„10.

‚omrežje‘ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav, arhitekture, komponent, organizacijskih načel, komunikacijskih postopkov in formatov (protokolov);

11.

‚omrežno stanje pripravljenosti‘ pomeni stanje, v katerem lahko oprema ponovno opravlja svojo funkcijo, potem ko je bila k temu spodbujena na daljavo prek omrežne povezave;

12.

‚sprožilec, sprožen na daljavo‘ pomeni zunanji signal, ki pride v opremo prek omrežja;

13.

‚omrežna vrata‘ pomenijo žičen ali brezžičen fizični vmesnik na opremi, ki omogoča njeno aktiviranje na daljavo;

14.

‚logična omrežna vrata‘ pomenijo omrežno tehnologijo, ki deluje na fizičnih omrežnih vratih;

15.

‚fizična omrežna vrata‘ pomenijo fizični nosilec (strojno opremo) omrežnih vrat. Fizična omrežna vrata lahko podpirajo dve ali več omrežnih tehnologij;

16.

‚omrežna razpoložljivost‘ pomeni sposobnost opreme, da ponovno opravlja svoje funkcije, potem ko je na omrežnih vratih zaznala zunanji sprožilec;

17.

‚omrežna oprema‘ pomeni opremo, ki se lahko priključi na omrežje in ima ena ali več omrežnih vrat;

18.

‚omrežna oprema z visoko omrežno razpoložljivostjo‘ (oprema HiNA) pomeni opremo, pri katerih ima glavno funkcijo ena ali več, ampak nobena druga, od naslednjih funkcij: usmerjevalnik, omrežno stikalo, brezžična dostopna točka, vozlišče, modem, telefon VoIP, videotelefon;

19.

‚omrežna oprema s funkcijami za visoko omrežno razpoložljivost‘ (oprema s funkcijami HiNA) pomeni opremo s funkcijami usmerjevalnika, omrežnega stikala, brezžične dostopne točke, vključno s kombinacijo teh funkcij, pri čemer to ni HiNA oprema;

20.

‚usmerjevalnik‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je določitev optimalne poti, po kateri bi moral biti usmerjen promet po omrežju. Usmerjevalniki posredujejo pakete iz enega omrežja do drugega, glede na informacije iz omrežne plasti (L3);

21.

‚omrežno stikalo‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je filtriranje, posredovanje in distribucija okvirjev na namembni naslov vsakega okvirja. Vsa stikala delujejo vsaj na povezovalni plasti (L2);

22.

‚brezžična dostopna točka‘ pomeni napravo, katere primarna funkcija je zagotavljanje povezljivosti IEEE 802.11 (Wi-Fi) več odjemalnikom;

23.

‚vozlišče‘ pomeni omrežno napravo, ki ima več vrat in se uporablja za povezovanje segmentov lokalnega omrežja;

24.

‚modem‘ pomeni napravo, katere primarna funkcija je oddaja in sprejem digitalno moduliranih analognih signalov prek žičnega omrežja;

25.

‚tiskalna oprema‘ pomeni opremo, ki na podlagi elektronskih vhodnih podatkov ustvari izdelek na papirju. Tiskalna oprema ima lahko dodatne funkcije in se lahko trži kot večnamenska naprava ali večnamenski proizvod;

26.

‚tiskalna oprema velikega formata‘ pomeni tiskalno opremo, ki je zasnovana za tiskanje na formatu A2 ali večjem, vključno z opremo, zasnovano za neskončni format širine najmanj 406 mm;

27.

‚sistem navzočnosti na daljavo‘ pomeni namenski sistem za videokonference in sodelovanje z visoko ločljivostjo, ki obsega vmesnik, kamero visoke ločljivosti, prikazovalnik, zvočni sistem in zmogljivost zvočnega ter slikovnega kodiranja in dekodiranja;

28.

‚gospodinjski kavni aparat‘ pomeni napravo za kuhanje kave za neprofesionalno uporabo;

29.

‚gospodinjski kavni aparat s filtrom‘ pomeni gospodinjski kavni aparat, ki za pripravo kave uporablja pronicanje skozi filter;

30.

‚grelni element‘ pomeni sestavni del kavnega aparata, ki segreva vodo s pretvarjanjem električne energije v toploto;

31.

‚predogrevanje skodelic‘ pomeni funkcijo za ogrevanje skodelic, ki so shranjene na kavnem aparatu;

32.

‚kuhalni cikel‘ pomeni postopek, ki se mora zaključiti, da se skuha kava;

33.

‚samodejno čiščenje‘ pomeni postopek, ki ga kavni aparat opravi, da očisti svojo notranjost. Ta postopek je lahko bodisi enostavno splakovanje ali umivanje z uporabo posebnih dodatkov;

34.

‚odstranjevanje vodnega kamna‘ pomeni postopek, ki ga kavni aparat opravi, da v svoji notranjosti v celoti ali delno odstrani vodni kamen;

35.

‚namizni lahki odjemalnik‘ pomeni računalnik, katerega zagotavljanje osnovne funkcije je odvisno od povezave z oddaljenimi računalniškimi viri (npr. računalniški strežnik, oddaljena delovna postaja) in nima vgrajenega nobenega rotacijskega pomnilniškega sredstva. Glavna enota namiznega lahkega odjemalnika je namenjena uporabi na stalni lokaciji (npr. na pisalni mizi) in ne prenašanju. Namizni lahki odjemalniki lahko pošiljajo podatke na zunanji ali, če imajo prigrajenega, na notranji prikazovalnik;

36.

‚delovna postaja‘ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge z naslednjimi značilnostmi:

37.

‚mobilna delovna postaja‘ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge, razen igranja iger, ter je zasnovan posebej za prenašanje in daljša obdobja delovanja bodisi z neposredno povezavo na vir napajanja izmeničnega toka ali brez nje. Mobilne delovne postaje imajo vgrajen prikazovalnik in so zmožne delovati s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja. Večina mobilnih delovnih postaj uporablja zunanji napajalnik, vgrajeno pa imajo tudi tipkovnico in kazalno napravo.

Za mobilno delovno postajo je značilno naslednje:

38.

‚mali strežnik‘ pomeni vrsto računalnika, ki običajno uporablja sestavne dele namiznega računalnika v standardni namizni obliki, vendar je zasnovan predvsem za pomnilniškega gostitelja za druge računalnike in za opravljanje funkcij, kot so zagotavljanje storitev omrežne infrastrukture in gostitev podatkov/medijev, z naslednjimi značilnostmi:

39.

„računalniški strežnik“ pomeni računalniški izdelek, ki zagotavlja storitve in upravlja omrežna sredstva za odjemalske naprave, kot so namizni računalniki, prenosni računalniki, namizni lahki odjemalniki, telefoni z internetnim protokolom (IP) ali drugi računalniški strežniki. Računalniški strežnik se običajno trži za uporabo v podatkovnih središčih in v pisarniških ali poslovnih okoljih. Do računalniškega strežnika se običajno dostopa prek omrežnih povezav in ne prek neposrednih uporabniških vhodnih enot, kot sta tipkovnica ali miška.

Računalniški strežnik ima naslednje značilnosti:

(a)

odstavek (d) točke 2 se nadomesti z naslednjim:

(b)

dodane so naslednje nove točke 3, 4, 5, 6 in 7:

3.   Od 1. januarja 2015:

4.   Od 1. januarja 2017:

naslednje določbe veljajo dodatno k zahtevam iz točk 3(a) in 3(b):

5.   Od 1. januarja 2019:

za omrežno opremo, ki ni oprema HiNA, ali opremo, ki ni oprema s funkcijami HiNA, veljajo dodatno k zahtevam iz točk 3(a), 3(b), 4(a), 4(b) in 4(c) naslednje določbe:

poraba energije omrežne opreme, ki ni oprema HiNA, ali opreme, ki ni oprema s funkcijami HiNA, v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 2,00 W.

6.   Od 1. januarja 2015:

pri kavnih aparatih je časovni zamik, po katerem se izdelek samodejno preklopi v stanja in načine delovanja iz odstavka (d), točke 2 Priloge II, naslednji:

Do zgoraj navedenega datuma se zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II(2)(d) ne uporabljajo.

7.   Zahteve za navajanje informacij o izdelku

Od 1. januarja 2015 proizvajalci na spletnih straneh na vidnem mestu objavijo naslednje informacije o omrežni opremi:

Poraba električne energije izdelka v omrežnem stanju pripravljenosti iz točke (b) in napotki iz točke (c) se vključijo tudi v navodila za uporabo.“;

(c)

točka 3 se nadomesti z novo točko 8:

„8.   Meritve

Poraba električne energije, določena v točkah 1(a), 1(b), 2(a), 2(b), 3(e), 4(c) in 5, ter časovni zamiki iz točke 6 se določijo na podlagi zanesljivega, točnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju splošno priznanega zadnjega stanja tehničnega razvoja.“;

(d)

točka 4 se nadomesti z novo točko 9:

„9.   Informacije, ki jih morajo zagotoviti proizvajalci

Za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 mora tehnična dokumentacija vsebovati naslednje elemente:

Če ima oprema, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, en tip omrežnih vrat in če je na voljo dvoje ali več vrat tega tipa, se ena od teh vrat izberejo naključno in se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Kadar obstaja več brezžičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala brezžična vrata deaktivirajo, če je možno. Kadar za preverjanje zahtev iz točke 3 Priloge II obstaja več žičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala omrežna vrata deaktivirajo, če je možno. Če so na voljo samo ena omrežna vrata, se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se opremi skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se oprema ponovno vključi.

Če ima oprema, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, več kot en tip omrežnih vrat, se za vsak tip omrežnih vrat ponovi naslednji postopek. Če je na voljo dvoje ali več omrežnih vrat istega tipa, se naključno izberejo ena vrata in ta vrata so priključena na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

Če so za določen tip omrežnih vrat na voljo samo ena vrata, se ta vrata priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Če je možno, se brezžična vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo. Če je možno, se v primeru preverjanja zahtev iz točke 3 Priloge II žična omrežna vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo.

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se opremi skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se oprema ponovno vključi. Če si dva ali več tipov (logičnih) omrežnih vrat deli ena fizična omrežna vrata, se ta postopek ponovi za vsak tip logičnih omrežnih vrat, medtem ko so ostala logična omrežna vrata logično izključena.

Model se šteje kot skladen s to uredbo, če rezultati za vsak tip omrežnih vrat ne presežejo mejne vrednosti za več kot 10 %.

V nasprotnem primeru se preskusijo še tri dodatne enote. Model velja kot skladen s to uredbo, če povprečje rezultatov zadnjih treh preskusov za vsak tip omrežnih vrat ne preseže mejne vrednosti za več kot 10 %.

V nasprotnem primeru se šteje, da model ni skladen.

V enem mesecu po sprejemu odločitve o neskladnosti modela organi držav članic zagotovijo organom drugih držav članic in Komisiji rezultate preskusov in druge pomembne informacije.

„12.

‚omrežje‘ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav, arhitekture, komponent, organizacijskih načel, komunikacijskih postopkov in formatov (protokolov);

13.

‚omrežna vrata‘ pomenijo žičen ali brezžičen fizični vmesnik na televizorju, ki omogoča njegovo aktiviranje na daljavo;

14.

‚omrežni televizor‘ pomeni televizor, ki se lahko priključi na omrežje in ima ena ali več omrežnih vrat;

15.

‚omrežna razpoložljivost‘ pomeni sposobnost televizorja, da ponovno opravlja svoje funkcije, potem ko je na omrežnih vratih zaznal zunanji sprožilec;

16.

‚sprožilec, sprožen na daljavo‘ pomeni zunanji signal, ki pride v televizor prek omrežja;

17.

‚omrežno stanje pripravljenosti‘ pomeni stanje, v katerem lahko televizor ponovno opravlja svojo funkcijo, potem ko je bil k temu spodbujen na daljavo prek omrežne povezave;

18.

‚omrežni televizor s funkcijami za visoko omrežno razpoložljivost‘ (televizor s funkcijami HiNA) pomeni televizor s funkcijami usmerjevalnika, omrežnega stikala, brezžične dostopne točke (ni terminal), vključno s kombinacijo teh funkcij;

19.

‚usmerjevalnik‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je določitev optimalne poti, po kateri bi moral biti usmerjen promet po omrežju. Usmerjevalniki posredujejo pakete iz enega omrežja do drugega, glede na informacije iz omrežne plasti (L3);

20.

‚omrežno stikalo‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je filtriranje, posredovanje in distribucija okvirjev na namembni naslov vsakega okvirja. Vsa stikala delujejo vsaj na povezovalni plasti (L2);

21.

‚brezžična dostopna točka‘ pomeni napravo, katere primarna funkcija je zagotavljanje povezljivosti IEEE 802.11 (Wi-Fi) več odjemalnikom.“;

(a)

doda se nova točka 3:

„3.   PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V OMREŽNEM STANJU PRIPRAVLJENOSTI

Za omrežne televizorje veljajo naslednje zahteve:

(b)

točka 3 postane točka 4;

(c)

točka 4 postane točka 5;

(d)

točka 5 postane točka 6;

(e)

točki 5(1) (novi točki 6(1)) se po točki (d) doda nova točka (e):

(f)

točki 5(1) (novi točki 6(1)) se po novi točki (e) doda nova točka (f):

Če ni informacij, velja, da televizor ni omrežni televizor;“;

(g)

točka 5(1)(e) postane nova točka 6(1)(g);

(h)

v točki 5(2) (novi točki 6(2)) se druga alinea nadomesti z naslednjim: