4.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/1

(1)

Svet je po preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 260/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) („prvotni ukrepi“). Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 63,5 % za vse družbe, razen za tri kitajske proizvajalce izvoznike, katerim so bile dodeljene individualne dajatve.

(2)

Komisija je 9. marca 2012 z obvestilom („obvestilo o začetku“) (3), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa glede protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz LRK.

(3)

Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je vložilo združenje Eurométaux („vložnik“) v imenu proizvajalca Unije, ki predstavlja več kot 50 % proizvodnje nekaterih volframovih elektrod v Uniji.

(4)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in škodil industriji Unije.

(5)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(6)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK, nepovezane uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, proizvajalce v morebitno primerljivih državah ter predstavnike LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(7)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(8)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe v 15 dneh po objavi obvestila o začetku javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(9)

Javili so se trije uvozniki. Vendar nobeden od njih v OPP ni uvažal nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz LRK.

(10)

Ker sta se z zahtevanimi informacijami javila samo dva proizvajalca izvoznika iz LRK, ni bilo treba izbrati vzorca proizvajalcev izvoznikov.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Odgovore sta poslala dva proizvajalca Unije, dva proizvajalca izvoznika iz LRK in en proizvajalec iz ZDA.

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(13)

Zadevni izdelek je isti kot tisti, ki ga zajema Uredba (ES) št. 260/2007, in sicer volframove varilne elektrode, vključno z volframovimi drogovi in palicami za varilne elektrode, z vsebnostjo volframa najmanj 94 mas. %, razen tistih, ki so dobljeni samo s sintranjem, narezani po dolžini ali ne, s poreklom iz LRK („VE ali izdelek, ki se pregleduje“), ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 8101 99 10 in ex 8515 90 00.

(14)

Izdelek, ki se pregleduje, se uporablja pri varjenju in podobnih postopkih. VE se uporabljajo v številnih industrijskih sektorjih, kot so gradbeništvo, ladjedelništvo, proizvodnja avtomobilov, pomorstvo, kemijska in jedrska tehnika, letalska in vesoljska industrija ter naftovodi in plinovodi. Na podlagi fizikalnih in kemičnih lastnosti ter zamenljivosti različnih vrst izdelka z vidika uporabnika, se vse VE za namene postopka štejejo kot en izdelek.

(15)

S preiskavo je bilo tako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo izdelek, ki se pregleduje, izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu LRK, ter tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo na trgu Unije, ter izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na trgu primerljive države, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enako osnovno uporabo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(16)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(17)

Kot je pojasnjeno zgoraj, vzorca proizvajalcev izvoznikov v LRK ni bilo treba izbrati. Uvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo dveh sodelujočih družb je v OPP znašal med 80 % in 85 %. Na tej podlagi se je sklenilo, da je bila raven sodelovanja visoka.

(18)

V prvotni preiskavi je bila enemu sodelujočemu proizvajalcu izvozniku odobrena tržnogospodarska obravnava („TGO“) v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe, medtem ko je bila drugemu odobrena individualna obravnava („IO“) v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Opozoriti je treba, da se v okviru preiskav v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe TGO in IO ne presojata ponovno. Tretji družbi, ki ni sodelovala v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je bila v prvotni preiskavi odobrena IO.

(19)

V skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe in ker je gospodarstvo LRK v tranziciji, je treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim tržnogospodarska obravnava ni bila odobrena, določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(20)

Kot v prvotni preiskavi, so bile v obvestilu o začetku kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti predlagane ZDA. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede ustreznosti te izbire. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(21)

Komisija je prav tako preučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo in opredelila druge tretje države, iz katerih je Eurostat zabeležil uvoz volframovih elektrod. Morebitni znani proizvajalci iz teh držav so bili kontaktirani in pozvani, naj sodelujejo v preiskavi. Vendar sodelovanja ni bilo.

(22)

Štelo se je, da so ZDA reprezentativne kot referenčni trg, zlasti zaradi odprtosti in konkurenčnosti njihovega notranjega trga. ZDA so bile kot primerljiva država uporabljene tudi pri prvotni preiskavi. Zdelo se je, da niso prisotne nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi upravičile spremembo, prav tako o takih okoliščinah ni bila obveščena Komisija.

(23)

Zato so bile v tem pregledu ZDA uporabljene kot primerljiva država s tržnim gospodarstvom. Vzpostavljen je bil stik z edinim znanim proizvajalcem v ZDA, ki se strinjal, da bo sodeloval, izpolnil vprašalnik in sprejel preveritveni obisk. Preverjeni podatki o prodaji in proizvodnji te družbe so bili uporabljeni za določanje normalne vrednosti za družbe, ki jim TGO ni bila odobrena v prvotni preiskavi.

(24)

Za družbo, kateri je bila v prvotni preiskavi odobrena TGO, je bila normalna vrednost določena na podlagi njenih podatkov. Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja VE neodvisnim strankam v OPP reprezentativna, tj. ali je obseg prodaje izdelka, namenjenega domači potrošnji, znašal 5 % ali več izvoza izdelka, ki se pregleduje, družb v Unijo.

(25)

Komisija je nato preučila, ali se domača prodaja podobnega izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer tako, da se je določil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu.

(26)

Za vrste zadevnega izdelka, za katere je bila domača prodaja reprezentativna in del običajnega poteka trgovanja, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, ki so jih plačale neodvisne stranke v državi izvoznici. Za preostale vrste izdelka, ki se pregleduje, je bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Zato je bila določena normalna vrednost izračunana na podlagi proizvodnih stroškov družbe, katerim so se prišteli prodajni, splošni in upravni stroški (PSA-stroški) ter dobiček od prodaje na domačem trgu v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(27)

Po razkritju je ena stran trdila, da je bila metodologija, ki se je uporabila za določitev PSA-stroškov, drugačna od metodologije, uporabljene v prvotni preiskavi, kar je lahko vplivalo na določitev stopnje dobička, ki se uporablja pri izračunu konstruirane normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. Razen informacij, ki jih je stran v preiskavi predložila že prej, svojih trditev ni utemeljila z nobenimi dokazi. Opozoriti je treba, da so bili v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe PSA-stroški dodeljeni na podlagi prometa in da je bila ta metodologija uporabljena tudi v prvotni preiskavi.

(28)

Dobiček, ki je bil uporabljen v prvotni preiskavi, ni izviral iz običajnega poteka trgovine, saj se nobena od izvoženih vrst zadevnega izdelka ni prodajala na domačem trgu v običajnem poteku trgovine. Sedanji pregled zaradi izteka ukrepa je pokazal, da so nekatere vrste zadevnega izdelka bile dobičkonosne, zato je bil v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe dobiček teh dobičkonosnih transakcij uporabljen za določitev normalne vrednosti.

(29)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbo, kateri v prvotni preiskavi TGO ni bila odobrena, določena na osnovi informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi. Za domačo prodajo proizvajalca v primerljivi državi je bilo ugotovljeno, da je potekala v zadostnih količinah in po običajnem poteku trgovine ter se je zato lahko uporabila kot osnova za določitev normalne vrednosti za družbo, ki ji ni bila odobrena TGO.

(30)

Družba, ki ji je bila TGO odobrena, je v Unijo izvažala prek povezanih uvoznikov in nato nadalje prodajala povezanim in nepovezanim družbam v Uniji. Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe zato konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila ustrezno prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. Tako so bili uporabljeni lastni PSA-stroški povezane družbe.

(31)

Po razkritju je ena stran trdila, da so se pri določanju PSA-stroškov povezanih uvoznikov upoštevali nekateri stroški, ki so bili povezani s prodajo drugih izdelkov in ne le zadevnega izdelka, zaradi česar bi morali biti ti stroški izključeni. Opozoriti je treba, da so bili preverjeni PSA-stroški, ki so jih predložile zadevne družbe, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe upoštevani pri določanju izvozne cene. Trditev, da so sporočeni PSA-stroški vključevali PSA-stroške iz prodaje drugih izdelkov, ni bila podprta z dokazi, zato je bila zavrnjena.

(32)

Poleg tega so pripombe glede izvoznih cen, ki jih je predložila ena zainteresirana stran, temeljile na nepravilni navedbi zadevne valute. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(33)

Kar zadeva stopnjo dobička, ni sodeloval noben nepovezan uvoznik v Uniji. V prvotni preiskavi se je uporabila stopnja dobička povezanih uvoznikov, kar je temeljilo na dejstvu, da dejavnosti nepovezanih uvoznikov niso bile dovolj primerljive z dejavnostmi zadevnega povezanega uvoznika. Preiskava je pokazala, da so se dejavnosti povezanega uvoznika ujemale v OPP kot v obdobju prvotne preiskave, tj. večina uvoženih VE je bila nadalje vgrajena v glavni izdelek, ki ga proizvaja skupina, in sicer varilni gorilnik. Prav tako je treba opozoriti, da je VE v primerjavi s končnim izdelkom vredna malo. Na tej osnovi in tako kot v prvotni preiskavi je bilo sklenjeno, da bi stopnja dobička povezanega uvoznika predstavljala natančno osnovo za oblikovanje izvozne cene.

(34)

Ves izvoz družbe, ki ji je bila v prvotni preiskavi odobrena IO, v Unijo je bil opravljen neposredno neodvisnim strankam v Uniji. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena zato določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(35)

Določitev izvozne cene vseh drugih proizvajalcev v LRK je temeljila na statističnih podatkih o uvozu, ki so na voljo v podatkovni zbirki iz člena 14(6).

(36)

V skladu s členom 11(10) osnovne uredbe so bile izvozne cene določene tako, da so se odštele plačane protidampinške dajatve, saj nobena od strani ni predložila dokazov, da se dajatev ustrezno odraža v cenah nadaljnje prodaje in cenah nadaljnje prodaje na trgu Unije.

(37)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(38)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ter v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se pri prilagoditvi ustrezno upoštevale razlike pri transportu, zavarovanju in stroških kredita, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

(39)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(40)

Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila v prvotni preiskavi TGO odobrena, je ta primerjava pokazala, da je ta družba nadaljevala z dampingom v znatnem obsegu.

(41)

Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila v prvotni preiskavi odobrena IO, in za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK, za katere velja stopnja dampinga na ravni države, je bila ugotovljena znatna raven dampinga, ki je bila celo višja kot v prvotni preiskavi.

(42)

Poleg ugotovitve obstoja dampinga v OPP je bila preučena verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov.

(43)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki predstavljali le približno 10 % celotne proizvodne zmogljivosti v LRK. Zato so morale ugotovitve v veliki meri temeljiti na informacijah, predloženih v zahtevku za pregled, kot tudi na javno dostopnih informacijah. Preučeno je bilo zlasti gibanje izvoznih cen kitajskih proizvajalcev na trgih drugih tretjih držav, kitajska proizvodna zmogljivost in razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti ter privlačnost trga Unije za kitajske izvoznike.

(44)

Glede izvoza na trge drugih tretjih držav je treba opozoriti, da razpoložljive statistične informacije iz kitajskih javnih zbirk podatkov zajemajo večji obseg izdelka kot je izdelek, ki se pregleduje, zato ni bilo mogoče izvesti nobene smiselne analize količin, izvoženih na druge trge, ali cen na teh trgih. Sodelujoča proizvajalca iz LRK nista izvažala nepovezanim strankam na drugih trgih tretjih držav. Na osnovi tega ni bilo mogoče ustrezno določiti izvoznih cen na drugih trgih tretjih držav v OPP in oblikovati trdnih sklepov na osnovi razpoložljivih informacij.

(45)

Podatke, na podlagi katerih je izvedena spodnja analiza, je v zahtevku za pregled posredoval vložnik, ti pa so bili navzkrižno preverjeni z javno razpoložljivimi informacijami.

(46)

Na tej osnovi so bile zmogljivosti proizvajalcev v LRK ocenjene na 1 600 000 kg. Vložnikova ocena izkoriščenosti zmogljivosti kitajskih proizvajalcev je okoli 63 %, kar pomeni, da znašajo neizkoriščene zmogljivosti približno 600 000 kg, kar je skoraj petkrat toliko, kolikor je znašala celotna potrošnja Unije v OPP. Zato obstajajo velike količine, razpoložljive za izvoz iz LRK, zlasti ker ni kazalnikov, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali te znatne neizkoriščene zmogljivosti.

(47)

Uvoz iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal za 9 % in dosegel raven precej nad 50 000 kilogramov v OPP, kar predstavlja približno polovico celotne potrošnje Unije v OPP.

(48)

V celotnem obravnavanem obdobju so uvozne cene nihale in sledile enakim gibanjem kot prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Na splošno so se uvozne cene povečale med letom 2008 in OPP za 42 %, a so še vedno ostale na dampinški ravni. Rast cen je v glavnem posledica višjih stroškov glavnih surovin (volframovega praška) v OPP.

(49)

Trg Unije je eden največjih na svetu in predstavlja približno 20 % svetovne porabe VE. Kitajske družbe so pokazale velik interes za okrepitev svoje prisotnosti na trgu Unije, kar podpira dejstvo, da so ohranile in celo še povečale svoj znatni tržni delež, ki je v OPP znašal 45 %.

(50)

Navedena analiza kaže, da je kitajski uvoz na trg Unije še naprej potekal po dampinških cenah z znatnimi stopnjami dampinga. Zlasti glede na analizo ravni cen na trgu Unije in interes, ki so ga kitajski izvozniki pokazali na trgu Unije, ter znatnih neizkoriščenih zmogljivosti v LRK, ki presegajo celotno potrošnjo Unije, je mogoče sklepati, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi odpravili.

(51)

Sedanja preiskava je potrdila, da VE trenutno proizvajata dva proizvajalca v Uniji. Oba proizvajalca sta v celoti sodelovala v preiskavi.

(52)

Navedeni družbi predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter se v nadaljevanju imenujeta „industrija Unije“.

(53)

Ker sta samo dve družbi, ki predstavljata industrijo Unije, bodo podatki, ki se nanašajo na industrijo Unije, predstavljeni v obliki indeksov ali razponov, da bi se ohranila zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(54)

Ker so v Eurostatove podatke o uvozu po oznakah KN vključeni tudi drugi izdelki kot VE, je bila opravljena analiza podatkov o uvozu po oznakah TARIC, dopolnjenih s podatki, zbranimi v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. Zaradi stopnje podrobnosti, ki omogoča identifikacijo zainteresiranih strani, se podatki na ravni oznake TARIC štejejo za zaupne. Zato so nekatere informacije predstavljene v obliki razpona.

(55)

Potrošnja Unije je bila določena na osnovi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o uvozu po oznakah TARIC, dopolnjenih z informacijami iz podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(56)

Med letom 2008 in OPP („obravnavano obdobje“) se je potrošnja Unije zmanjšala za 16 %. Potrošnja v Uniji se je znatno zmanjšala med letoma 2008 in 2009 ter se je od takrat povečala, vendar ni dosegla stopnje predkriznega obdobja v OPP. Od najnižje točke leta 2009 do OPP se je potrošnja Unije povečala za skoraj 40 %.

Tabela 1

Potrošnja

(57)

Obseg in tržni deleži dampinškega uvoza iz LRK je bil določen na osnovi statističnih podatkov, ki so na voljo na ravni TARIC, dopolnjenih z informacijami iz podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(58)

Ne glede na absolutno zmanjšanje potrošnje Unije se je obseg uvoza izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK povečal za 9 % v obravnavanem obdobju in zadržal raven, ki precej presega 50 000 kg v OPP (glej tabelo 2). To povečanje, skupaj s splošnim zmanjšanjem potrošnje Unije v obravnavanem obdobju, je povzročilo povečanje tržnega deleža kitajskih izvoznikov na približno polovico celotnega trga Unije.

Tabela 2

Uvoz iz LRK

(59)

Cene iz LRK so se povečale za približno 40 % med letom 2008 in OPP, z znatnim povečanjem v OPP. Rast cen je v glavnem posledica višjih stroškov glavnih surovin (volframovega praška) v OPP.

Tabela 3

Uvozne cene iz LRK

(60)

Preiskava je pokazala, da so uvozne cene iz LRK nelojalno nižale povprečne cene industrije Unije. V OPP je bila ugotovljena raven nelojalnega nižanja cen na stopnji 37 % in če se pri izračunu upošteva še protidampinško dajatev, je bila stopnja nelojalnega nižanja cen še vedno precejšnja, in sicer na stopnji 24 %. Izračun je temeljil na primerjavi izvoznih cen CIF sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s povprečnimi cenami industrije Unije na ravni franko tovarna. Cene so se štele za reprezentativne za LRK, saj je uvoz VE obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK znašal približno 80 %.

(61)

Po razkritju je en proizvajalec izvoznik trdil, da cene niso bile primerjane na ravni vrste izdelka in da so zaradi domnevno znatnih cenovnih razlik med različnimi vrstami izdelkov, izračunane stopnje nelojalnega nižanja cen nepomembne. Na podlagi podatkov, ki so na voljo, je bila primerjava cen na ravni vrste izdelka možna le za del prodaje industrije Unije na trgu Unije in le za del izvoza v Unijo. Vendar pa stran ni predložila dokazov, ki bi izpodbijali ustreznost uporabljene metodologije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(62)

Po razkritju se je trdilo tudi, da kitajske uvozne cene in prodajne cene industrije Unije na trgu Unije niso bile primerjane na isti ravni trgovine. Ta trditev ni bila utemeljena, saj zadevna stran ni predložila nobenih informacij ali dokazov, ki bi kazali stalne in očitne razlike v funkciji in cenah prodajalca za domnevne različne ravni trgovine. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(63)

Obseg in cene uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji tabeli. Obseg in tržni deleži uvoza iz drugih tretjih držav so bili določeni na osnovi statističnih podatkov, ki so na voljo na ravni TARIC, dopolnjenih z informacijami iz podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

Tabela 4

Uvoz iz drugih tretjih držav

(64)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 33 %. Tržni deleži so se v obravnavanem obdobju zmanjšali in so znašali od 30 % do 35 % v OPP. Cene iz drugih tretjih držav so se povečale za 21 % v istem obdobju.

(65)

Opozoriti je treba, da v prvotni preiskavi poleg uvoza podobnega izdelka iz LRK na trg Unije ni bilo drugega znatnega uvoza. V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta glavna trga preostalih proizvajalcev iz ZDA in Japonske njuna zadevna domača trga. Zato je bilo sklenjeno, da je bil uvoz iz drugih držav, razen iz LRK, izredno majhen.

(66)

V informacijah, ki jih je zagotovila industrija Unije, je navedeno, da v Vietnamu in Južni Koreji ni obstoječe proizvodnje VE in da uvoz iz navedenih držav dejansko prihaja iz LRK. Vendar v sedanji preiskavi ni bilo na voljo informacij, ki bi potrjevale te trditve.

(67)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(68)

Ker industrijo Unije sestavljata le dva proizvajalca, se zaradi zaupnosti podatki navajajo v razponih.

(69)

Proizvodnja industrije Unije se je zmanjšala vsako leto obravnavanega obdobja. Do konca OPP se je proizvodnja zmanjšala za 29 % v primerjavi z letom 2008. Gibanje je bilo zlasti negativno leta 2009, ko se je zmanjšala za več kot 40 %.

Tabela 5

Celotna proizvodnja Unije

(70)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Z zmanjšanjem proizvodnje je posledična izkoriščenost zmogljivosti pokazala skupno zmanjšanje za 27 % med letom 2008 in OPP, ki je v OPP dosegla 41 % izkoriščenosti zmogljivosti. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Tabela 6

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(71)

Raven končnih zalog industrije Unije se je med letom 2008 in OPP zmanjšala za 20 %. To gibanje je v skladu z gibanjem zmanjševanja potrošnje na trgu Unije v istem obdobju.

Tabela 7

Končne zaloge

(72)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je zmanjšal za 23 % med letom 2008 in OPP, z znatnim upadom med letoma 2008 in 2009. To negativno gibanje je bilo občutnejše od zmanjšanja celotne potrošnje, z izjemo leta 2010.

Tabela 8

Prodaja nepovezanim strankam

(73)

Kot rezultat tega, kar je bilo ugotovljeno v prejšnji uvodni izjavi o obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije, se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal. Industrija Unije, čeprav je izgubljala obseg prodaje, je bila sposobna ohraniti svoje tržne deleže v letih 2009 in 2010, vendar je v OPP nazadovala in prodaja je kljub rastočemu trgu upadala. Posledica tega je bil tržni delež med 20 % in 25 %, kar je nekoliko manj od tržnega deleža, ki je bil registriran v začetku obravnavanega obdobja.

Tabela 9

Tržni delež Unije

(74)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se je potrošnja v Uniji znatno zmanjšala med letoma 2008 in 2009, kar je posledica upada gospodarske rasti, od takrat se je spet povečala, vendar v ni dosegla stopnje predkriznega obdobja v OPP. Industrija Unije, čeprav je izgubljala obseg prodaje, je bila sposobna ohraniti svoje tržne deleže v letih 2009 in 2010, vendar je v OPP nazadovala in prodaja je kljub rastočemu trgu upadala.

(75)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2008 in OPP znižala za 13 %.

(76)

Po zmanjšanju proizvodnje se je produktivnost na zaposlenega, ki meri proizvodnjo v kg na zaposlenega, v obravnavanem obdobju tudi zmanjšala. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Tabela 10

Celotna zaposlenost in produktivnost Unije

(77)

Prodajne cene na enoto industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam v Uniji, so se rahlo zmanjšale med letoma 2008 in 2010, kar deloma odraža učinek gospodarske krize. Med letom 2010 in OPP so se prodajne cene na enoto znatno povečale. Na splošno so cene industrije Unije v obravnavanem obdobju povečale za 35 %. Ta razvoj cen, zlasti med letom 2010 in OPP, je posledica povišanja cen glavnih sestavnih delov VE.

Tabela 11

Cena na enoto prodaje Unije

(78)

Dobičkonosnost se je izboljšala med letom 2008 in OPP, potem ko je v letih 2009 in 2010 padla na nižjo raven. Vendar je dobičkonosnost ostala negativna v celotnem obravnavanem obdobju.

Tabela 12

Dobičkonosnost

(79)

Naložbe v poslovanje z zadevnim izdelkom so se v zadevnem obdobju občutno zmanjšale.

(80)

Donosnost naložb je sledila trendu dobičkonosnosti. Industrija Unije je leta 2008 zabeležila negativno donosnost naložb, ki se je nekoliko izboljšala, vendar je v OPP ostala negativna.

Tabela 13

Naložbe in donosnost naložb

(81)

Denarni tok, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, izražena kot odstotek prometa zadevnega izdelka, se je v obravnavanem obdobju precej izboljšal, čeprav je ostal negativen.

Tabela 14

Denarni tok

(82)

Med letom 2008 in OPP so se plače industrije Unije zmanjšale za 16 %, kar je v skladu z zmanjšanjem števila zaposlenih.

(83)

Kljub veljavnim ukrepom se je v OPP nadaljeval znaten damping na ravni, ki bistveno presega trenutno raven ukrepov. Glede na znatne neizkoriščene zmogljivosti, dejanski obseg uvoza iz LRK in cene, ki znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, se vpliva dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ne more obravnavati kot zanemarljivega.

(84)

Opravljena je bila analiza, ali je industrija Unije okrevala po učinkih preteklega dampinga. Kljub veljavnim protidampinškim ukrepom industrija Unije ni uspela okrevati od preteklega dampinga. Kot odziv na cenovni pritisk uvoza s Kitajske je industrija Unije poskušala ohraniti svoj tržni delež, vendar je imela zaradi tega izgube.

(85)

Industrija Unije je ostala v ranljivem gospodarskem položaju in je še naprej trpela znatno škodo. Skoraj vsi kazalniki škode glede finančne uspešnosti industrije Unije so se v obravnavanem obdobju poslabšali. Zato tudi ni bilo mogoče sklepati, da je položaj industrije Unije stabilen.

(86)

Kot odziv na cenovni pritisk uvoza s Kitajske je industrija Unije poskušala ohraniti svoj tržni delež, vendar je prodajala po cenah, ki so bile precej pod pragom dobička. Povečanje prodajnih cen industrije Unije med letom 2010 in OPP je povezano s povečanjem cen surovin in ni pokrilo vseh stroškov industrije Unije.

(87)

Če povzamemo, težave industrije Unije so jasno povezane z znatnim poceni kitajskim uvozom izdelka, ki se pregleduje, na trg Unije, ki se kljub veljavnim ukrepom prodaja po znatnih dampinških cenah. Ta dejavnik je bil dovolj za ugotovitev, da je industrija Unije ob poskusu, da obdrži razumen tržni delež, utrpela izgubo. Poleg tega so se te težave v skoraj celotnem obravnavanem obdobju še poglobile zaradi dveh dejavnikov: upad trga med gospodarsko krizo v obdobju 2008–2009 in, čeprav v manjšem obsegu, nenadno povečanje stroškov surovin v OPP. To je pripeljalo do tega, da so izgube dosegle znatne stopnje.

(88)

Zaradi negativnega razvoja kazalnikov, ki se nanašajo na industrijo Unije, se šteje, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju še naprej trpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(89)

Industrija Unije se je v obravnavanem obdobju znašla v ranljivem položaju, pri čemer je bila še vedno izpostavljena škodljivemu vpliv dampinškega uvoza iz LRK.

(90)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bil ocenjen uvoz iz zadevne države, da se ugotovi, ali obstaja verjetnost nadaljevanja škode, če bi ukrepi prenehali veljati.

(91)

Opozoriti je treba, da se je potrošnja na trgu Unije od prvotne preiskave znatno zmanjšala zlasti zaradi upada gospodarske rasti. V teh okoliščinah se je obseg kitajskega uvoza v OPP povečal na raven precej nad 50 000 kg. Glede obsega uvoza, ta se je povečal za 9 %, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal.

(92)

Kot je opisano v uvodni izjavi 46, so na podlagi razpoložljivih informacij v LRK na voljo znatne neizkoriščene zmogljivosti. Pričakuje se lahko, da bi se ob odsotnosti protidampinških ukrepov velik del teh neizkoriščenih zmogljivosti lahko uporabil za povečanje izvoza v Unijo. To je zato, ker ne kaže, da bi lahko trgi tretjih držav ali kitajski domači trgi absorbirali znatne neizkoriščene zmogljivosti Kitajske. Zato so na voljo zmogljivosti za znatno povečanje uvoza v Unijo. Ocenjene neizkoriščene zmogljivosti bi skoraj petkrat presegle potrošnjo Unije v OPP.

(93)

Poleg tega so iz informacij, predloženih v preiskavi, razvidna pomembna izkrivljanja na trgu surovin (amonijev paravolframat – „APT“), ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Za to surovino veljajo izvozne kvote in dajatve, ki so jih uvedle kitajske oblasti. To omejuje izvoz APT in umetno zvišuje njegovo ceno na svetovnem trgu. Ta izkrivljanja dajejo kitajski industriji verjetno dodatne spodbude za proizvodnjo in izvoz po nizkih cenah, medtem ko mora industrija Unije podobni izdelek proizvajati na osnovi umetno povišanih cen surovin.

(94)

Dokazano je bilo, da so kitajski proizvajalci izvozniki še naprej kazali interes za trg Unije in so lahko povečali obseg uvoza na stroške prodaje industrije Unije. V OPP so povečali celo svoj že tako znaten tržni delež.

(95)

Industrija Unije že več let trpi škodo zaradi učinkov kitajskega dampinškega uvoza in je trenutno še vedno v negotovem gospodarskem položaju.

(96)

V primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost povečanja dampinškega uvoza, ki bi lahko resno ogrozil obstoj industrije Unije. Dejansko v LRK obstajajo precejšnje/znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki bodo verjetno v veliki meri usmerjene na trg Unije po dampinških cenah, kar bi nelojalno nižalo prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(97)

Glede na ugotovitve preiskave, predvsem nadaljevanje dampinga, neizkoriščene zmogljivosti v LRK, ugotovljena izkrivljanja na trgu surovin, možnost proizvajalcev izvoznikov v LRK, da preusmerijo svoj obseg izvoza na trg Unije, gibanje cen kitajskih izvoznikov, ki očitno nelojalno nižajo cene industrije Unije, in privlačnost trga Unije, bi vsaka razveljavitev ukrepov pomenila verjetnost nadaljevanja škode.

(98)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(99)

Opozoriti bi bilo treba, da se v prvotni preiskavi uvedba ukrepov ni štela za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da gre pri sedanji preiskavi za pregled, tj. analizo položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli neupravičenega negativnega učinka sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(100)

Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub ugotovitvi, da obstaja verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga, obstajajo tehtni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije.

(101)

Glede na položaj industrije Unije in analizo o verjetnosti ponovitve škode je jasno, da bo industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje njenega finančnega položaja, če bi se protidampinški ukrepi iztekli. V obravnavanem obdobju je industrija Unije izgubila na obsegu proizvodnje in prodaje, medtem ko se je uvoz iz zadevne države povečal kljub veljavnim ukrepom. V istem obdobju se je finančni položaj industrije Unije poslabšal, saj je utrpela velike izgube. Na trgu Unije je treba torej uveljaviti učinkovite konkurenčne pogoje.

(102)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, ki bi v tem primeru lahko povečala obseg prodaje in izboljšala svoje finančno stanje. V nasprotnem primeru bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije.

(103)

Nobeden od 15 kontaktiranih uporabnikov se ni javil k sodelovanju. Kot v prvotni preiskavi zainteresirani uporabniki niso predložili izpolnjenih vprašalnikov. V prvotni preiskavi je bilo nesodelovanje pripisano majhnemu vplivu VE na njihove proizvodne stroške, saj se zdi, da sta kakovost in zanesljivost za stranke glavni merili. Glede na očitno majhen vpliv izdelka, ki se pregleduje, na stroške izdelkov na koncu proizvodne verige je bilo sklenjeno, da ukrepi ne bi imeli škodljivega učinka na uporabniško industrijo.

(104)

Trije uvozniki so stopili v stik s Komisijo na začetku preiskave, vendar se niso šteli za zainteresirane strani, saj v OPP niso uvažali zadevnega izdelka iz. Glede na to, da uvozniki med preiskavo niso pokazali nobenega interesa, je bilo sklenjeno, da ohranitev ukrepov ne bi nasprotovala interesu EU.

(105)

Glede na navedeno se sklene, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(106)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(107)

Iz zgornjega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 260/2007, ohraniti.

(108)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo naslednje: predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki mu ni priložen takšen račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce –