EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32013R1075
Regulation (EU) No 1075/2013 of the European Central Bank of 18 October 2013 concerning statistics on the assets and liabilities of financial vehicle corporations engaged in securitisation transactions (recast) (ECB/2013/40)
Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (prenovitev) (ECB/2013/40)
Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (prenovitev) (ECB/2013/40)
OJ L 297, 7.11.2013, p. 107–121
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 27/11/2013
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Repeal | 32009R0024 |
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Corrected by | 32013R1075R(01) | (BG, CS, DA, DE, EL, EN, ES, ET, FI, FR, HU, IT, LT, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, SV, HR) |
7.11.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 297/107 |
UREDBA (EU) št. 1075/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 18. oktobra 2013
o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja
(prenovitev)
(ECB/2013/40)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,
ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredbo (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (2), je treba bistveno spremeniti, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3), zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti. |
(2) |
Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (v nadaljnjem besedilu: DPFS), del referenčne poročevalske populacije za namene izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje. |
(3) |
Namen podatkov o DPFS je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja DPFS v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje. |
(4) |
Glede na tesne povezave med dejavnostmi listinjenja, ki jih opravljajo DPFS in denarne finančne institucije (MFI), se zahteva usklajeno, dopolnjujoče in združeno poročanje DPFS in MFI. Zato je treba statistične informacije, ki se zagotavljajo v skladu s to uredbo, obravnavati skupaj z zahtevami po podatkih za MFI o olistinjenih posojilih, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (4). |
(5) |
Cilj pristopa združenega poročanja DPFS in MFI ter odstopanj, predvidenih v tej uredbi, je čim bolj zmanjšati breme poročanja za poročevalske enote in izogniti se prekrivanju v poročanju statističnih informacij s strani DPFS in MFI. |
(6) |
NCB bi morale imeti pravico, da DPFS oprostijo zahtev za statistično poročanje, ki bi povzročile nerazumno visoke stroške v primerjavi z njihovo koristnostjo za statistiko. |
(7) |
Čeprav uredbe, ki jih ECB sprejme na podlagi člena 34.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), ne podeljujejo pravic ali nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, na nacionalni ravni pomeni obveznost priprave in izvajanja vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja. |
(8) |
Uporabljajo se standardi za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98. |
(9) |
Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
1. |
„DPFS“ pomeni podjetje, ki je ustanovljeno po nacionalnem pravu ali pravu Unije na podlagi ene od naslednjih možnosti:
in katerega glavna dejavnost izpolnjuje obe naslednji merili:
Pod to opredelitev ne spadajo:
|
2. |
„listinjenje“ pomeni transakcijo ali shemo, pri kateri subjekt, ki je ločen od originatorja, zavarovalnice ali pozavarovalnice in je ustanovljen ali služi za namen transakcije ali sheme, izda instrumente financiranja vlagateljem ter gre za enega ali več naslednjih primerov:
Kadar se izdajo taki instrumenti financiranja, ne predstavljajo plačilnih obveznosti originatorja, zavarovalnice ali pozavarovalnice; |
3. |
„originator“ pomeni subjekt, ki prenese sredstvo ali paket sredstev in/ali kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev na strukturo listinjenja; |
4. |
„poročevalska enota“ ima enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98; |
5. |
„rezident“ in „rezidenčen“ imata enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Za namen te uredbe se za pravni subjekt, ki nima fizičnega elementa, njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se kot merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta; |
6. |
„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je DPFS rezident; |
7. |
„začetek opravljanja dejavnosti“ pomeni kakršno koli dejavnost v zvezi z listinjenjem, vključno s pripravljalnimi ukrepi, razen zgolj ustanovitve subjekta, za katerega se ne pričakuje, da bo v naslednjih šestih mesecih začel z listinjenjem. Kakršna koli dejavnost DPFS, ki se opravi po tem, ko se listinjenje lahko predvidi, pomeni začetek opravljanja dejavnosti. |
Člen 2
Poročevalska populacija
1. Referenčno poročevalsko populacijo sestavljajo DPFS, ki so rezidenti na ozemlju države članice euroobmočja. Za referenčno poročevalsko populacijo velja obveznost iz člena 3(2).
2. Dejansko poročevalsko populacijo sestavlja referenčna poročevalska populacija razen tistih DPFS, ki so bile popolnoma oproščene zahtev za statistično poročanje po členu 5(1)(c). Za dejansko poročevalsko populacijo veljajo zahteve za statistično poročanje iz člena 4, ob upoštevanju odstopanj iz člena 5. Del dejanske poročevalske populacije so tudi DPFS, ki morajo poročati svoje letne računovodske izkaze po členu 5(3) ali za katere veljajo obveznosti priložnostnega poročanja po členu 5(5).
3. Če DPFS po svoji nacionalni zakonodaji ni pravna oseba, se kot poročevalske enote po tej uredbi štejejo osebe, ki DPFS zastopajo po zakonu, v primeru odsotnosti formaliziranega zastopanja pa osebe, ki so po veljavni nacionalni zakonodaji odgovorne za ravnanje DPFS.
Člen 3
Seznam DPFS za statistične namene
1. Izvršilni odbor za statistične namene vzpostavi in vodi seznam DPFS, ki sestavljajo referenčno poročevalsko populacijo po tej uredbi. DPFS predložijo NCB podatke, ki jih NCB zahtevajo v skladu s Smernico ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (8). NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve na voljo v primerni obliki, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poročevalskih enot, v papirni obliki.
2. DPFS obvesti zadevno NCB o svojem obstoju v enem tednu od datuma, ko je začela z opravljanjem dejavnosti, ne glede na to, ali pričakuje, da bo zanjo veljala katera koli zahteva za statistično poročanje po tej uredbi.
3. Če je zadnja dostopna elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 1, napačna, ECB ne naloži sankcij poročevalski enoti, ki ni pravilno izpolnila njenih zahtev za statistično poročanje, kolikor je bila zahteva iz odstavka 2 izpolnjena in se je poročevalska enota zanašala na napačen seznam v dobri veri.
Člen 4
Zahteve za četrtletno statistično poročanje in pravila poročanja
1. Dejanska poročevalska populacija četrtletno zagotovi zadevni NCB podatke o neporavnanih zneskih, finančnih transakcijah ter odpisih/delnih odpisih sredstev in obveznosti DPFS v skladu s prilogama I in II.
2. NCB lahko zbirajo statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo in imajo DPFS, ki so potrebne za izpolnitev zahtev za statistično poročanje po odstavku 1, na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, kolikor se lahko podatki, navedeni v odstavku 1, izpeljejo glede na minimalne statistične standarde, določene v Prilogi ΙΙI. Brez poseganja v roke iz člena 6 lahko NCB zahtevajo zagotovitev podatkov o finančnih transakcijah z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki jih imajo DPFS, po posameznih vrednostnih papirjih v skladu z enim od pristopov, navedenih v oddelku 2 v delu I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24).
3. Brez poseganja v pravila poročanja, določena v Prilogi ΙΙ, se vsa sredstva in obveznosti DPFS poročajo po tej uredbi v skladu s pravili poročanja, ki so določena v ustreznem nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (9). Računovodska pravila iz ustreznega nacionalnega predpisa, ki prenaša Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (10), se uporabijo za DPFS, ki ne spadajo na področje uporabe nacionalnega predpisa, ki prenaša Direktivo 86/635/EGS. Za DPFS, ki ne spadajo na področje uporabe nacionalnih predpisov, ki prenašajo ti direktivi, se uporabljajo drugi upoštevni nacionalni ali mednarodni računovodski standardi ali prakse.
4. Kadar se po odstavku 3 zahteva, da se instrumenti poročajo po vrednosti, ki se določi na podlagi dnevne tržne cene, lahko NCB oprostijo DPFS poročanja teh instrumentov na podlagi dnevne tržne cene, če bi bili stroški, ki bi s tem nastali DPFS, nerazumno visoki. V tem primeru DPFS opravijo vrednotenje, ki se uporablja za namene poročil za vlagatelje.
5. Namesto tega lahko NCB, kadar se v skladu z nacionalnimi tržnimi praksami dostopni podatki nanašajo na kateri koli datum znotraj četrtletja, dovolijo poročevalskim enotam, da poročajo te četrtletne podatke, če so podatki primerljivi in so upoštevane pomembnejše transakcije, do katerih je prišlo med tem datumom in koncem četrtletja.
6. Poročevalske enote lahko po dogovoru z zadevno NCB namesto zagotovitve podatkov o finančnih transakcijah, navedenih v odstavku 1, zagotovijo prevrednotovalne popravke in druge spremembe v obsegu, ki NCB omogočajo, da iz njih izpelje finančne transakcije.
7. Poročevalska enota lahko po dogovoru z zadevno NCB namesto zagotovitve podatkov o odpisih/delnih odpisih, navedenih v odstavku 1, zagotovi druge informacije, ki NCB omogočajo, da iz njih izpelje podatke o odpisih/delnih odpisih.
Člen 5
Odstopanja
1. NCB lahko odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz člena 4 na naslednji način:
(a) |
NCB lahko DPFS odobrijo odstopanja od poročanja podatkov o posojilih, pri katerih so originatorji MFI euroobmočja, in ki so razčlenjena po zapadlosti, sektorju in rezidenčnosti dolžnikov, ter pri katerih MFI še naprej servisirajo olistinjena posojila v smislu Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Poročanje teh podatkov določa Uredba (EU) št. 1071/2013. |
(b) |
NCB lahko DPFS oprostijo vseh zahtev za statistično poročanje iz Priloge I, razen obveznosti četrtletnega poročanja podatkov o neporavnanih zneskih celotnih sredstev ob koncu četrtletja, pod pogojem, da DPFS, ki posredujejo podatke za račun četrtletnih agregiranih sredstev, predstavljajo najmanj 95 % celotnih sredstev DPFS v obliki neporavnanih zneskov v vsaki državi članici euroobmočja. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka koledarskega leta. |
(c) |
Kolikor se lahko podatki, navedeni v členu 4, glede na minimalne statistične standarde, določene v Prilogi III, izpeljejo iz drugih statističnih, javnih ali nadzornih virov podatkov in brez poseganja v točki (a) in (b), lahko NCB po posvetovanju z ECB poročevalske enote popolnoma ali delno oprostijo zahtev za statistično poročanje iz Priloge I. |
2. DPFS se lahko ob predhodnem soglasju zadevne NCB odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj, navedenih v odstavku 1, in bodo namesto tega izpolnile vse zahteve za statistično poročanje, določene v členu 4.
3. DPFS, za katere velja odstopanje v smislu odstavka 1(c), zagotovijo zadevni NCB svoje letne računovodske izkaze, če ti niso dostopni iz javnih virov, v šestih mesecih po koncu referenčnega obdobja ali v najkrajšem času po tem v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravnimi praksami države, v kateri je DPFS rezident. Zadevna NCB obvesti tiste DPFS, za katere velja ta zahteva za poročanje.
4. Zadevna NCB prekliče odstopanje iz odstavka 1(c), če podatki po statističnih standardih, primerljivih s tistimi, ki so določeni v tej uredbi, zadevni NCB niso bili pravočasno dani na voljo v treh zaporednih obdobjih poročanja, neodvisno od tega, ali je kakršno koli krivdo mogoče pripisati udeleženi DPFS. DPFS začnejo poročati podatke, kakor je določeno v členu 4, najpozneje tri mesece od datuma, ko je zadevna NCB obvestila poročevalske enote o preklicu odstopanja.
5. Brez poseganja v odstavek 3 lahko NCB zaradi izpolnitve zahtev iz te uredbe na DPFS, ki so jim bila odobrena odstopanja v smislu odstavka 1(c), naslovijo zahteve za priložnostno statistično poročanje. DPFS morajo informacije, ki se zahtevajo priložnostno, poročati v 15 delovnih dneh po dani zahtevi zadevne NCB.
Člen 6
Roki
NCB predložijo ECB podatke o agregiranih četrtletnih sredstvih in obveznostih, ki zajemajo stanja rezidenčnih DPFS, do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. NCB določijo roke, v katerih morajo od poročevalskih enot prejeti podatke.
Člen 7
Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja
1. Poročevalske enote morajo zahteve za statistično poročanje, ki veljajo zanje, izpolniti v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi III.
2. NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije ter omogočajo natančno preverjanje vsebinske skladnosti in izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost in popravke, določenih v Prilogi III.
Člen 8
Preverjanje in obvezno zbiranje
NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pravico ECB, da sama izvaja to pravico. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi III.
Člen 9
Prvo poročanje
1. Prvo poročanje se začne s četrtletnimi podatki za četrto četrtletje leta 2014.
2. DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost po 31. decembru 2014, morajo pri prvem poročanju poročati četrtletne podatke za nazaj vse od začetka dejavnosti listinjenja.
3. DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost pred sprejetjem eura v njihovi državi članici, do katerega pride po 31. decembru 2014, morajo pri prvem poročanju poročati podatke četrtletno od referenčnega obdobja, v katerem je država članica sprejela euro. Za referenčno obdobje, v katerem je država članica sprejela euro, morajo DPFS poročati samo neporavnane zneske.
Člen 10
Razveljavitev
1. Uredba (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.
2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 11
Končna določba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2015.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Frankfurtu na Majni, 18. oktobra 2013
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
(2) UL L 15, 20.1.2009, str. 1.
(3) UL L 174, 26.6.2013, str. 1.
(4) Glej stran 1 tega Uradnega lista.
(5) Glej stran 73 tega Uradnega lista.
(6) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.
(7) UL L 174, 1.7.2011, str. 1.
(8) UL L 341, 27.12.2007, str. 1.
(9) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.
(10) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
PRILOGA I
ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE
PRILOGA II
OPREDELITEV POJMOV
DEL 1
Opredelitev kategorij instrumentov
1. |
Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Ta tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določen v Uredbi (EU) št. 549/2013. |
2. |
Za nekatere kategorije instrumentov se zahtevajo razčlenitve po zapadlosti. To se nanaša na prvotno zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, ki pomeni določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. pri nekaterih vrstah vlog. |
3. |
Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se pobota, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost. |
4. |
Vsa finančna sredstva in obveznosti se morajo poročati na bruto osnovi, tj. finančna sredstva se ne smejo poročati neto brez finančnih obveznosti. Tabela A Opredelitev kategorij instrumentov sredstev in obveznosti DPFS KATEGORIJE SREDSTEV
KATEGORIJE OBVEZNOSTI
|
DEL 2
Opredelitev sektorjev
ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Ta tabela določa podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju držav članic, katerih valuta je euro, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vzdržuje Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank). Kreditne institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic, katerih valuta je euro, so navedene kot „banke“ in ne kot MFI. Podobno se izraz „ne-MFI“ nanaša samo na euroobmočje. Za države članice, katerih valuta ni euro, se uporablja izraz „ne-banke“.
Tabela B
Opredelitev sektorjev
Sektor |
Opis |
||
|
MFI, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta sektor sestavljajo NCB, kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja. |
||
|
Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113). |
||
|
Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta podsektor sestavljajo kolektivni naložbeni podjemi razen SDT, ki investirajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj investirati kapital, ki ga je vložila javnost. |
||
|
Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. DPFS, kakor so opredeljene v tej uredbi, so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94). Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97). Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavki 2.98 do 2.99). |
||
|
Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104). Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110). |
||
|
Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50). |
||
|
Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128). Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavki 2.129 do 2.130). |
DEL 3
Opredelitev finančnih transakcij
Finančne transakcije so v skladu z ESR 2010 opredeljene kot neto pridobitev finančnih sredstev ali neto prevzem obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem obdobju poročanja. Finančna transakcija med institucionalnimi enotami je hkraten nastanek ali likvidacija finančnega sredstva in nasprotne obveznosti, sprememba lastništva finančnega sredstva ali prevzem obveznosti. Finančne transakcije se beležijo po vrednostih transakcij, to pomeni po vrednostih v nacionalni valuti, po katerih finančna sredstva in/ali obveznosti, ki so predmet transakcije, nastanejo, so likvidirana, izmenjana ali prevzeta med institucionalnimi enotami na podlagi tržne presoje. Odpisi/delni odpisi in spremembe v vrednotenju ne predstavljajo finančnih transakcij.
DEL 4
Opredelitev odpisov/delnih odpisov
Odpisi/delni odpisi so opredeljeni kot vpliv sprememb v vrednosti posojil, zabeleženih v bilanci stanja, ki so posledica odpisov/delnih odpisov posojil. Odpisi/delni odpisi, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, so tudi vključeni, kadar jih je mogoče ugotoviti. Odpisi se nanašajo na primere, kadar se posojilo šteje za sredstvo brez vrednosti in se odstrani iz bilance stanja. Delni odpisi se nanašajo na primere, kadar se šteje, da posojilo ne bo v celoti vrnjeno in se zato v bilanci stanja vrednost posojila zmanjša.
PRILOGA III
MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA
Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.
1. |
Minimalni standardi za prenos:
|
2. |
Minimalni standardi za točnost:
|
3. |
Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:
|
4. |
Minimalni standardi za popravke: Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih popravkov, morajo spremljati pojasnila. |