih gospodarskih sektorjih. Njihov razvoj omogoča čim večje družbeno-gospodarske koristi, saj spodbuja izkoristek ponujenih storitev na trgu. Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.

(22)

Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih z delovanjem storitev ali lastništva Unije nad sistemi, zlasti glede nepravilnega delovanja sistemov. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije.

(23)

Treba bi bilo tudi opozoriti, da proračunska sredstva, načrtovana v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih Obzorju 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Taka dela bodo omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov Galileo in EGNOS, zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije. Komisija bi morala poskrbeti za preglednost in jasnost glede različnih virov financiranja za različne vidike programov.

(24)

Unija bi morala poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, zlasti s komercialnimi storitvami, ki jih zagotavlja sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, za delno zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila, in te prihodke uporabiti za doseganje ciljev programa Galileo in EGNOS. Poleg tega bi lahko v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov.

(25)

Za preprečevanje prekoračitev stroškov in zamud, ki so v preteklosti ovirale izvajanje programov Galileo in EGNOS, je treba povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki bi lahko povzročili dodatne stroške in/ali zamude, kakor sta zahtevala Evropski parlament v resoluciji z dne 8. junija 2011 o vmesnem pregledu evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje (8) in Svet v svojih sklepih z dne 31. marca 2011 ter kot izhaja iz Sporočila Komisije z dne 29. Junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“.

(26)

Za dobro javno upravljanje programov Galileo in EGNOS je po eni strani treba jasno razdeliti odgovornosti in naloge, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), po drugi strani pa upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov.

(27)

Komisija bi morala biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov Galileo in EGNOS in je lastnica sistemov, odgovorna za potek navedenih programov in splošni nadzor nad njima. Zato bi morala upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in zagotoviti jasno razdelitev odgovornosti in nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in ESA. Zato bi bilo treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi specifične naloge. Za kar najboljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani bi morala imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(28)

Glede na pomen zemeljske infrastrukture sistemov za programa Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njihovo varnost bi morala biti določitev lokacije te infrastrukture ena od posebnih nalog Komisije. Pri razporejanju zemeljske infrastrukture sistemov bi morali tudi v prihodnje uporabljati odprt in pregleden postopek. Lokacija takšne infrastrukture bi morala biti določena ob upoštevanju geografskih in tehničnih omejitev, povezanih z optimalno geografsko porazdelitvijo zemeljske infrastrukture, in morebitnih obstoječih instalacij in opreme, primernih za zadevne naloge, ter zagotoviti skladnost z varnostnimi potrebami posameznih zemeljskih postaj in nacionalnimi varnostnimi zahtevami vsake države članice.

(29)

Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom navedenih programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba bi ji bilo zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov in njenim morebitnim imenovanjem za organ, pristojen za regulirano javno storitev. Prispevati bi morala tudi k promociji in trženju sistemov, vključno z vzpostavitvijo stika z uporabniki in morebitnimi uporabniki storitev, ki jih ponujata programa Galileo in EGNOS, ter bi morala zbirati podatke o njihovih potrebah in napredku na trgu satelitske navigacije. Poleg tega bi morala izpolniti naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, zlasti z nalogami, povezanimi s fazo uporabe sistemov, vključno z operativnim upravljanjem sistema, promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije in promocijo razvoja bistvenih elementov, povezanih s programoma. Da bi Komisija, ki predstavlja Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi morali sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS.

Prenos odgovornosti na Agencijo za evropski GNSS za naloge, povezane z operativnim upravljanjem programov Galileo in EGNOS in njihovo uporabo, bi moral potekati postopoma in biti pogojen z uspešnim pregledom predaje, pa tudi s pripravljenostjo te agencije na prevzem takih nalog, da bi zagotovili nemoteno delovanje navedenih programov. V primeru EGNOS bi moral biti prenos opravljen 1. januarja 2014, v primeru Galileo pa se pričakuje v letu 2016.

(30)

Unija bi morala z ESA za uvajalno fazo programa Galileo skleniti sporazum o prenosu pooblastil, ki bo določal naloge ESA v tej fazi. Komisija bi morala kot predstavnica Unije storiti vse v njeni moči, da bi se sporazum o prenosu pooblastil sklenil v šestih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Da bi Komisija lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi moral sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih ESA. Glede dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, bi morali taki pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila ESA agencija Unije.

(31)

Agencija za evropski GNSS bi morala za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS z ESA skleniti delovni dogovor, ki opredeljuje naloge slednje pri razvoju sistemov prihodnje generacije in pri nudenju tehnične podpore za obstoječe generacije sistemov. Ta dogovor bi moral biti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Ne bi se smel nanašati na vlogo ESA pri dejavnostih, povezanih z raziskavami in tehnologijo, ter v zgodnjih fazah razvoja in raziskovalnih dejavnostih v zvezi z infrastrukturo, vzpostavljeno v okviru programov Galileo in EGNOS. Takšne dejavnosti bi bilo treba financirati z drugimi sredstvi in ne iz proračuna za programa, na primer s sredstvi, dodeljenimi Obzorju 2020.

(32)

Odgovornost za potek programov Galileo in EGNOS vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP (10), ki ga je treba pregledati, da bi odražal spremembe programov Galileo in EGNOS, njunega upravljanja in sprememb Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost.

(33)

Pri izvajanju te uredbe bi se morala Komisija glede zadev, povezanih z varnostjo, posvetovati z ustreznimi strokovnjaki za varnost iz držav članic.

(34)

ESZD se glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij zdi primeren organ za pomoč Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo sistemov in programov Galileo in EGNOS na področju zunanjih odnosov, v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (11). Komisija bi morala zagotoviti, da je ESZD s svojimi dejavnostmi v celoti vključena v izvajanje nalog v zvezi z varnostjo na področju zunanjih odnosov. ESZD bi bilo treba v ta namen nuditi vso ustrezno tehnično podporo.

(35)

Za zagotavljanje varnega kroženja informacij bi se v ustreznih varnostnih predpisih v okviru področja uporabe te uredbe moralo zagotoviti enakovredno raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravilnik o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (12), in varnostni predpisi Sveta, določeni v prilogah k Sklepu Sveta 2013/488/EU (13). Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da se njeni nacionalni varnostni predpisi uporabljajo za vse fizične osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, in vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki imajo opravka s tajnimi podatki EU, povezanimi s programoma Galileo in EGNOS. Varnostni predpisi ESA in Sklep z dne 15. junija 2011 visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (14) bi se morali obravnavati kot enakovredni pravilniku o varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom in varnostnim predpisom iz prilog k Sklepu 2013/488/EU.

(36)

Ta uredba ne posega v obstoječa in prihodnja pravila o dostopu do dokumentov, sprejetih v skladu s členom 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Te uredbe tudi ne bi smeli razumeti tako, kot da državam članicam nalaga obveznost, da ne upoštevajo svojih ustavnih pravil glede dostopa do dokumentov.

(37)

Za dodeljevanje sredstev Unije, namenjenih za programa Galileo in EGNOS, katerih zgornje meje Komisija ne bi smela preseči, bi bilo treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Ustrezni naročnik bi si moral prizadevati za izpolnitev teh zahtev.

(38)

Ker bo programa Galileo in EGNOS načeloma financirala Unija, bi bilo treba pri javnem naročanju v okviru navedenih programov upoštevati pravila Unije v zvezi z javnimi naročili ter si zlasti prizadevati za najboljšo možno uporabo sredstev, obvladovanje stroškov in zmanjšanje tveganj ter za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Treba bi bilo zagotoviti prost dostop in pošteno konkurenco v celotni dobavni verigi ter uravnotežene možnosti sodelovanja različnim sektorjem na vseh ravneh, med drugim zlasti novim akterjem ter malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP). Preprečevati bi bilo treba morebitne zlorabe prevladujočega položaja in dolgotrajno odvisnost od enega samega dobavitelja. Za zmanjšanje tveganj v zvezi s programom, preprečevanje odvisnosti od enega vira dobave in zagotavljanje boljšega nadzora nad celotnim programom, stroški in časovnim načrtom, bi bilo treba po potrebi uporabljati različne vire dobave. Poleg tega bi morali ohraniti in spodbujati razvoj evropske industrije na vseh področjih, povezanih s satelitsko navigacijo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija. Tveganje neučinkovitega izvajanja ali neizpolnitve javnih naročil bi bilo treba čim bolj zmanjšati. Izvajalci bi morali v ta namen dokazati, da so sposobni uspešno izpolniti naročilo v skladu s prevzetimi obveznostmi in v pogodbenem roku. Zato bi morali naročniki po potrebi natančno navesti zahteve glede zanesljivosti dobave in zagotavljanja storitev.

Poleg tega bi v primeru nabave blaga in storitev občutljive narave naročniki lahko za takšne nabave določili posebne zahteve, predvsem zato, da bi zagotovili varnost podatkov. Industriji Unije bi bilo treba omogočiti, da lahko za nekatere elemente in storitve uporabi vire zunaj Unije, kadar se dokažejo znatne prednosti glede kakovosti in stroškov, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati strateški značaj programov ter zahteve Unije v zvezi z varnostjo in nadzorom izvoza. Treba bi bilo izkoristiti naložbe ter izkušnje in kompetence industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni in validacijski fazi programov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da se ne kršijo pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.

(39)

Da bi lahko bolje ocenili skupne stroške proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila, vključno z njegovimi dolgoročnimi operativnimi stroški, bi bilo treba med postopkom javnega naročanja, kjer je to ustrezno, upoštevati skupne stroške v celotnem uporabnem življenjskem ciklu zadevnega proizvoda, storitve ali dela, in sicer tako, da bi pri oddaji javnih naročil uporabili pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjskem ciklu, da bi naročilo dodelili ekonomsko najugodnejšemu ponudniku. Naročnik bi moral v ta namen zagotoviti, da je v dokumentaciji o oddaji naročila ali obvestilu o naročilu izrecno navedena metodologija, ki se bo uporabila za izračun stroškov v uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela, in da je s to metodologijo mogoče preveriti točnost podatkov, ki so jih predložili ponudniki.

(40)

Satelitska navigacija je kompleksna tehnologija, ki se ves čas razvija. To je razlog za negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru programov Galileo in EGNOS, saj se lahko taka javna naročila nanašajo na dolgoročno opremo ali opravljanje storitev. Zaradi teh značilnosti je treba predvideti posebne ukrepe v zvezi z javnimi naročili, ki se uporabljajo poleg pravil iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Tako bi moral imeti naročnik možnost ponovno vzpostaviti pravične konkurenčne pogoje, kadar ima neko podjetje ali več podjetij že pred javnim razpisom informacije o dejavnostih v zvezi z javnim razpisom, zaradi katerih je oziroma so v prednostnem položaju. Imeti bi moral tudi možnost, da naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, da pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru njenega izvajanja ali določi najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. In nenazadnje, zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za programa Galileo in EGNOS, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato je zaželeno, da se pogodbe sklepajo v posebni obliki, ki obenem ne določa fiksnih in dokončnih cen ter vključuje določbe za varovanje finančnih interesov Unije.

(41)

Treba bi bilo poudariti, da bi se morale države članice v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko škodili programoma Galileo in EGNOS ali storitvam. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Poleg tega bi morale države članice in Komisija sodelovati med seboj in z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da je radijski spekter, potreben za sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, na voljo in da je zaščiten, da bi omogočile nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi tega sistema v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(42)

Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov Galileo in EGNOS v skladu s členom 218 PDEU, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, reševanje nekaterih vprašanj, povezanih z varnostjo in zaračunavanjem, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov Galileo in EGNOS. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na ESZD, ESA in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo.

(43)

Poudariti bi bilo treba, da se Komisija za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave po potrebi lahko po tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Te tehnične pomoči so lahko deležni tudi drugi subjekti, vključeni v javno upravljanje programov Galileo in EGNOS, pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(44)

Unija temelji na spoštovanju temeljnih pravic ter zlasti členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki izrecno priznavata temeljno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V okviru programov Galileo in EGNOS bi bilo treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

(45)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in preiskovanjem nepravilnosti, z izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in če je primerno, z upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(46)

Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov Galileo in EGNOS, zlasti glede obvladovanja tveganj, stroškov, časovnega načrta in izvajanja. Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo o medinstitucionalnem odboru za Galileo, ki je objavljena skupaj s to uredbo.

(47)

Komisija bo morala na podlagi dogovorjenih kazalnikov opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov Galileo in EGNOS.

(48)

Da bi zagotovili varnost sistemov in njihovega obratovanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s cilji na visoki ravni, potrebnimi za zagotavljanje varnosti sistemov in njihovega obratovanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(49)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(50)

Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov Galileo in EGNOS, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom Agencije za evropski GNSS in ESA omogočeno, da sodelujejo pri delu odbora za evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je ustanovljen za pomoč Komisiji. Zaradi istega razloga bi morali imeti predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo, možnost sodelovanja pri delu odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takega sporazuma. Predstavniki Agencije za evropski GNSS, ESA, tretjih držav in mednarodnih organizacij nimajo pravice sodelovati pri glasovanju odbora.

(51)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve in uporabe satelitskih navigacijskih sistemov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ta cilj presega finančne in tehnične zmogljivosti vsake posamezne države članice, in ker se ta cilj zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(52)

Skupno podjetje Galileo, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 (17), je 31. decembra 2006 prenehalo delovati. Uredbo (ES) št. 876/2002 bi bilo zato treba razveljaviti.

(53)

Ob upoštevanju potrebe po ovrednotenju programov Galileo in EGNOS, obsega sprememb, ki so potrebne v Uredbi (ES) št. 683/2008, ter iz razloga jasnosti in pravne varnosti, bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 683/2008 –

(a)

ponuditi odprto storitev ("Open Service" ali OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije;

(b)

s signali odprte storitve Galileo in/ali v sodelovanju z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi prispevati k storitvam za nadzor popolnosti delovanja, ki so namenjene uporabnikom aplikacij za varovanje življenja, v skladu z mednarodnimi standardi;

(c)

ponuditi komercialno storitev („Commercial Service“ ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(d)

ponuditi regulirano javno storitev, namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve, ki bo brezplačna za države članice, Svet, Komisijo, ESZD in po potrebi ustrezno pooblaščene agencije Unije; za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali. Vprašanje, ali se zaračunava drugim primarnim uporabnikom v regulirani javni storitvi iz člena 2 Sklepa št. 1104/2011/EU, se ocenjuje na osnovi posameznega primera, ustrezne določbe pa se opredelijo v sporazumu, sklenjenemu v skladu s členom 3(5) navedenega sklepa;

(e)

prispevati k storitvi iskanja in reševanja ("Search and Rescue Support Service" ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT, z odkrivanjem klicev v sili, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom.

(a)

ponuditi odprto storitev (OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije na območju, ki ga pokriva sistem EGNOS;

(b)

ponuditi storitev razširjanja komercialnih podatkov, in sicer „EGNOS Data Access Service“ (EDAS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(c)

ponuditi storitev varovanja življenj (SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena; ta storitev, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna, izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema ali dopustnega odstopanja sistemov, ki jih podpira EGNOS v območju pokritosti.

(a)

opredelitvena faza, v kateri se je oblikovala zgradba sistema in so se določili njegovi sestavni deli, ki se je končala leta 2001;

(b)

razvojna in validacijska faza, za katero je načrtovano, da bo zaključena do 31. Decembra 2013 in ki vključuje izdelavo in izstrelitev prvih satelitov, namestitev prvih zemeljskih infrastruktur ter vsa dela in postopke, potrebne za validacijo sistema v orbiti;

(c)

uvajalna faza, ki se zaključi do 31. decembra 2020 in zajema:

(d)

faza uporabe, ki obsega:

(a)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(b)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(c)

razvoj prihodnjih generacij sistema in nadaljnji razvoj storitev iz člena 2(5);

(d)

postopke certificiranja in standardizacije, v zvezi s programom;

(e)

zagotavljanje in trženje storitev iz člena 2(5);

(f)

vse elemente, ki utemeljujejo zanesljivost sistema in njegovega obratovanja;

(g)

usklajevalne dejavnosti, povezane z doseganjem posebnih ciljev iz drugega in tretjega pododstavka člena 2(5).

(a)

zaključkom uvajalne faze programa Galileo iz člena 3(c);

(b)

fazo uporabe programa Galileo iz člena 3(d);

(c)

fazo uporabe programa EGNOS iz člena 4;

(d)

upravljanjem in spremljanjem programov Galileo in EGNOS.

(a)

študije in sestanke s strokovnjaki;

(b)

dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede prednostnih nalog politike Unije, če so neposredno povezane s cilji te uredbe, ter zlasti usmerjene v vzpostavitev sinergij z drugimi ustreznimi politikami Unije;

(c)

omrežja informacijske tehnologije, ki so namenjena obdelavi ali izmenjavi informacij;

(d)

vso drugo tehnično ali administrativno pomoč Komisiji za upravljanje programov.

(a)

za dejavnosti iz točke (a) člena 7(1) 1 930 milijonov EUR;

(b)

za dejavnosti iz točke (b) člena 7(1) 3 000 milijonov EUR;

(c)

za dejavnosti iz točke (c) člena 7(1) 1 580 milijonov EUR;

(d)

za dejavnosti iz točke (d) člena 7(1) in člena 7(3) 561,73 milijonov EUR.

(a)

stroga razdelitev nalog in odgovornosti med različnimi udeleženimi subjekti, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in ESA, pri čemer ima splošno odgovornost Komisija;

(b)

iskreno sodelovanje med subjekti iz točke (a) in državami članicami;

(c)

strog nadzor nad programi, pri čemer morajo vsi sodelujoči subjekti v okviru področja odgovornosti dosledno upoštevati stroškovni in časovni načrt, glede na cilje programov Galileo in EGNOS;

(d)

optimalna in racionalna uporaba obstoječih struktur, da bi se izognili vsakršnemu podvajanju tehničnega strokovnega znanja;

(e)

uporaba najboljših praks sistemov in tehnik projektnega vodenja za nadzor izvajanja programov Galileo in EGNOS v luči posebnih zahtev in ob podpori strokovnjakov s tega področja.

(a)

zagotovi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi v programih Galileo in EGNOS, ter v ta namen Agenciji za evropski GNSS in ESA zaupa naloge iz člena 14(2) oziroma člena 15, zlasti s sporazumi o prenosu pooblastil;

(b)

zagotovi pravočasno izvajanje programov Galileo in EGNOS s sredstvi, ki so jim bila namenjena, in v skladu s cilji iz člena 2.

V ta namen vzpostavi in izvaja ustrezne instrumente in strukturne ukrepe, potrebne za prepoznavanje, obvladovanje, ublažitev in spremljanje tveganj v zvezi s programoma;

(c)

upravlja odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti;

(d)

državam članicam in Evropskemu parlamentu pravočasno zagotovi vse potrebne informacije v zvezi s programoma Galileo in EGNOS, zlasti glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih stroškov obratovanja vseh pomembnih delov infrastrukture sistema Galileo, prihodkov, časovnega načrta in učinkovitosti, pa tudi pregled izvajanja sistemov in tehnik vodenja projektov iz točke (e) člena 11.

(e)

oceni možnosti za spodbujanje in zagotavljanje uporabe evropskih satelitskih navigacijskih sistemov v različnih gospodarskih sektorjih, tudi z analizo, kako izkoristiti prednosti, ki jih ti sistemi ponujajo.

(a)

obvladovanje in zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih s potekom programov Galileo in EGNOS;

(b)

opredelitev ključnih faz odločitev za spremljanje in ovrednotenje izvajanja programov;

(c)

določitev lokacije zemeljske infrastrukture sistemov v skladu z varnostnimi zahtevami v odprtem in preglednem postopku ter zagotovitev njenega obratovanja;

(d)

določitev tehničnih in operativnih specifikacij, potrebnih za izpolnjevanje funkcij iz točk (b) in (c) člena 2(4) ter razvoj sistemov.

(a)

upošteva, da je treba zagotoviti nadzor in povezovanje zahtev in standardov v zvezi z varnostjo v vseh programih;

(b)

zagotovi, da splošni učinki teh zahtev in standardov podpirajo uspešen napredek programov, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega načrta;

(c)

vzpostavi mehanizem usklajevanja med različnimi udeleženimi organi;

(d)

upošteva veljavne varnostne standarde in zahteve, da ne bi znižala splošne stopnje varnosti in ogrozila delovanja obstoječih sistemov na podlagi teh standardov in zahtev.

(a)

v zvezi z varnostjo programov Galileo in EGNOS in brez poseganja v člena 13 in 16 zagotovi:

(b)

opravlja naloge, določene v členu 5 Sklepa št. 1104/2011/EU, in pomaga Komisiji v skladu s členom 8(6) navedenega sklepa;

(c)

v uvajalni fazi in fazi uporabe programa Galileo ter fazi uporabe programa EGNOS prispeva k promociji in trženju storitev iz člena 2(4) in (5), vključno z izvedbo potrebne tržne analize, zlasti pa z letnim poročilom o trgu aplikacij in storitev, ki ga pripravi Agencija za evropski GNSS, z vzpostavljanjem tesnih stikov z uporabniki in morebitnimi uporabniki sistema z namenom zbiranja informacij o njihovih potrebah, s sledenjem gibanj na prodajnih trgih za satelitsko navigacijo in s pripravo akcijskega načrta za sprejem storitev iz člena 2(4) in (5) v skupnostih uporabnikov, ki bo vseboval zlasti bistvene ukrepe za standardizacijo in certificiranje.

(a)

operativne dejavnosti, vključno z upravljanjem infrastrukture, vzdrževanjem in stalnim izboljševanjem sistemov, postopki certificiranja in standardizacije ter zagotavljanjem storitev iz člena 2(4) in (5);

(b)

razvojne in uvajalne dejavnosti za razvoj in prihodnje generacije sistemov ter prispevek k definiciji razvoja storitev, vključno z javnimi naročili;

(c)

spodbujanje razvoja aplikacij in storitev na podlagi sistemov, pa tudi obveščanje o takih aplikacijah in storitvah, vključno z opredeljevanjem, povezovanjem in usklajevanjem med mrežami evropskih centrov odličnosti za aplikacije in storitve GNSS, izkoriščanjem strokovnega znanja v javnem in zasebnem sektorju ter ocenjevanjem ukrepov za promocijo in obveščanje;

(d)

spodbujanje razvoja temeljnih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo Galileo.

(a)

zasnove, načrtovanja, spremljanja, javnega naročanja in validacije v okviru razvoja prihodnje generacije sistemov;

(b)

tehnične podpore v okviru obratovanja in vzdrževanja obstoječe generacije sistemov.

(a)

vsaka država članica v svojih nacionalnih varnostnih predpisih zagotovi enakovredno raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravilnik o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta, določena v prilogah k Sklepu 2013/488/EU;

(b)

države članice Komisijo nemudoma obvestijo o sprejetju nacionalnih varnostnih predpisov iz točke (a);

(c)

fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi se ravnanje s tajnimi podatki EU v zvezi s programoma Galileo in EGNOS dovoli samo, če se v teh državah uporabljajo varnostni predpisi, ki zagotavlja najmanj enakovredno raven varovanja kot pravilnik Komisije o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta, določena v prilogah k Sklepu 2013/488/EU. Enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporablja v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varovanju tajnosti podatkov med Unijo in zadevno tretjo državo oziroma mednarodno organizacijo, v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)

brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in pravila na področju industrijske varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom se lahko fizični osebi ali pravni osebi, tretji državi ali mednarodni organizaciji dovoli dostop do tajnih podatkov EU, če se presodi, da je to v posameznem primeru nujno glede na naravo in vsebino teh podatkov, potrebo prejemnika, da se seznani z njimi, ter koristi, ki jih bo imela Unija.

(a)

spodbujanje čim večje in čim bolj odprte udeležbe vseh gospodarskih subjektov po vsej Uniji, zlasti novih akterjev in MSP, vključno s spodbujanjem ponudnikov, da sklepajo pogodbe s podizvajalci;

(b)

preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in odvisnosti od enega samega dobavitelja;

(c)

izkoriščanje prednosti, ki jih ponujajo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporaba dosedanjih spoznanj ter izkušenj in kompetenc industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni, validacijski in uvajalni fazi programov Galileo in EGNOS, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravil o konkurenčnih razpisnih postopkih;

(d)

nabava iz več virov, kadar je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad programoma Galileo in EGNOS ter njunimi stroški in časovnim načrtom;

(e)

kadar je to primerno, upoštevanje skupnih stroškov v celotnem uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila.

(a)

lahko temu podjetju omogoči precejšnje prednosti v obliki informacij, zaradi katerih je v prednostnem položaju, in se lahko zaradi tega zbudi dvom o spoštovanju načela enake obravnave ali

(b)

vpliva na normalne pogoje konkurence ali nepristranskost in objektivnost pri oddajanju javnih naročil ali izvajanju pogodb.

(a)

javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali uporabljajo novo tehnologijo, in zato vključuje velika tehnična tveganja, ali

(b)

se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, zaradi operativnih razlogov začeti takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo velika tveganja ali ker je izvajanje pogodbe deloma odvisno od izvajanja drugih pogodb.

(a)

vrsta javnega naročila, namreč ali gre za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo;

(b)

pri javnem naročilu z delnim povračilom stroškov elementi javnega naročila, na katere se nanaša povračilo stroškov;

(c)

višina zgornje cenovne meje;

(d)

merila za oddajanje naročil, ki morajo zlasti omogočati presojo verodostojnosti predvidenega proračuna, povračljivih stroškov, mehanizmov za ugotavljanje stroškov, dobičkov, navedenih v ponudbi;

(e)

vrsta povečanja iz odstavka 1, ki se uporabi pri stroških;

(f)

pravila in postopki za ugotavljanje upravičenosti stroškov, ki jih predvideva ponudnik za izvajanje pogodbe, v skladu z načeli iz odstavka 5;

(g)

računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati ponudniki;

(h)

pri pogodbi z delnim povračilom stroškov, ki naj bi se spremenila v pogodbo s fiksno in dokončno ceno, parametri take spremembe.

(a)

dejansko nastali med trajanjem pogodbe, razen stroškov opreme, infrastrukture in neopredmetenih sredstev, potrebnih za izvajanje pogodbe, ki se lahko štejejo za upravičene v njihovi celotni nabavni vrednosti;

(b)

navedeni v predvidenem proračunu, ki je lahko revidiran z dopolnili k prvotni pogodbi;

(c)

potrebni za izvajanje pogodbe;

(d)

posledica izvajanja pogodbe in se lahko pripišejo temu izvajanju;

(e)

prepoznavni, preverljivi, vknjiženi pri pogodbeniku in določeni v skladu z računovodskimi standardi, navedenimi v specifikacijah in v pogodbi;

(f)

v skladu z določbami veljavnega davčnega prava in prava socialne varnosti;

(g)

ne odstopajo od pogodbenih pogojev;

(h)

razumni, utemeljeni in spoštujejo zahteve dobrega finančnega poslovodenja, zlasti v zvezi z gospodarnostjo in učinkovitostjo.

(a)

določi čim bolj realno zgornjo cenovno mejo, pri čemer omogoči prožnost, potrebno za vključitev tehničnih tveganj;

(b)

spremeni pogodbo z delnim povračilom stroškov v pogodbo s fiksno in dokončno ceno v celoti, takoj ko je med izvajanjem pogodbe tako fiksno in dokončno ceno mogoče določiti. Za ta namen določi parametre spremembe za prehod s pogodbe s povračilom stroškov na pogodbo s fiksno in dokončno ceno;

(c)

uvede ukrepe spremljanja in nadzora, ki zlasti določajo sistem predvidevanja stroškov;

(d)

določi ustrezna načela, orodja in postopke za izvajanje pogodbe, zlasti za prepoznavanje in preverjanje upravičenosti stroškov, ki jih ima pogodbenik ali njegovi podizvajalci pri izvajanju pogodbe, in za uvajanje dopolnil k pogodbi;

(e)

preveri, ali pogodbenik in njegovi podizvajalci upoštevajo računovodske standarde, določene v pogodbi, in izpolnjujejo obveznost predložitve računovodskih izkazov, ki bi morali biti resnična in poštena slika njihovih računov;

(f)

pri izvajanju pogodbe stalno preverja učinkovitost načel, orodij in postopkov iz točke (d).

(a)

ne spremeni predmeta pogodbe;

(b)

ne poruši ekonomskega ravnotežja pogodbe;

(c)

ne uvaja pogojev, ki bi, če bi prvotno obstajali v dokumentaciji javnega naročila, omogočili udeležbo drugih ponudnikov, kot so bili prvotno sprejeti, ali izbiro druge ponudbe, kot je bila prvotno izbrana.

(a)

pregled sredstev, dodeljenih programom, in pregled njihove uporabe, kakor je določeno v členu 7(4);

(b)

informacije o strategiji upravljanja stroškov, ki jo Komisija izvaja v skladu s členom 9(6);

(c)

oceno upravljanja pravic intelektualne lastnine;

(d)

pregled izvajanja sistemov in tehnik vodenja projektov, vključno s sistemi in tehnikami za obvladovanje tveganja, kakor je določeno v točki (d) člena 12(2);

(e)

oceno ukrepov za povečanje družbeno-gospodarskih koristi programov.

(a)

morebitni prerazporeditvi sredstev med kategorijami odhodkov, opravljeni na podlagi člena 9(3);

(b)

morebitnih posledicah za programa Galileo in EGNOS zaradi uporabe člena 8(2).

(a)

uresničenje ciljev teh ukrepov tako po rezultatih kot po učinkih;

(b)

učinkovitost uporabe sredstev;

(c)

evropsko dodano vrednost.

(a)

za Galileo in za:

(b)

za EGNOS in za: