EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1106

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1106/2013 z dne 5. novembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije

OJ L 298, 8.11.2013, p. 1–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 09/11/2018: This act has been changed. Current consolidated version: 10/02/2017

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2013/1106/oj

8.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/1


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1106/2013

z dne 5. novembra 2013

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) (1) in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začasni ukrepi

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 418/2013 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz v Evropsko unijo („Unija“) nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije („zadevna država“).

(2)

Preiskava je bila uvedena na podlagi pritožbe, ki jo je 28. junija 2012 vložila Evropska zveza za železo in jeklo (Eurofer) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih žic iz nerjavnega jekla v Uniji.

(3)

Komisija je v vzporedni protisubvencijski preiskavi z Uredbo (EU) št. 419/2013 (3) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz zadevne države, z Uredbo (EU) št. 861/2013 (4) pa je uvedla dokončno izravnalno dajatev.

2.   Strani, ki jih preiskava zadeva

(4)

V začasni fazi preiskave se je za indijske proizvajalce izvoznike in proizvajalce Unije uporabilo vzorčenje. V začasni fazi je bilo vzorčenje predvideno tudi za nepovezane uvoznike. Ker pa dva od treh uvoznikov, izbranih v vzorec, nista vrnila izpolnjenega vprašalnika, vzorčenja za uvoznike ni bilo mogoče izvesti. Da bi prišli do dokončnih ugotovitev, so bile zato uporabljene vse razpoložljive informacije, ki se nanašajo na vse sodelujoče uvoznike, zlasti v zvezi z interesom Unije.

(5)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da izbranega vzorca proizvajalcev Unije ni mogoče šteti za reprezentativnega, ker pri določitvi škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni bila upoštevana prodaja proizvajalcev, ki niso med pritožniki. Ta trditev je bila zavrnjena, ker je bil vzorec izbran na podlagi odgovorov, prejetih od vseh sodelujočih proizvajalcev Unije, ne glede na njihovo podporo pritožbi v fazi določanja reprezentativnosti, izbor pa je temeljil na obsegu proizvodnje.

(6)

Proizvajalec izvoznik, ki je povezan z enim od proizvajalcev Unije, je nasprotoval pritožbi in zahteval individualno preiskavo, ker zaradi majhnega obsega izvoza ni bil vključen v vzorec proizvajalcev izvoznikov. Zaradi majhnega obsega proizvodnje tudi proizvajalec Unije ni bil vključen v vzorec industrije Unije. Komisija je individualno preiskavo odobrila, vendar je proizvajalec izvoznik umaknil svoj zahtevek.

(7)

Sedem indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je zahtevalo individualno preiskavo. Od teh sta na vprašalnik odgovorila samo dva. Eden od dveh proizvajalcev izvoznikov, ki sta odgovorila na vprašalnik, je umaknil zahtevo za individualno preiskavo. Zato je Komisija proučila zahtevek indijskega proizvajalca izvoznika, ki ni bil vključen v vzorec:

KEI Industries Limited, New Delhi (KEI).

(8)

V začasni preiskavi je bilo ugotovljeno, da nobeden od prvotno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni predložil dovolj zanesljivih informacij, zato je bil uporabljen člen 18 osnovne uredbe. Komisija je sklenila razširiti vzorec na dodatne tri družbe na podlagi njihovega obsega izvoza in njihove pripravljenosti za sodelovanje, kakor so jo izrazile po začetku postopka. Komisija je tako preučila odgovore na vprašalnik in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih indijskih proizvajalcev izvoznikov:

Garg Inox, Bahadurgarh, Haryana,

Macro Bars and Wires, Mumbai, Maharashtra,

Nevatia Steel & Alloys, Mumbai, Maharashtra.

(9)

Razen navedenega se uvodne izjave 4 do 7 in uvodna izjava 14 začasne uredbe potrdijo.

3.   Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(10)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2011 do 31. marca 2012 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. marca 2012 („obravnavano obdobje“).

4.   Nadaljnji postopek

(11)

Po razkritju bistvenih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je pripombe predložilo več zainteresiranih strani, tj. trije vzorčeni proizvajalci izvozniki, proizvajalec izvoznik, ki je umaknil zahtevek za individualno preiskavo, pritožnik in enajst uporabnikov. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo zaslišanje odobreno. Komisija je še naprej zbirala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Vse prejete pripombe so bile proučene in upoštevane, kadar je bilo to primerno.

(12)

Komisija je zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je nameravala priporočiti uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz zadevne države in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Določeno je bilo obdobje, v katerem so strani lahko predložile pripombe v zvezi z dokončnim razkritjem. Vse prejete pripombe so bile proučene in upoštevane, kadar je bilo to primerno.

(13)

Potem ko je prejela pripombe na dokončno razkritje, je Komisija zainteresirane strani obvestila o spremenjenih ugotovitvah v zvezi s stopnjo dampinga nekaterih proizvajalcev izvoznikov. Spet je bilo določeno obdobje, v katerem so zainteresirane strani lahko predložile pripombe v zvezi z dodatnim razkritjem. Vse prejete pripombe so bile proučene in upoštevane, kadar je bilo to primerno. Ena od zainteresiranih strani, tj. pritožnik, se je pritožila nad dejstvom, da so bile ugotovitve v zvezi s stopnjo dampinga nekaterih proizvajalcev izvoznikov spremenjene na podlagi novih podatkov in pripomb, prejetih po začasnem razkritju in v dokončni fazi preiskave. Prav tako je trdila, da so bile kršene njene procesne pravice.

(14)

Vendar je Komisija menila, da mora upoštevati pripombe zainteresiranih strani in, če so te upravičene, ustrezno spremeniti ugotovitve. V nobenem od teh primerov niso bili za določitev dampinga uporabljeni novi, nepreverjeni podatki. Poleg tega so bile procesne pravice vseh zainteresiranih strani spoštovane, saj so bile vse zainteresirane strani ustrezno in pravočasno obveščene ter so imele na voljo enak rok za predložitev pripomb.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(15)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21 začasne uredbe, je zadevni izdelek opredeljen kot žice iz nerjavnega jekla, ki vsebujejo:

2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma,

manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99, s poreklom iz zadevne države.

(16)

Nekateri uporabniki so izrazili pomisleke glede navideznega nerazlikovanja med različnimi vrstami zadevnega izdelka in podobnega izdelka, saj pri vseh vrstah izdelka obstaja obsežen nabor izdelkov. Zlasti so se pojavili pomisleki v zvezi z vprašanjem, kako v preiskavi zagotoviti pošteno primerjavo med vsemi vrstami. Kot v večini preiskav opredelitev zadevnega izdelka zajema veliko različnih vrst izdelka, ki imajo enake ali podobne osnovne fizikalne, tehnične in kemične značilnosti. Dejstvo, da so te značilnosti lahko pri vsaki posamezni vrsti izdelka različne, lahko dejansko privede do tega, da se zajame širok nabor vrst. Tako je tudi v sedanji preiskavi. Komisija je upoštevala razlike med vrstami izdelkov in zagotovila pošteno primerjavo. Vsaki vrsti izdelka, ki jo proizvajajo in prodajajo indijski proizvajalci izvozniki, in vsaki vrsti izdelka, ki jo proizvaja in prodaja industrija Unije, je bila dodeljena enotna kontrolna številka izdelka. Temeljila je na glavnih značilnostih izdelka, ki so v tem primeru vrsta jekla, natezna trdnost, premaz, površina, premer in oblika. Tako so bile vrste žic, izvožene v Unijo, na podlagi kontrolne številke izdelka primerjane z izdelki, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije ter imajo enake ali podobne značilnosti. Vse te vrste so bile zajete v opredelitvi zadevnega izdelka in podobnega izdelka v obvestilu o začetku (5) ter v začasni uredbi.

(17)

Ena od strani je ponovno zatrdila, da se tako imenovane vrste „visokotehnoloških“ izdelkov razlikujejo od drugih vrst zadevnega izdelka in z njimi niso zamenljive. Zato naj bi jih bilo treba izključiti iz opredelitve izdelka. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (6) je treba pri določanju, ali sta si izdelka podobna in tako del istega izdelka, oceniti, ali imata enake tehnične in fizikalne značilnosti, enako osnovno končno uporabo in enako razmerje med ceno in kakovostjo. V zvezi s tem bi bilo treba oceniti tudi zamenljivost in medsebojno konkurenčnost takih izdelkov. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo vrste „visokotehnoloških“ izdelkov, ki jih je navedla zadevna stran, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične značilnosti kot drugi izdelki, zajeti v preiskavo. Gre za žice iz nerjavnega jekla in uporablja se podobni proizvodni postopek s podobnimi stroji, kar pomeni, da lahko proizvajalci glede na povpraševanje izmenično proizvajajo različne različice izdelka. Čeprav različne vrste žic niso neposredno zamenljive in med seboj neposredno ne konkurirajo, se proizvajalci potegujejo za naročila, ki zajemajo širok nabor žic iz nerjavnega jekla. Poleg tega te vrste izdelkov po podobni proizvodni metodi proizvajajo in prodajajo tako industrija Unije kot indijski proizvajalci izvozniki. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(18)

V odzivu na dokončno razkritje je ena od zainteresiranih strani trdila, da je bila analiza, ki jo je opravila Komisija za določitev, ali bi bilo treba vrste tako imenovanih visokotehnoloških izdelkov vključiti v preiskavo, nezadostna. Ta argument se zavrne. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so vrste visokotehnoloških izdelkov zajete v opredelitvi izdelka iz uvodne izjave 17. Zadevna stran napačno sklepa, da morajo biti hkrati izpolnjena vsa merila, navedena v sodni praksi. To ne drži. V skladu s sodno prakso (7) je Komisiji pri opredelitvi obsega izdelka zagotovljena široka diskrecijska pravica, to oceno pa mora utemeljiti na merilih, ki jih je določilo Sodišče. Nekatera merila lahko pogosto, kot v tem primeru, kažejo v eno smer, druga pa v drugo; v takšnem primeru mora Komisija opraviti celovito oceno, kot je to storila v tej zadevi. Zato je ta zainteresirana stran napačno sklepala, da so vrste izdelka lahko zajete v isto opredelitev izdelka le, če so vse njihove značilnosti enake.

(19)

Nekateri uporabniki so trdili, da bi bilo treba tako imenovane žice iz nerjavnega jekla „serije 200“ izključiti iz obsega izdelka. Zlasti so trdili, da industrija Unije te vrste izdelka praktično ne proizvaja. Vendar ta trditev ni utemeljena. Dejstvo, da industrija Unije določene vrste izdelka ne proizvaja, ni zadosten razlog za njeno izključitev iz obsega preiskave, če gre za proizvodni proces, ki bi ga proizvajalci Unije lahko uporabili za začetek proizvodnje zadevne vrste izdelka. Poleg tega je bilo za visokotehnološke žice ugotovljeno, da imajo te vrste zadevnega izdelka enake ali podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične značilnosti kot druge vrste podobnega izdelka, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(20)

Poleg tega so trdili, da bi bilo treba v opredelitev zadevnega izdelka vključiti valjano žico. Valjana žica je sicer surovina, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega izdelka, vendar se lahko uporablja tudi za proizvodnjo drugih izdelkov, kot so pritrdilni elementi in žeblji. Zato v nasprotju z zadevnim izdelkom ne gre za končni jekleni izdelek. V proizvodnem procesu hladnega oblikovanja se lahko valjano žico med drugim preoblikuje v zadevni izdelek ali podobni izdelek. Na tej podlagi valjane žice ni mogoče vključiti v obseg izdelka v smislu osnovne uredbe.

(21)

Glede na navedeno se opredelitvi zadevnega izdelka in podobnega izdelka v uvodnih izjavah 21 do 24 začasne uredbe potrdita.

C.   DAMPING

1.   Uvod

(22)

Med preveritvenimi obiski v prostorih treh prvotno vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov in med poznejšo analizo zbranih informacij je bilo ugotovljeno, da so te družbe predložile nekaj informacij, ki jih ni bilo mogoče šteti za zanesljive. Komisija je nadaljevala preiskavo ter analizirala vse podatke, predložene po začasnem razkritju in v okviru zaslišanj, ki so sledila.

(23)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, je Komisija za enega od proizvajalcev izvoznikov ugotovila, da se stroški, navedeni v odgovoru na vprašalnik, ne ujemajo s podatki iz njegovega notranjega sistema za poročanje o stroških. Družba je trdila, da je do neujemanja prišlo zaradi napak pri vodenju evidenc ter ker sta bili v notranjem sistemu za poročanje o stroških in pri podatkih, objavljenih v letnih računovodskih izkazih, uporabljeni različni metodi vrednotenja zalog.

(24)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 28 začasne uredbe, ni bilo mogoče ugotoviti skladnosti med podatki iz notranjega sistema za poročanje o stroških za področje proizvodnje žic in razpredelnicami stroškov, ki jih je družba pripravila posebej za odgovor na vprašalnik, kljub temu, da so bili podatki iz notranjega sistema za poročanje o stroških skladni z revidiranimi računovodskimi izkazi družbe. Zato se je v skladu s členom 18 osnovne uredbe štelo, da je treba za namen protidampinške preiskave uporabiti informacije iz notranjega sistema za poročanje o stroških.

(25)

Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih dejstev iz notranjega sistema za poročanje o stroških začasno prilagodila podatke o stroških, ki jih je zagotovil proizvajalec izvoznik v izpolnjenem vprašalniku.

(26)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27 začasne uredbe, je proizvajalec izvoznik trdil tudi, da podatki v notranjem sistemu za poročanje o stroških niso zanesljivi in se ne bi smeli uporabiti za namen preiskave. Družba je opozorila na več napak in konceptualne težave v zvezi z notranje izkazanimi podatki, na katerih je Komisija utemeljila svojo prilagoditev stroškov. Družba je trdila, da bi morala Komisija svojo analizo osnovati na stroških, navedenih v odgovoru na vprašalnik. Poleg tega je družba po uvedbi začasnih ukrepov predložila uskladitev notranje izkazanih podatkov o stroških za zadevno področje in podatkov iz vprašalnika. Na tej podlagi in ob upoštevanju dokazov, zbranih med obiskom na kraju samem, je bilo mogoče sprejeti nekatere proizvodne stroške, kot jih je prvotno sporočila navedena družba v izpolnjenem vprašalniku.

(27)

Vendar na podlagi razpoložljivih dokazov, porazdelitve nekaterih stroškov, kot so režijski in finančni stroški, ki jih je podjetje navedlo v izpolnjenem vprašalniku, ni bilo mogoče obravnavati kot zanesljive za namen preiskave. Komisija je menila, da bi bilo treba te stroške porazdeliti glede na celotni prihodek družbe od prodaje in stroške prodanega blaga v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Glede na navedeno je bilo mogoče večino stroškov, navedenih v izpolnjenem vprašalniku, sprejeti, družba pa se je v zaključni fazi preiskave strinjala s porazdelitvijo prihodka od prodaje. Potem ko so bili stroški pakiranja in nekateri režijski stroški popravljeni, se je stopnja dampinga zmanjšala. Zato se šteje, da za določitev stopnje dampinga za tega proizvajalca izvoznika ni več treba uporabljati člena 18 osnovne uredbe.

(28)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30 začasne uredbe, je Komisija za drugega proizvajalca izvoznika ugotovila, da podatki iz njegovega sistema za upravljanje zalog ne potrjujejo podatkov o nabavi in porabi surovin, ki so bili Komisiji sporočeni v izpolnjenem vprašalniku. Zlasti se je zdelo, da se je v posameznih virih razlikovala razdelitev po vrstah jekla. Komisija je ugotovila, da so vrste jekla ključni dejavnik pri določanju stroškov končnega izdelka in da bi nezanesljivi podatki o vrsti jekla lahko resno izkrivljali določitev stroškov in prodajnih cen posamezne vrste izdelka ter bi zato lahko bili zavajajoči; Komisija je proizvajalca izvoznika na to bistveno okoliščino večkrat opozorila.

(29)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31 začasne uredbe, je proizvajalec izvoznik trdil, da so bile računalniške datoteke s podatki o nabavi surovin, ki jih je Komisija prevzela med preveritvenim obiskom, nepopolne, saj so druge enote v družbi opravile dodatne nakupe surovin, vendar ti niso bili sporočeni ali vključeni v računalniške datoteke, ki jih je Komisija prevzela med preveritvenim obiskom in proučila. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da so ugotovljena neskladja v količinah vrst jekla posledica dejstva, da se nekatere vrste jekla delno prekrivajo in da nekateri koraki proizvodnega procesa niso sledljivi na ravni posameznih vrst jekla.

(30)

Vendar je Komisija v uvodni izjavi 32 začasne uredbe ugotovila, da zgornje trditve družbe v zvezi z dodatnimi nakupi surovin niso bile podkrepljene z dokazi, vsekakor pa ne pojasnjujejo ugotovljenih neskladij na ravni posameznih vrst jekla. Komisija je tudi seznanila s trditvijo družbe, da ni mogoče natančno slediti posameznim vrstam jekla v vseh fazah proizvodnega procesa. Ta trditev je še dodatno spodkopala zanesljivost celotnega sistema poročanja o vrstah jekla. Predložene informacije v zvezi z vrstami jekla so se zato začasno štele za zavajajoče.

(31)

V uvodni izjavi 33 začasne uredbe je Komisija menila, da sporočena razdelitev surovin po vrstah jekla ni zanesljiva in se je začasno ne bi smelo upoštevati ter da bi morale ugotovitve temeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zaradi nezanesljivosti celotnega sistema poročanja ugotovitev ni bilo mogoče utemeljiti z nobeno sporočeno vrsto jekla. Zato se je za izračun splošne stopnje dampinga za vse izdelke uporabila skupna poraba vseh surovin, brez upoštevanja razdelitve po vrstah jekla.

(32)

Po objavi začasnih ugotovitev je družba v splošnem izpodbijala ta začasni pristop, vendar še naprej ni mogla ponuditi popolnega ujemanja na ravni kontrolne številke izdelka. Vendar je družba pozneje v preiskavi ponudila zadostno stopnjo ujemanja, ko je surovino razvrstila glede na kemijsko sestavo glavnih serij vrst nerjavnega jekla (serij 200, 300 in 400 v klasifikaciji AISI). Družba je ponudila tudi alternativni način razvrščanja, pri katerem je bila končna uporaba vključena kot dodatni dejavnik za razvrščanje. Ker pa končne uporabe ni mogoče preveriti, je Komisija stopnjo dampinga ponovno izračunala na podlagi razvrstitve vrst jekla, ki temelji na kemični sestavi vrst jekla po klasifikaciji AISI (serije 200, 300 in 400). Serije vrst jekla so splošno uporabljeno, objektivno in preverljivo merilo, pri tej družbi pa z uporabo kontrolne številke izdelka ni mogoče doseči popolnega ujemanja in zato poštena primerjava na podlagi zanesljivih podatkov v smislu osnovne uredbe ne bi bila mogoča.

(33)

Ker pa dodatne informacije, ki jih je predložila družba, niso omogočile ujemanja podatkov, ki bi bilo dovolj podrobno za potrebe preiskave, se ohrani začasna ugotovitev, da sistemi sledenja družbe niso dovolj zanesljivi, in uporablja se člen 18 osnovne uredbe za dokončno določitev stroškov proizvodnje in izračun stopnje dampinga, ki torej temelji na pristopu iz prejšnje uvodne izjave.

(34)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 34 začasne uredbe, je Komisija za tretjega proizvajalca izvoznika med preveritvenim obiskom ugotovila, da tokovi surovin, sporočeni v izpolnjenem vprašalniku, niso bili skladni s podatki iz računovodskega sistema proizvajalca. Zdelo se je, da se je razdelitev po vrstah jekla v obeh virih razlikovala.

(35)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, je proizvajalec izvoznik priznal nekaj napak v svojem odgovoru na vprašalnik, hkrati pa je trdil, da je razlike v skupnih količinah surovin mogoče uskladiti z upoštevanjem sprememb v zalogah. Toda družba je trdila tudi, da zaradi delnega prekrivanja vrst jekla ni bilo mogoče natančno uskladiti podatkov za vsako posamezno vrsto jekla. V svojih pripombah na začasne ugotovitve je navedla tudi, da vrsta jekla na prodajnem računu včasih ne ustreza dejanski vrsti jekla, ki se izvaža. Poleg tega je družba trdila, da se vrste jekla v industriji nerjavnega jekla ne uporabljajo dosledno ter da obstajajo razlike med objavljeno kemično sestavo vrst jekla in kemično sestavo dejanskih izdelkov. Družba je trdila, da bi neskladja, ki jih je ugotovila Komisija, ob upoštevanju teh pojasnil zadevala le zanemarljiv delež njenega izvoza.

(36)

Menila je, da obsega ugotovljenih neskladij ni mogoče pojasniti z občasno nenatančnostjo. Nasprotno, argumenti, ki jih je predstavila družba, so še dodatno omajali zanesljivost njenega celotnega sistema poročanja o vrstah jekla, zlasti ob upoštevanju odločilne narave vrste jekla pri določanju stroškov končnega izdelka.

(37)

Vendar je družba pozneje med preiskavo trdila, da bi Komisija, če se ne strinja s prvotno sporočenimi podatki o vrstah jekla, lahko dobila točnejše rezultate, če bi namesto združitve vseh kontrolnih številk kot v začasni fazi združila le tiste vrste jekla, med katerimi so bila ugotovljena odstopanja, ali če bi vrste jekla združila glede na kemijsko sestavo, izraženo s serijami vrst jekla (serijami 200, 300 in 400 v klasifikaciji AISI). Družba je ponudila še eno metodo nadaljnjega razvrščanja vrst jekla iz serije 300 v manjše podskupine.

(38)

Komisija je zato po metodi, enaki tisti iz uvodne izjave 30, ponovno izračunala stopnjo dampinga na podlagi skupin nerjavnega jekla, ki so temeljile na kemični sestavi, izraženi s serijami vrst jekla (serijami 200, 300 in 400 v klasifikaciji AISI). Serije vrst jekla so splošno uporabljeno, objektivno in preverljivo merilo, pri tej družbi pa z uporabo kontrolne številke izdelka ni mogoče doseči popolnega ujemanja in zato poštena primerjava na podlagi zanesljivih podatkov v smislu osnovne uredbe ne bi bila mogoča.

(39)

Ker pa dodatne informacije, ki jih je predložila družba, niso omogočile ujemanja podatkov, ki bi bilo dovolj podrobno za potrebe preiskave, se ohrani začasna ugotovitev, da sistemi sledenja družbe niso dovolj zanesljivi, in uporablja se člen 18 osnovne uredbe za dokončno določitev stroškov proizvodnje in izračun stopnje dampinga, ki torej temelji na pristopu iz prejšnje uvodne izjave.

(40)

Pritožnik je trdil, da zaradi združevanja zadevnega izdelka v vrste jekla Komisija ni mogla pravilno izvesti preskusa dobičkonosnosti, da bi tako določila normalne vrednosti na kontrolno številko izdelka.

(41)

Komisija svojo analizo izvede na ravni, ki je skladna z notranjimi računovodskimi sistemi proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije, ki omogočajo podkrepitev sporočenih podatkov z dokazi. Trditev se zato zavrne.

(42)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 37 in 38 začasne uredbe potrdita.

2.   Normalna vrednost

(43)

V primeru enega od proizvajalcev izvoznikov, za katerega se uporablja člen 18 osnovne uredbe, je bila določitev normalne vrednosti pregledana po ponovni oceni njegovih stroškov proizvodnje. V dokončni fazi so bili stroški proizvodnje določeni na podlagi sporočenih proizvodnih stroškov, ki so jim bili po metodi razporeditve iz člena 2(5) osnovne uredbe dodani prodajni, splošni in upravni stroški, vključno s stroški financiranja.

(44)

Za tri na novo vzorčene proizvajalce izvoznike in proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena individualna preiskava, je bilo ugotovljeno, da je obseg domače prodaje na splošno reprezentativen, saj pri posamezni družbi predstavlja najmanj 5 % skupnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bil enak preskus reprezentativnosti opravljen tudi za vse vrste izdelkov, ki jih na novo vzorčeni proizvajalci prodajajo na domačem trgu; ugotovljeno je bilo, da so enake ali primerljive z vrstami izdelkov, ki se izvažajo v Unijo.

(45)

Z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP je Komisija nadalje proučila, ali se za domačo prodajo vsakega na novo vzorčenega proizvajalca izvoznika in proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena individualna preiskava, lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(46)

V primeru enega od na novo vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je bilo za porazdelitev stroškov, ki jo je prvotno sporočila družba, ugotovljeno, da je nezadovoljiva, saj ne upošteva debeline žice, ki je pomemben stroškovni dejavnik. S soglasjem družbe je bila metoda porazdelitve stroškov prilagojena.

(47)

Pri drugem na novo vzorčenem proizvajalcu izvozniku je bila popravljena stvarna napaka pri določitvi stopnje dampinga. Poleg tega je proizvajalec zahteval, naj Komisija dodatno prilagodi preskus dobičkonosnosti in cenovne popravke. Te trditve se niso štele za upravičene.

(48)

Pri proizvajalcu izvozniku, ki mu je bila odobrena individualna preiskava, je bila popravljena stvarna napaka v izračunih. Isti proizvajalec izvoznik se je pritožil tudi glede višine prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter domačih stroškov prevoza, kot jih je določila Komisija, ter zahteval popravek za fizikalne razlike zadevnega izdelka med domačim in izvoznim trgom. Ti popravki, ki jih je zahteval proizvajalec izvoznik, so bili zavrnjeni, ker so izračuni temeljili na podatkih o stroških, ki jih je predložila družba in so bili preverjeni med preveritvenim obiskom, ter ker trditev o fizikalnih razlikah ni bila podkrepljena z dokazi.

(49)

Zato se metodologija za določitev normalne vrednosti, opisana v uvodnih izjavah 39 do 48 začasne uredbe, potrdi; uporabljena je bila tudi pri treh na novo vzorčenih proizvajalcih izvoznikih in proizvajalcu izvozniku, ki mu je bila odobrena individualna preiskava.

3.   Izvozna cena

(50)

Pri enem od proizvajalcev izvoznikov so bile ob upoštevanju njegovih navedb popravljene nekatere stvarne napake, ki so zadevale občasno uporabo napačnega menjalnega tečaja in nenamerno vključitev nekatere prodaje znotraj skupine pri izračunu dampinga.

(51)

Pri drugem proizvajalcu izvozniku je bila v izračun dampinga vključena prodaja preko povezane družbe v Uniji.

(52)

Eden od na novo vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je treba ugodnosti, ki jih je prejel v okviru subvencijskih shem DEPB in DDS, prišteti k izvoznim cenam.

(53)

Drug na novo vzorčeni proizvajalec izvoznik je o ugodnostih, ki jih je prejel v okviru subvencijske sheme DDS, poročal kot o negativnih cenovnih popravkih, ki umetno zvišujejo izvozne cene.

(54)

Komisija je analizirala cenovno obnašanje obeh družb na trgu Unije in prišla do ugotovitev, ki izhajajo iz uporabe člena 2(8) osnovne uredbe in zato ne zahtevajo dodatne prilagoditve. Zato se je trditev prve družbe zavrnila, popravek, o katerem je poročala druga družba, pa se ni upošteval.

(55)

Eden od na novo vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi bilo treba njegove izvozne cene popraviti navzgor in jih tako uskladiti z njegovimi cenami na domačem trgu, ker so se izdelki na domačem trgu prodajali pod lastno blagovno znamko in dosegali višje cene. Vendar družba ni mogla dokazati, da so se računi, predloženi v zvezi s to trditvijo, dejansko nanašali na prodajo pod blagovno znamko, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(56)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 50 do 52 začasne uredbe potrdijo.

4.   Primerjava

(57)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi bilo treba pri določitvi njegovih izvoznih cen ravnati enako kot pri določitvi njegovih proizvodnih stroškov, ko so bile združene vse kontrolne številke izdelkov, za primerjavo z normalno vrednostjo pa uporabiti eno samo izvozno ceno.

(58)

Komisija si je v preiskavi prizadevala, da bi pridobila podatke o stroških in izvoznih cenah na podlagi kontrolne številke izdelka, vendar od zadevne družbe ni pridobila potrebnega ujemanja, ki bi omogočilo opredelitev zanesljivih stroškov proizvodnje na podlagi kontrolne številke izdelka. Vendar v preiskavi niso bile ugotovljene pomanjkljivosti pri izvoznih cenah, sporočenih za posamezne kontrolne številke izdelkov, zato za določitev dejanskih izvoznih cen uporaba člena 18 osnovne uredbe ne bi bila primerna. Ob upoštevanju standardov preiskave, ki omogočajo pošteno primerjavo, Komisija meni, da zmanjšanje ravni podrobnosti sporočenih cen ne bi bilo primerno; ta trditev je bila zato zavrnjena.

(59)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 53 do 55 začasne uredbe potrdijo.

5.   Stopnje dampinga

(60)

Kot določa člen 2(11) in (12) osnovne uredbe, je bila za vsako vzorčeno družbo tehtana povprečna normalna vrednost, določena za podobni izdelek, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka.

(61)

V skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe se zaradi uporabe člena 18 osnovne uredbe pri dveh od treh prvotno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, določi na podlagi povprečne stopnje dampinga enega od prvotno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, za katerega se člen 18 osnovne uredbe ne uporablja več, in dveh na novo vzorčenih družb s stopnjami dampinga, ki niso de minimis. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, določena na 8,4 %.

(62)

Komisija je za vse druge proizvajalce izvoznike v zadevni državi najprej opredelila raven sodelovanja. V ta namen je bila izvedena primerjava med skupnimi izvoženimi količinami, navedenimi v izpolnjenih vprašalnikih za izbor vzorca, in skupnim uvozom iz zadevne države, ugotovljenim na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Ker je bila raven sodelovanja visoka, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za vzorčene proizvajalce izvoznike. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države določena na 16,2 %.

(63)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Dokončna stopnja dampinga

GARG Inox

11,8 %

KEI Industries

7,7 %

Macro Bars and Wires

0,0 %

Nevatia Steel & Alloys

4,1 %

Raajratna Metal Industries

16,2 %

Skupina Venus

11,6 %

Viraj Profiles

6,8 %

Sodelujoče nevzorčene družbe

8,4 %

Vse druge družbe

16,2 %

D.   INDUSTRIJA UNIJE

1.   Industrija Unije

(64)

Nekateri uporabniki so podvomili v število proizvajalcev Unije, navedeno v uvodni izjavi 63 začasne uredbe. Trdijo, da je bilo število proizvajalcev napačno ocenjeno in da je na trgu Unije dejansko manj proizvajalcev.

(65)

Komisija poudarja, da navedena trditev ni bila podprta z nobenim dokazom. Komisija je preverila v pritožbi navedeno število proizvajalcev Unije pri preverjanju reprezentativnosti, pa tudi med preiskavo. Komisija je v zvezi s tem stopila v stik z vsemi 27 znanimi proizvajalci Unije. Preiskava je potrdila, da je v OP podobni izdelek v Uniji proizvajalo 27 proizvajalcev Unije. Ta navedba se zato zavrne in potrdi se uvodna izjava 63 začasne uredbe.

2.   Proizvodnja Unije in vzorčenje proizvajalcev Unije

(66)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 64 do 67 začasne uredbe potrdijo.

E.   ŠKODA

1.   Potrošnja Unije

(67)

Nekateri uporabniki so trdili, da se v analizi škode ne bi smeli upoštevati podatki za leto 2009, saj je imela finančna kriza, ki je nastopila v tistem letu, učinke izkrivljanja, zlasti na potrošnjo Unije. Vendar bi analiza pokazala rast potrošnje (+ 5 %), tudi če se leto 2009 ne bi upoštevalo, kar kaže na izboljšanje tržnih razmer. Poleg tega uvodna izjava 68 začasne uredbe priznava negativne učinke finančne krize. Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodna izjava 68 začasne uredbe potrdi.

2.   Uvoz iz zadevne države v Unijo

(68)

Stopnja dampinga, ugotovljena za družbo Macro Bars and Wires, je nižja od praga de minimis, predvidenega v členu 9(3) osnovne uredbe. Zato se šteje, da ta proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave ni izvajal dampinga v smislu člena 1(2) osnovne uredbe. Zato je bil njegov obseg uvoza izključen iz obsega začasno ugotovljenega dampinškega uvoza iz zadevne države. Po navedbah enega od proizvajalcev izvoznikov, tj. skupine Venus, so bile nekatere transakcije pomotoma štete dvakrat. Komisija se je s proizvajalcem izvoznikom strinjala in te transakcije izločila iz skupnega obsega dampinškega uvoza.

(69)

Obseg, tržni delež in povprečne cene dampinškega uvoza so bili nato ustrezno popravljeni.

(70)

Obseg in tržni delež dampinškega uvoza:

 

2009

2010

2011

OP

Obseg

15 826

27 291

34 494

33 252

Indeks (2009 = 100)

100

172

218

210

Tržni delež

12,0 %

14,6 %

17,6 %

16,9 %

Indeks (2009 = 100)

100

121

146

140

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(71)

Družba Macro Bars and Wires je v OP izvozila le omejene količine zadevnega izdelka in tudi navedene transakcije skupine Venus so zadevale omejene količine, zato izločitev obsega tega uvoza iz skupnega obsega dampinškega uvoza iz zadevne države ni povzročila znatnih sprememb trendov, opisanih v uvodnih izjavah 69 in 71 začasne uredbe. Ti uvodni izjavi začasne uredbe se torej potrdita.

(72)

Povprečna cena dampinškega uvoza:

 

2009

2010

2011

OP

Povprečna cena

2 380

2 811

3 259

3 207

Indeks (2009 = 100)

100

118

137

135

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(73)

Zaradi prilagoditve obsega dampinškega uvoza se niso bistveno spremenile povprečne cene dampinškega uvoza iz Indije ali izračuni stopnje nelojalnega nižanja cen. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen znaša 15 %, kar potrjuje ugotovitev iz začasne uredbe.

(74)

Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da se zdijo prodajne cene Unije malo verjetne in da so verjetno izkrivljene. Vendar je treba poudariti, da cene, uporabljene pri izračunih nelojalnega nižanja cen, izhajajo iz informacij, ki so bile zbrane in preverjene med preverjanjem na kraju samem v prostorih vzorčenih proizvajalcev Unije.

(75)

Sklepi na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 75 do 77 začasne uredbe se potrdijo.

3.   Gospodarski položaj industrije Unije

(76)

Nekatere strani so trdile, da bi bilo treba rezultate, ki jih je dosegla industrija Unije, glede na svetovno gospodarsko krizo obravnavati kot razmeroma dobre in da razen enega kazalnika škode, tj. tržnega deleža, noben kazalnik ni pokazal obstoja škode.

(77)

Ena od strani je trdila, da so se povprečne prodajne cene industrije Unije povečale za približno 34 %, torej za precej več kot njeni stroški proizvodnje, ki so se v istem obdobju povečali za 13 %. V zvezi s tem je treba poudariti, da so bile na začetku obravnavanega obdobja, tj. leta 2009, prodajne cene industrije Unije nižje od stroškov proizvodnje; šele z letom 2011 ji je uspelo prodajne cene dvigniti nad stroške proizvodnje.

(78)

Preiskava je pokazala, da so se v obravnavanem obdobju nekateri kazalniki škode, na primer obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti, sicer razvijali pozitivno ali ostali stabilni (to je npr. veljalo za zaposlovanje), razvoj številnih drugih kazalnikov v zvezi s finančnim položajem industrije Unije, tj. dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb, pa ni bil zadovoljiv. Kazalnik naložb se je leta 2010 sicer izboljšal, vendar je bil leta 2011 in v OP nižji kot leta 2009. Čeprav se je donosnost naložb med letoma 2009 in 2011 izboljšala in je dosegla 6,7 %, se je v OP znova zmanjšala na 0,8 %. Podobno sta se kazalnika dobičkonosnosti in denarnega toka do leta 2011 izboljšala, v OP pa sta se znova začela slabšati. Torej je mogoče sklepati, da se je po letu 2009 položaj industrije Unije začel izboljševati, nato pa se je zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države njeno okrevanje upočasnilo.

(79)

Na zahtevo ene od zainteresiranih strani se potrdi, da je raven zalog, ugotovljena v uvodni izjavi 100 začasne uredbe, zadevala dejavnost vzorčenih družb Unije.

(80)

Industrija Unije je trdila, da je bila začasno določena ciljna stopnja dobička v višini 5 % prenizka. Stran za svojo trditev ni predložila ustreznih dokazov. V uvodni izjavi 95 začasne uredbe so pojasnjeni razlogi za izbiro te stopnje dobička in preiskava ni pokazala nobenega razloga za njeno spremembo. Zato se za namen dokončnih ugotovitev ohrani 5-odstotna ciljna stopnja dobička.

(81)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da so težave industrije Unije v veliki meri posledica strukturnih težav in da je 5-odstotna ciljna stopnja dobička zato nerealna.

(82)

Opozoriti je treba, da morajo institucije v skladu s sodno prakso (8) določiti stopnjo dobička, ki bi jo industrija Unije pod običajnimi pogoji konkurence brez dampinškega uvoza lahko upravičeno pričakovala. Leta 2007 je stopnja dobička znašala 3,7 %, leta 2008 pa je zaradi finančne in gospodarske krize postala negativna. Po trditvah v pritožbi in ugotovitvah preiskave se je dampinški uvoz na trg Unije začel leta 2007, ko se je obseg uvoza, ki je leta 2006 znašal 17 727 ton, povečal na 24 811 ton. Zato ciljne stopnje dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi dobička, ki bi ga lahko razumno pričakovali proizvajalci podobnega izdelka v Uniji. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 95 začasne uredbe, je Komisija zato menila, da bi bilo primerno uporabiti 5-odstotno stopnjo dobička na podlagi dejanskega dobička, ugotovljenega v drugih delih jeklarske industrije, ki niso utrpeli škode zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza; enako je bilo storjeno tudi v drugih nedavnih preiskavah podobnih izdelkov v istem sektorju (9). Poleg tega je treba opozoriti, da se stopnja dobička v višini 3,7 % iz leta 2007 v vsakem primeru šteje za prenizko zaradi dampinškega uvoza, ki se je še povečal. Zato se za namen dokončnih ugotovitev ohrani 5-odstotna ciljna stopnja dobička.

4.   Sklep o škodi

(83)

Komisija zato ugotavlja, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 78 do 105 začasne uredbe potrdijo.

F.   VZROČNA ZVEZA

1.   Učinek dampinškega uvoza

(84)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da v začasni uredbi ni bilo upoštevano, da je industrija Unije od leta 2009 lahko izkoriščala povečano potrošnjo, in da Komisija ne more domnevati, da bo industrija Unije svoj tržni delež lahko ohranjala v nedogled.

(85)

V odzivu na te argumente je treba poudariti, da je preiskava pokazala, da se je tržni delež dampinškega uvoza iz Indije povečeval hitreje kot potrošnja na trgu Unije. Obseg dampinškega uvoza iz Indije se je povečal za 110 %, potrošnja pa se je v istem obdobju povečala za 50 %. Poleg tega je preiskava pokazala, da je bila povprečna indijska cena v istem obdobju ves čas nižja od povprečne cene industrije Unije in je v OP nelojalno znižala povprečne prodajne cene industrije Unije za 15 %. Industrija Unije je v določeni meri sicer dejansko izkoristila povečano potrošnjo in je svoj obseg prodaje lahko povečala za 40 %, ni pa mogla obdržati svojega tržnega deleža, kot bi bilo sicer mogoče pričakovati glede na vedno boljše tržne pogoje in prosto proizvodno zmogljivost industrije Unije.

2.   Učinek drugih dejavnikov

2.1   Nedampinški uvoz

(86)

V obravnavanem obdobju je bil razvoj nedampinškega uvoza in cen primerljiv z razvojem dampinškega uvoza in cen. Poleg tega so bile cene dampinškega uvoza bolj ali manj na isti ravni kot cene nedampinškega uvoza: povprečne nedampinške uvozne cene so bile za 0,4 % nižje. Poleg tega je obseg nedampinškega uvoza zajemal manj kot šest odstotkov skupnega uvoza iz zadevne države in nekoliko več kot 1 % tržnega deleža. Zato Komisija meni, da škoda, ki jo je povzročil nedampinški uvoz iz zadevne države, ne prekinja vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in znatno škodo, ki je bila povzročena industriji Unije v OP.

2.2   Uvoz iz tretjih držav

(87)

Dva od indijskih proizvajalcev izvoznikov in indijska vlada so ponovno trdili, da bi moral biti uvoz žice iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske vključen v preiskavo in da je bil učinek tega uvoza na trg Unije in industrijo Unije podcenjen.

(88)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 115 začasne uredbe, od začetne faze do danes niso bili predloženi dokazi o dampingu, ki bi povzročal škodo industriji Unije, na podlagi katerih bi bilo mogoče začeti protidampinško preiskavo uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Trditev, da bi bilo treba Ljudsko republiko Kitajsko vključiti v obseg preiskave, se zato zavrne kot neutemeljena.

(89)

Vendar je uvoz iz Ljudske republike Kitajske v obravnavanem obdobju naraščal in v OP dosegel tržni delež v višini 8,3 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 113 začasne uredbe. Poleg tega so bile cene uvoza s Kitajske nižje od cen industrije Unije in cen indijskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije. Zato je bilo dodatno proučeno, ali bi uvoz iz Ljudske republike Kitajske lahko prispeval k škodi, povzročeni industriji Unije, ter prekinil vzročno zvezo med škodo in indijskim dampinškim uvozom.

(90)

Po razpoložljivih informacijah v začasni fazi je bil nabor izdelkov, ki ga je predstavljal uvoz s Kitajske, drugačen, pa tudi segmenti, v katerih so bili prisotni kitajski izdelki, so se razlikovali od segmentov izdelkov, ki jih je prodajala industrija Unije, ali celo od segmentov izdelkov s poreklom iz Indije, ki so se prodajali na trgu Unije.

(91)

Komisija je po objavi začasnega ukrepa prejela več trditev o tem, da bi lahko nizkocenovni uvoz s Kitajske v OP prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Indije in znatno škodo, povzročeno industriji Unije.

(92)

Analiza, opravljena na podlagi statističnih podatkov o uvozu v zvezi z dvema oznakama KN v preiskavi, je pokazala, da je 29 % uvoza s Kitajske spadalo v spodnji tržni segment (pod oznako KN 7223 00 99). To delno pojasni, zakaj so kitajske cene povprečno nižje od cen industrije Unije in indijskih proizvajalcev izvoznikov. Statistični podatki za oznako KN 7223 00 99 so tudi pokazali, da je bila večina strank kitajskih proizvajalcev iz Združenega kraljestva, kjer industrija Unije ni imela skoraj nobene proizvodnje.

Povprečna cena (v EUR/t)

2009

2010

2011

OP

72 230 019

2 974

3 286

3 436

2 995

72 230 099

765

1 458

1 472

1 320

Vir: Eurostat.

(93)

V zvezi z oznako KN 7223 00 19 so analize, izvedene na podlagi kontrolne številke izdelka, pokazale, da so si industrija Unije in indijski proizvajalci konkurirali predvsem v zgornjem tržnem segmentu, v katerem so bile cene znotraj te oznake lahko tudi do štirikrat višje od cen v spodnjem tržnem segmentu. (10) Preiskava je tudi pokazala, da so razlike med cenami na splošno povezane z vrsto izdelka in vsebnostjo niklja.

(94)

V zvezi z ravnjo cen uvoza iz Ljudske republike Kitajske je treba poudariti, da je bila od leta 2009 do OP povprečna cena uvoza s Kitajske ves čas višja od cen dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz Indije, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice, ki prikazuje povprečno ceno dampinškega izvoza iz Kitajske, ki se uvršča pod oznako KN 7223 00 19.

Povprečna cena (v EUR/t)

2009

2010

2011

OP

OP + 1

72 230 019

2 974

3 286

3 436

2 995

3 093

Vir: Eurostat.

(95)

V OP je bila povprečna kitajska uvozna cena prvič nižja od indijske uvozne cene dampinškega uvoza. Vendar je bilo to le začasno, saj se je raven kitajske cene v letu po OP povečala in je bila spet višja od indijskih cen.

(96)

Poleg tega je primerjava med količino uvoza iz zadevne države in Ljudske republike Kitajske pokazala, da je bil v celotnem obravnavanem obdobju in zlasti v OP obseg uvoza iz Ljudske republike Kitajske precej manjši od uvoza iz Indije. Obseg uvoza iz Ljudske republike Kitajske je v osnovi znašal manj kot polovico celotnega uvoza iz Indije.

(97)

Uvoz iz Ljudske republike Kitajske je sicer res prispeval k škodi, povzročeni industriji Unije, vendar ni mogel vplivati na položaj industrije Unije v tolikšni meri, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, povzročeno industriji Unije. Zato se uvodna izjava 113 začasne uredbe potrdi.

2.3   Konkurenca, ki jo predstavljajo drugi proizvajalci v Uniji

(98)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da bi slabo finančno uspešnost proizvajalcev Unije lahko povzročila konkurenca drugih proizvajalcev Unije, ki niso bili pritožniki ali niso izrazili podpore preiskavi ob začetku postopka.

(99)

Tržni delež drugih proizvajalcev v Uniji se je spreminjal, kot sledi:

 

2009

2010

2011

OP

Prodaja drugih proizvajalcev EU v Uniji (t)

34 926

55 740

55 124

55 124

Indeks (2009 = 100)

100

160

158

158

Tržni delež drugih proizvajalcev v Uniji

26,6 %

29,8 %

28,1 %

27,9 %

Vir: Eurostat, pritožba in odgovori o reprezentativnosti.

(100)

Proizvajalci Unije, ki niso bili pritožniki in niso izrecno izrazili podpore preiskavi, so predstavljali 44 % celotne prodaje Unije iz uvodne izjave 86 začasne uredbe. Njihov obseg prodaje se je povečal za 58 %, in sicer z ocenjenih 34 926 ton leta 2009 na 55 124 ton v obravnavanem obdobju. Vendar je taka rast sorazmerno skromna v primerjavi z rastjo dampinškega uvoza iz zadevne države v istem obdobju (+ 110 %). Poleg tega je tržni delež zadevnih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju ostal sorazmerno stabilen, pri čemer se ni ugotovilo, da bi bile njihove cene nižje od cen vzorčenih proizvajalcev Unije. Zato se sklene, da njihova prodaja na trgu Unije ni prispevala k škodi, povzročeni industriji Unije.

3.   Sklep o vzročni zvezi

(101)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 121 do 124 začasne uredbe potrdijo.

G.   INTERES UNIJE

1.   Splošne okoliščine

(102)

Ker pripomb ni bilo, se uvodna izjava 125 začasne uredbe potrdi.

2.   Interes industrije Unije

(103)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 126 do 133 začasne uredbe potrdijo.

3.   Interes nepovezanih uvoznikov

(104)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 142 do 144 začasne uredbe potrdijo.

4.   Interes uporabnikov

(105)

Po uvedbi začasnih ukrepov je sedem uporabnikov in eno združenje uporabnikov stopilo stik s Komisijo in izrazilo interes za sodelovanje v preiskavi. Na njihovo zahtevo so jim bili aprila 2013 poslani vprašalniki. Vendar sta le dva uporabnika predložila v celoti izpolnjen vprašalnik; na splošno so sodelujoči uporabniki predstavljali 12 % celotnega uvoza iz zadevne države v OP in 2,5 % celotne potrošnje Unije ter zaposlovali 32 oseb v proizvodnji končnih izdelkov, v katere je bil vključen zadevni izdelek. Gospodarski učinek ukrepov na uporabnike je bil ponovno ocenjen na podlagi novih razpoložljivih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, pri dveh uporabnikih pa je bil opravljen obisk zaradi preverjanja predloženih informacij.

(106)

Uporabniki so trdili, da je bila stopnja dobičkonosnosti v višini 9 %, navedena v uvodni izjavi 136 začasne uredbe, previsoka in ni bila reprezentativna za industrijo uporabnikov. Po prejemu dodatnih izpolnjenih vprašalnikov je bila ponovno izračunana povprečna dobičkonosnost vseh sodelujočih uporabnikov in ugotovilo se je, da je znašala 2 % prihodka od prodaje.

(107)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da so pri vseh sodelujočih uporabnikih nakupi izdelkov iz zadevne države povprečno predstavljali 44 % vseh nakupov zadevnega izdelka, za dva sodelujoča uporabnika pa je bila zadevna država edini vir oskrbe z izdelkom. V OP je prihodek od prodaje izdelka, ki vključuje zadevni izdelek, v povprečju predstavljal 14 % skupnega prihodka od prodaje sodelujočih uporabnikov.

(108)

Ob predpostavki najslabšega možnega scenarija za trg Unije, tj. da morebitnega povišanja cen ne bi bilo mogoče prenesti na distribucijsko verigo in da bi uporabniki še naprej kupovali enake količine izdelka iz zadevne države, bi učinek dajatve na dobičkonosnost uporabnikov, doseženo z dejavnostmi uporabe ali vključevanja zadevnega izdelka, pomenil zmanjšanje, zaradi katerega bi imeli uporabniki izgubo, njihova dobičkonosnost pa bi z –0,6 % postala negativna.

(109)

Komisija priznava, da bo kratkoročni in srednjeročni učinek na posamični ravni bolj izrazit za uporabnike, ki se oskrbujejo izključno z uvozom iz Indije. Vendar je njihovo število sorazmerno majhno (dva od sodelujočih uporabnikov). Poleg tega lahko, če njihov indijski proizvajalec pri tem sodeluje, zaprosijo za povračilo dajatev v skladu s členom 11 osnovne uredbe, če so zanj izpolnjeni vsi pogoji.

(110)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 139 začasne uredbe, so nekateri uporabniki ponovno izrazili zaskrbljenost, da bodo ukrepi vplivali na nekatere vrste žic, ki se ne proizvajajo v Evropi, in sicer vrste iz tako imenovane serije 200. Po mnenju uporabnikov se izdelek v Uniji ne proizvaja zaradi omejenega povpraševanja in specifičnosti proizvodnega procesa.

(111)

Vendar je preiskava pokazala, da industrija Unije to vrsto žic iz nerjavnega jekla proizvaja in da predstavljajo omejen delež trga Unije. Uporabnikom so na voljo tudi drugi viri oskrbe iz držav brez uvedenih protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov. Poleg tega se v isti namen lahko uporabijo tudi druge vrste žic iz nerjavnega jekla. Zato uvedba ukrepov ne more imeti znatnega učinka na trg Unije in navedene uporabnike. Ta trditev se zato zavrne.

(112)

Nekateri uporabniki so opozorili, da je dobavni rok podobnega izdelka, ki ga proizvedejo proizvajalci Unije, daljši od dobavnega roka zadevnega izdelka iz Indije. Vendar dejstvo, da trgovci lahko oblikujejo zaloge izdelkov in te dajo hitro v promet, ne zmanjšuje dejanskih dokazov o negativnih učinkih dampinškega uvoza. Zato je treba ta argument zavrniti.

(113)

Čeprav bodo na nekatere uporabnike ukrepi, uvedeni za uvoz iz zadevne države, verjetno vplivali bolj negativno kot na druge, se ob upoštevanju navedenega šteje, da bo uvedba ukrepov trgu Unije na splošno koristila. Zlasti se šteje, da bi ponovna vzpostavitev pravičnih pogojev trgovanja na trgu Unije industriji Unije omogočila uskladitev cen s stroški proizvodnje, ohranitev proizvodnje in zaposlenosti, vnovično pridobitev izgubljenega tržnega deleža ter prednosti povečane ekonomije obsega. S tem bi industrija dosegla razumne stopnje dobička, ki bi ji srednje- in dolgoročno omogočile učinkovito poslovanje. Obenem bo industrija lahko izboljšala svoj splošni finančni položaj. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da bodo imeli ukrepi na splošno omejen učinek na uporabnike in nepovezane uvoznike. Zato se sklene, da splošna korist ukrepov odtehta posledice za uporabnike zadevnega izdelka na trgu Unije.

5.   Sklep o interesu Unije

(114)

Ob upoštevanju navedenega se potrdi ocena iz uvodnih izjav 145 in 146 začasne uredbe.

H.   DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   Stopnja odprave škode

(115)

Za enega od proizvajalcev izvoznikov je bil izračun odprave škode popravljen navzdol, potem ko se je ta pritožil zaradi stvarnih napak, in sicer naj bi bil pri nekaterih transakcijah uporabljen napačni menjalni tečaj, v izračun pa vključene transakcije znotraj skupine. Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 148 do 151 začasne uredbe potrdijo.

(116)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da gre pri izvozu iz Indije v Unijo za prodajo trgovcem na debelo, medtem ko industrija Unije na trgu Unije blago prodaja končnim uporabnikom; tako Komisija po njegovem mnenju primerjave ni opravila na ustrezni ravni trgovine. Vendar je preiskava pokazala, da indijski proizvajalci izvozniki blago prodajajo obema kategorijama odjemalcev in s proizvajalci Unije konkurirajo za iste stranke.

2.   Sklep o stopnji odprave škode

(117)

Za družbo Macro Bars and Wires individualna stopnja škode ni bila izračunana, ker je bila dokončna protidampinška stopnja te družbe na ravni de minimis, kot je navedeno v uvodni izjavi 51.

(118)

Metodologija, uporabljena v začasni uredbi, se potrdi.

3.   Dokončni ukrepi

(119)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene zaradi dampinškega uvoza, ob upoštevanju stopnje subvencioniranja, ki je bila določena z Uredbo Komisije (EU) št. 419/2013.

(120)

Zato so bile stopnje protidampinških dajatev določene s primerjavo stopnje škode in stopnje dampinga, pri čemer so bile upoštevane stopnje subvencioniranja in sicer so bile v celoti odštete od ustrezne stopnje dampinga. V skladu s tem so dokončne stopnje protidampinške dajatve naslednje:

Družba

Stopnja dampinga

Izravnalna dajatev

Stopnja škode

Stopnja dokončne protidampinške dajatve

GARG Inox

11,8 %

3,4 %

22,6 %

8,4 %

KEI Industries

7,0 %

0,0 %

41,9 %

7,7 %

Macro Bars and Wires

0,0 %

3,4 %

30,3 %

0,0 %

Nevatia Steel & Alloys

4,1 %

3,4 %

23,8 %

0,7 %

Raajratna Metal Industries

16,2 %

3,7 %

17,2 %

12,5 %

Skupina Venus

11,6 %

3,0 %

23,4 %

8,6 %

Viraj Profiles Vpl. Ltd.

6,8 %

0,0 %

32,1 %

6,8 %

Sodelujoče nevzorčene družbe

8,4 %

3,4 %

23,7 %

5,0 %

Vse druge družbe

16,2 %

3,7 %

41,9 %

12,5 %

(121)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(122)

Eden od proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi je ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(123)

V zadnjih letih so bile cene zadevnega izdelka zelo spremenljive, zaradi česar ta ni primeren za fiksno cenovno zavezo. Za rešitev tega problema je indijski proizvajalec izvoznik ponudil indeksacijsko klavzulo, ki temelji na stroških surovin. Glede tega je treba opozoriti, da ni bilo mogoče določiti neposredne in natančne povezave med nihanjem cen in nihanjem indeksa, zato se indeksacija ne šteje za primerno. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da obstajajo različne vrste zadevnega izdelka, ki jih je težko razločevati, njihove cene pa se znatno razlikujejo.

(124)

Poleg tega proizvajalec izvoznik proizvaja najrazličnejše izdelke iz nerjavnega jekla, ki bi jih lahko prek povezanih trgovskih družb prodajal istim strankam v Uniji. To bi pomenilo resno tveganje za navzkrižno kompenzacijo, zavezo pa bi bilo izjemno težko učinkovito spremljati.

(125)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ponujene zaveze ni mogoče sprejeti.

(126)

Vse zahtevke za uporabo stopnje protidampinške dajatve, ki se uporablja za posamezno družbo, (npr. zaradi spremembe naziva družbe ali ustanovitve novega proizvodnega ali prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (11), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vseh spremembah dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezane na primer s spremembo naziva ali ustanovitvijo proizvodnega in prodajnega subjekta. Po potrebi se uredba o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev ustrezno spremeni s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

4.   Dokončno pobiranje začasnih protidampinških dajatev

(127)

Glede na obseg ugotovljenih stopenj dampinga in stopnjo škode, povzročene industriji Unije, je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz žice iz nerjavnega jekla, ki vsebuje:

2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma,

manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99 ter s poreklom iz Indije.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, je naslednja:

Družba

Dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Garg Inox, Bahadurgarh, Haryana and Pune, Maharashtra

8,4

B931

KEI Industries Ltd, New Delhi

7,7

B925

Macro Bars and Wires, Mumbai, Maharashtra

0,0

B932

Nevatia Steel & Alloys, Mumbai, Maharashtra

0,7

B933

Raajratna Metal Industries, Ahmedabad, Gujarat

12,5

B775

Venus Wire Industries Pvt. Ltd, Mumbai, Maharashtra

8,6

B776

Precision Metals, Mumbai, Maharashtra

8,6

B777

Hindustan Inox Ltd., Mumbai, Maharashtra

8,6

B778

Sieves Manufacturer India Pvt. Ltd., Mumbai, Maharashtra

8,6

B779

Viraj Profiles Ltd., Thane, Maharashtra and Mumbai, Maharashtra

6,8

B780

Družbe s seznama v Prilogi

5,0

B781

Vse druge družbe

12,5

B999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Če kateri koli izvoznik proizvajalec iz zadevne države Komisiji predloži dovolj dokazov, da

(a)

v obdobju preiskave (med 1. aprilom 2011 in 31. marcem 2012) ni izvažal blaga, opisanega v členu 1(1) in s poreklom iz zadevne države;

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, ter

(c)

je zadevno blago dejansko izvažal ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozil precejšnjo količino v Unijo,

se člen 1(2) lahko spremeni, tako da se novega proizvajalca izvoznika doda na seznam v Prilogi.

Člen 3

Zneski, zavarovani z začasnimi protidampinškimi dajatvami v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 418/2013 na uvoz žice iz nerjavnega jekla, ki vsebuje:

2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma,

manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99 ter s poreklom iz Indije, se dokončno poberejo. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončne stopnje protidampinške dajatve, se sprostijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. novembra 2013

Za Svet

Predsednik

L. LINKEVIČIUS


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 126, 8.5.2013, str. 1.

(3)  UL L 126, 8.5.2013, str. 19.

(4)  UL L 240, 7.9.2013, str. 1.

(5)  UL C 240, 10.8.2012, str. 6.

(6)  Zadeva C-595/11 Steinel Vertrieb GmbH proti Hauptzollamt Bielefeld (Sodba Sodišča (drugi senat)) z dne 18. aprila 2013. Še ni objavljena.

(7)  Zadeva T- 170/94, 1997, Recueil, str. II-1383, točka 64.

(8)  Zadeva T-210/95, 1999, Recueil, str. II-3291, točka 60.

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 383/2009 z dne 5. maja 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih vrst žic in pletenih žičnih vrvi iz nelegiranega jekla za pred- in ponapenjanje (žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 118, 13.5.2009. str. 1); Uredba Komisije (EU) št. 1071/2012 z dne 14. novembra 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske (UL L 318, 15.11.2012, str. 10); Uredba Komisije (EU) št. 845/2012 z dne 18. septembra 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 252, 19.9.2012, str. 33).

(10)  Vendar je treba poudariti, da so industrija Unije in indijski proizvajalci izvozniki prisotni tudi v spodnjem tržnem segmentu, čeprav v manjšem obsegu.

(11)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.


PRILOGA

SODELUJOČI INDIJSKI PROIZVAJALCI IZVOZNIKI, KI NISO BILI VKLJUČENI V VZOREC

Dodatna oznaka TARIC B781

Ime družbe

Kraj

Bekaert Mukand Wire Industries

Lonand, Tal. Khandala, Satara District, Maharastra

Bhansali Bright Bars Pvt. Ltd.

Mumbai, Maharashtra

Bhansali Stainless Wire

Mumbai, Maharashtra

Chandan Steel

Mumbai, Maharashtra

Drawmet Wires

Bhiwadi, Rajastan

Jyoti Steel Industries Ltd.

Mumbai, Maharashtra

Mukand Ltd.

Thane

Panchmahal Steel Ltd.

Dist. Panchmahals, Gujarat


Top