EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0502

Uredba Sveta (EU) št. 502/2013 z dne 29. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 990/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009

OJ L 153, 5.6.2013, p. 17–47 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 125 P. 162 - 192

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 29/08/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/502/oj

5.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/17


UREDBA SVETA (EU) št. 502/2013

z dne 29. maja 2013

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 990/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), („osnovna uredba“) in zlasti člena 9(4) ter člena 11(3), (5) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (EGS) št. 2474/93 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 30,6 % na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) („prvotna preiskava“). Po preiskavi proti izogibanju se je v skladu s členom 13 osnovne uredbe ta dajatev z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 (3) razširila na uvoz določenih delov za kolesa s poreklom iz LRK. Poleg tega je bilo odločeno, da se na podlagi člena 13(2) osnovne uredbe vzpostavi „shema oprostitev“. Podrobnosti sheme so bile določene v Uredbi Komisije (ES) št. 88/97 (4). Za oprostitev plačila razširjene dajatve morajo proizvajalci koles v Uniji spoštovati pogoje člena 13(2) osnovne uredbe, in sicer zagotoviti največ 60 % delov za kolesa iz LRK pri sestavljanju koles ali dodano vrednost, ki je višja od 25 % za vse dele, vključene v proizvodnjo. Do zdaj je bilo odobrenih več kot 250 oprostitev.

(2)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 1524/2000 (5) sklenil, da je treba navedene ukrepe ohraniti.

(3)

Po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („vmesni pregled, ki spreminja stopnjo dajatve“) je Svet z Uredbo (ES) št. 1095/2005 (6) sklenil, da je treba veljavno protidampinško dajatev povečati na 48,5 %.

(4)

Po pregledu ukrepov proti izogibanju v skladu s členom 13(4) in členom 11(3) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 171/2008 (7) sklenil ohraniti razširitev protidampinške dajatve, uvedene na uvoz koles s poreklom iz LRK na uvoz nekaterih delov za kolesa iz LRK.

(5)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 990/2011 (8) („prejšnja preiskava“) sklenil, da je treba navedene ukrepe ohraniti.

2.   Začetek po uradni dolžnosti

(6)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa, zaključenega oktobra 2011, je bilo iz dokazov, ki jih ima Komisija na voljo, razvidno, da so se v zvezi z dampingom in škodo okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, morda spremenile in da so te spremembe lahko trajne.

(7)

Dokazi prima facie, ki so Komisiji na voljo, so pokazali, da je bil sistem izvoznih kvot za proizvajalce koles v LRK, ki je oviral proizvajalce izvoznike, da bi bili v vmesnem pregledom, ki spreminja stopnjo dajatve, deležni tržnogospodarske obravnave, odpravljen januarja 2011.

(8)

Poleg tega je videti, da je prišlo do znatnih sprememb v strukturi industrije Unije. Predvsem je več proizvajalcev Unije iz popolnega proizvodnega ciklusa prešlo na (delno) sestavljanje z uporabo uvoženih delov.

(9)

Poleg tega se je zaradi širitev Evropske unije leta 2004 in leta 2007 znatno število proizvajalcev pridružilo industriji koles Unije. Več proizvajalcev, ki so bili del industrije Unije pred obema širitvama, pa je preselilo svoje proizvodne zmogljivosti v nove države članice ali je tam vzpostavilo nove zmogljivosti. Zaradi tega se je raven stroškov industrije Unije morda spremenila.

(10)

Sedanja stopnja odprave škode je bila izračunana za kolesa, ki so izdelana iz jekla, medtem ko kaže, da je trenutno večina koles izdelana iz aluminijevih zlitin.

(11)

Kazalo je, da bodo omenjene spremembe trajne, zato so upravičevale potrebo po ponovni oceni ugotovitev o škodi in dampingu.

(12)

Tudi število družb, upravičenih do sheme oprostitev hitro raste, kljub temu pa shema od uvedbe v letu 1997 ni bila prilagojena. Poleg tega je postal nadzorni sistem za uvoz delov, ki so izvzeti iz protidampinških ukrepov, zelo zapleten in obremenjujoč, kar lahko ogrozi njegovo učinkovitost.

(13)

Ko je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, je z obvestilom („obvestilo o začetku“) (9), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije9. marca 2012, na podlagi uradne dolžnosti napovedala začetek vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz koles s poreklom iz LRK.

3.   Vzporedna preiskava proti izogibanju

(14)

Komisija je 25. septembra 2012 z Uredbo (EU) št. 875/2012 (10) začela preiskavo glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) št. 990/2011 na uvoz koles s poreklom iz LRK, z uvozom koles, poslanim iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne, in o registraciji takšnega uvoza („preiskava proti izogibanju“).

(15)

Svet je maja 2013 z Uredbo (EU) št. 501/2013 (11) („uredba proti izogibanju protidampinškim ukrepom“) razširil veljavne protidampinške ukrepe na uvoz koles s poreklom iz LRK na uvoz koles, poslanim iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne, saj se je za ta uvoz ugotovilo izogibanje ukrepom s pretovarjanjem in/ali dejavnostmi sestavljanja v skladu s členom 13(1) in (2) osnovne uredbe.

4.   Vzporedna protisubvencijska preiskava

(16)

Komisija je 27. aprila 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (12), napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom koles s poreklom iz LRK v Unijo („protisubvencijska preiskava“).

(17)

Komisija je novembra 2012 v obvestilu, objavljenemu v Uradnem listu Evropske unije  (13) sporočila, da se lahko ugotovitve preiskave proti izogibanju uporabijo v protisubvencijski preiskavi, navedeni v uvodnih izjavah 14 in 15.

(18)

Komisija je maja 2013 s Sklepom (2013/227/EU) (14) zaključila protisubvencijsko preiskavo brez uvedbe ukrepov.

5.   Strani, ki jih zadeva preiskava

(19)

Komisija je znane proizvajalce Unije, znana združenja proizvajalcev Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in združenje kitajskih proizvajalcev, predstavnike zadevne države, znane uvoznike ter združenja uvoznikov, znane proizvajalce delov koles Unije in njihova združenja ter znano združenje uporabnikov uradno obvestila o začetku preiskave. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(20)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce, je pozvala vse proizvajalce izvoznike in njihovo znano združenje ter vse proizvajalce Unije in nepovezane uvoznike, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 v skladu z obvestilom o začetku postopka predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom.

(21)

Ker se predstavniki zadevne države ob začetku preiskave niso javili, je Komisija vzpostavila stik z okrog 70 kitajskimi družbami, ki so službam Komisije že znane iz prejšnje preiskave. Komisija je pozneje, ko se je protisubvencijska preiskava, navedena v uvodni izjavi 16, že začela, prepoznala še okrog 300 dodatnih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, s katerimi je prav tako vzpostavila stik v okviru tega vmesnega pregleda.

(22)

Kljub prizadevanjem Komisije za vzpostavitev sodelovanja se je javilo le osem kitajskih skupin proizvajalcev izvoznikov, od katerih so le štiri poročale o izvozu v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom („OPP“), opredeljenim v uvodni izjavi 37, kar znaša manj kot 4 % celotnega uvoza iz koles LRK v OPP.

(23)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK ni potrebno.

(24)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 63 in 64 ter 131, je bila za eno kitajsko izvozno skupino, tj. Giant China, utemeljena uporaba člena 18(1) osnovne uredbe. Zato se je sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov še dodatno zmanjšalo.

(25)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 do 35, se je izbral vzorec proizvajalcev Unije.

(26)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, je bilo sklenjeno, da vzorčenje za nepovezane uvoznike ni potrebno.

(27)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim stranem, ki so to zahtevale, v roku, določenem v obvestilu o začetku, in sicer vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK, nepovezanim uvoznikom, ki so se javili, kot je opisano v uvodni izjavi 36, in znanim proizvajalcem delov za kolesa v Uniji.

(28)

Izpolnjene vprašalnike in druga stališča so poslale štiri skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov in njihov predstavnik, osem vzorčenih proizvajalcev Unije, eno združenje uporabnikov in osem združenj proizvajalcev Unije, 53 proizvajalcev delov za kolesa in eno združenje proizvajalcev delov za kolesa. Nobeden od nepovezanih uvoznikov, s katerimi je bil vzpostavljen stik, ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(29)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode, vzročnosti in interesa Unije, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci koles v Uniji

Accell Hunland, Madžarska,

Decathlon RGVS, Portugalska,

Denver srl, Italija,

SC Eurosport DHS, Romunija,

Koninklijke Gazelle, Nizozemska,

Maxcom Ltd, Bolgarija,

MIFA, Nemčija in

Sprick Rowery, Poljska;

(b)

proizvajalci delov za kolesa v Uniji

Chimsport, Romunija in

Telai Olagnero, Italija;

(c)

proizvajalci izvozniki v LRK

Ideal (Dong Guan) Bike Co.,

Oyama Bicycles (Taicang) Co. in

Zhejiang Baoguilai Vehicle Co.

(30)

Ker je bilo potrebno določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljen v prostorih naslednjih družb:

Distribuidora de Bicicletas Benotto, S.A. DE C.V., Mexico City, Mehika,

Bicicletas Magistroni, Mexico City, Mehika in

Bicicletas Mercurio SA DE CV, San Luis Potosi, Mehika.

(31)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov („razkritje“) so nekatere strani trdile, da se za pripombe strani ni zagotovilo ustrezno obdobje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so strani v skladu s členom 20(5) osnovne uredbe imele na voljo dovolj časa za pripombe. Pripomba se zato ne upošteva.

6.   Vzorčenje proizvajalcev unije

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je bil sestavljen iz osmih družb od več kot 380 proizvajalcev Unije, ki so bili znani pred začetkom preiskave, izbran zlasti na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, ki se lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času ob upoštevanju geografske odmaknjenosti. Vzorec je zajel največje proizvodne države, razvrščene glede na obseg proizvodnje. Družbe, vključene v vzorec, so bile med največjimi reprezentativnimi sodelujočimi proizvajalci v vsaki od teh držav. Vzorec je zajel tudi subjekte iz največjih sodelujočih skupin. Posebna pozornost je bila v tem primeru namenjena vzorčenju enakega števila družb iz starih in novih držav članic.

(33)

Vzorec je zajemal okrog 25 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in prodaje v OPP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo in predložijo pripombe o ustreznosti te izbire v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(34)

Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale vzorčenju proizvajalcev Unije. Trdile so, da: (i) je začasni vzorec vključeval le nekatere pravne subjekte, ki se nanašajo na skupine povezanih družb, namesto vseh pravnih subjektov, ki sestavljajo celotni gospodarski subjekt, ki proizvaja zadevni izdelek, in (ii) je predlog vključeval družbo, ki je v zadnjem času poslovala z izgubo, medtem ko so bili proizvajalci Unije v tem obdobju zelo uspešni. Poleg tega so trdile, da te izgube niso bile povezane z zadevnim izdelkom.

(35)

Ti argumenti so bili zavrnjeni iz naslednjih razlogov: (i) subjekti, ki pripadajo večjim skupinam, za katere se je ugotovilo, da poslujejo neodvisno od drugih hčerinskih družb iste skupine, so se obravnavali kot reprezentativni za industrijo Unije in zato ni bilo treba preiskati celotne skupine na konsolidirani osnovi; (ii) zadevne zainteresirane strani niso utemeljile svoje trditve, da podjetje, ki je bilo izbrano v vzorcu in je domnevno poslovalo z izgubo, dejansko ne bi bilo reprezentativno za industrijo Unije. Medtem ko bi izbrani vzorec moral biti reprezentativen za industrijo Unije, za izbrane družbe ni nujno, da so homogene. Zato je bilo treba trditev te strani zavrniti.

7.   Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(36)

V obvestilu o začetku je bilo določeno tudi vzorčenje nepovezanih uvoznikov. Z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki je bil ob začetku vzpostavljen stik. Zaradi majhnega števila odgovorov, prejetih v okviru vzorčenja, vzorec ni bil izbran. Vsi nepovezani uvozniki, ki so se javili, so bili povabljeni k sodelovanju in so prejeli vprašalnik. Nobeden od nepovezanih uvoznikov ni vrnil izpolnjenega vprašalnika niti ni na drug način sodeloval v sedanji preiskavi.

8.   Obdobje preiskave

(37)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov v smislu analize škode je zajemala obdobje od januarja 2008 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(38)

Izdelek v preiskavi v zvezi s pregledom zajema dvokolesa in druga podobna kolesa (tudi dostavne tricikle, a brez enokolesnikov) brez motornega pogona („izdelek, ki se pregleduje“) s poreklom iz LRK, ki so trenutno uvrščena pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70.

(39)

Kot v prejšnji preiskavi, so bila kolesa razvrščena v naslednje kategorije:

(A) ATB (kolesa za vse terene, vključno z gorskimi kolesi, 24″ ali 26″),

(B) kolesa za treking/mesto/hibridna/VTC/turna kolesa, 26″ ali 28″,

(C) kolesa BMX in otroška kolesa, 16″ ali 20″,

(D) druga dvokolesa/kolesa (brez enokolesnikov).

(40)

Vse vrste koles, kot so določene zgoraj, imajo enake osnovne fizčne in tehnične značilnosti. Prav tako se na trgu Unije prodajajo prek podobnih distribucijskih kanalov, kot so specializirani prodajalci, športne verige in trgovci na veliko. Ker je njihova osnovna uporaba identična, so kolesa večinoma medsebojno zamenljiva in si torej modeli iz različnih kategorij medsebojno konkurirajo. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da vse kategorije zajemajo en sam izdelek.

(41)

Ena stran je trdila, da imajo različne vrste koles znatno različne značilnosti in predvidene rabe ter znatno različne cene, medtem ko z vidika potrošnikov te različne vrste koles niso nezamenljive. Poleg tega je trdila, da se kolesa, izdelana iz jekla in aluminija, ne štejejo za zamenljiva in so njihove cene prav tako različne.

(42)

Za utemeljitev tega argumenta je zadevna stran predložila študijo o osnovnih fizičnih in tehničnih lastnostih ter uporabah petih različnih vrst izdelka in njihovi zamenljivosti. Treba je poudariti, da študija domnevno temelji na odgovorih 36 posameznikov, vendar ni jasno, kako so bili anketiranci izbrani. Nadalje se zdi, da je bila pripravljena posebej za sedanjo preiskavo. Študija ne vključuje količinsko opredeljenih podatkov. Ugotovljeno je, da vsebina te študije očitno temelji na izjavah strank in/ali proizvajalcev koles, namesto na preverljivih dokazih. Zato je reprezentativnost rezultatov te študije vprašljiva.

(43)

Stran ni predložila nobenih drugih dokazov v podporo svoji trditvi.

(44)

Preiskava je potrdila, da imajo vse vrste koles, kot so določene zgoraj, enake temeljne fizične in tehnične lastnosti. Zlasti je bilo ugotovljeno, da uporaba različnih surovin ni vplivala na osnovne lastnosti kolesa. Čeprav imata jeklo in aluminij nekaj različnih tehničnih značilnosti, kot na primer teža, imajo kolesa, izdelana iz jekla in aluminija, podobne osnovne lastnosti.

(45)

Podobno zadevna stran ni predložila nobenega posebnega dokaza, da imajo kolesa, izdelana iz jekla, in kolesa, izdelana iz aluminija, dejansko različne osnovne fizične in tehnične lastnosti.

(46)

Glede specifične namembnosti, uporabe in potrošnikovega dojemanja je sedanja preiskava potrdila, da imajo vsa kolesa enako temeljno namembnost in izvajajo v bistvu isto funkcijo. Medtem ko naj bi različne kategorije načeloma izpolnjevale različne zahteve končnih uporabnikov, končni uporabniki kolo posamezne kategorije izkoristijo za različne rabe.

(47)

Torej ni jasnih razmejitev med rabo za končnega uporabnika in potrošnikovimi dojemanji različnih kategorij.

(48)

Poleg tega proizvajalci Unije sami glede proizvodnje, distribucije ali računovodstva pogosto ne delajo razlik med kolesi, razvrščenimi v različne kategorije. Za vse kategorije koles pogosto dejansko uporabljajo podoben proizvodni postopek.

(49)

Prav tako se kolesa različnih kategorij na trgu Unije prodajajo prek podobnih distribucijskih kanalov, kot so specializirani prodajalci, športne verige in trgovci na veliko.

(50)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da vse kategorije zajemajo en sam izdelek.

(51)

Ena stran je poudarila, da sedanja preiskava zajema dve kodi KN, kot je navedeno v uvodni izjavi 38, medtem ko je prejšnja preiskava, navedena v uvodni izjavi 5 zajemala tri kode KN, tj. ex 8712 00 10, 8712 00 30 in ex 8712 00 80. V zvezi s tem se je ugotovilo, da so se te kode spremenile zaradi sprememb kombinirane nomenklature, uvedenih z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2012 (15).

(52)

V zvezi s tem je zadevna stran trdila, da se kolesa brez krogličnih ležajev in kolesa s krogličnimi ležaji ne bi smela šteti za en sam izdelek. Vendar je preiskava pokazala, da imajo kolesa s krogličnimi ležaji in kolesa brez krogličnih ležajev enake tehnične lastnosti in rabo. Poleg tega zadevna stran svoje trditve ni utemeljila z nobenimi podpornimi dokazi, zato se trditev zavrne.

(53)

Nadalje je stran trdila, da je po podatkih Eurostata v povprečnih uvoznih cenah med dvema kodama KN, ki zajemata zadevni izdelek, pomembna razlika. V zvezi s tem je poudarjeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 157, da je zaradi prodajnega programa povprečna cena po podatkih Eurostata lahko le kazalec cenovnih trendov, ni pa uporabna pri primerjanju prodajnih cen med različnimi državami in Unijo.

(54)

Po razkritju je ena stran ponovila svojo trditev, da različne vrste koles, zajete v obsegu te preiskave, niso podobni izdelki, in je nadalje trdila, da je predložila pozitivne dokaze o domnevnih razlikah med različnimi vrstami koles, in sicer kar zadeva surovine, fizične lastnosti, tehnološke lastnosti in končne uporabnike.

(55)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so pozitivni dokazi, ki jih je družba domnevno predložila, v bistvu študija, ki jo je ocenila Komisija v uvodni izjavi 42. Komisija je po ustrezni oceni sklenila, da je bila reprezentativnost rezultatov te študije vprašljiva iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 42.

(56)

Strani so trdile, da bi bilo treba otroška kolesa, ki jih je zadevna stran opredelila kot kolesa, katerih kolo je veliko 16 palcev ali manj, izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Te trditve so temeljile na domnevi, da se ta kolesa zlasti zaradi trajanja uporabe in enostavnih značilnosti ločijo od drugih vrst koles, ki jih zajema sedanja preiskava.

(57)

Vendar so se navedene trditve zdele nezadostne za izključitev koles, katerih kolo je veliko 16 palcev ali manj, iz opredelitve zadevnega izdelka, saj niso bile podprte z zadostnimi dokazi o tem, da se lahko v okviru obsega te preiskave določi jasna ločnica med kolesi, katerih kolo je veliko 16 palcev ali manj, in drugimi vrstami koles. Pravzaprav je bilo ugotovljeno nasprotno, in sicer, da so osnovne fizične in tehnične lastnosti koles, katerih kolo je veliko 16 palcev ali manj, ki so enake lastnostim zadevnega izdelka, tj. vozila s pogonom na pedala, ki ga poganja sila mišic in je na njegov okvir pritrjeno več kot eno kolo, pomembnejše od katerih koli drugih razlik (tj. predvsem velikosti kolesa). Poleg tega se je zdelo, da se proizvodnja, prodajne poti in storitve za potrošnike bistveno ne razlikujejo od drugih vrst koles v preiskavi. Samo dejstvo, da so kolesa, katerih kolo je veliko 16 palcev ali manj, posebna podskupina izdelka v okviru obsega zadevnega izdelka, še ne utemeljuje izključitve iz obsega izdelka. Dejansko je bilo ugotovljeno, da med kolesi, katerih kolo je veliko 16 palcev ali manj, in zadevnim izdelkom ni jasne ločnice, temveč se pri opredelitvi zadevnega izdelka lastnosti v veliki meri prekrivajo, in sicer da gre za vozilo s pogonom na pedala, ki ga poganja sila mišic in je na njegov okvir pritrjeno več kot eno kolo ter se uporablja zlasti za prevoz in športne aktivnosti. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da je eden od sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov dejansko izvažal v Unijo kolesa, katerih kolo je bilo veliko 12 palcev, in se niso nujno štela za otroška kolesa, saj so bila dejansko zložljiva kolesa, ki so jih uporabljali odrasli, ki jim je pri kolesu pomembno, da ga lahko shranijo.

(58)

Zato se zahteva, da se kolesa, katerih kolo je veliko 16 palcev ali manj, izključijo iz obsega izdelka v preiskavi, zavrne.

2.   Podobni izdelek

(59)

Kolesa, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije na trgu Unije, tista, ki jih proizvajajo in prodajajo na trgu primerljive države, in tista, ki so uvožena na trg Unije s poreklom iz LRK, imajo enake fizične in tehnične lastnosti ter enake rabe in se zato obravnavajo kot enaka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

1.   Tržnogospodarska obravnava

1.1   Ocena TGO

(60)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so v nadaljevanju na kratko opisana zaradi lažjega sklicevanja:

poslovne odločitve so posledica tržnih razmer, brez občutnega vmešavanja države, stroški pa izražajo tržne vrednosti,

družbe imajo en jasen sklop osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi („MRS“) in se uporabljajo za vse namene,

večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, ni,

stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata stabilnost in pravno varnost ter

valute se menjajo po tržnih tečajih.

(61)

V sedanji preiskavi so vse skupine izvoznikov, ki so prvotno sodelovale v preiskavi, v navedenih rokih zahtevale TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in poslale izpolnjen obrazec zahtevka za TGO.

(62)

Komisija je za vse skupine izvoznikov, ki so prvotno sodelovale v preiskavi, zahtevala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnih skupin preverila informacije, ki so jih predložile v zahtevku za TGO.

(63)

Odgovor ene skupine, tj. Giant China, je bil znatno pomanjkljiv, saj kljub prizadevanjem Komisije, da bi od te skupine pridobila potrebne informacije, ni vključeval zahtevanih informacij o sestavi skupine.

(64)

Kakor zahteva člen 18(1) osnovne uredbe, je bila Giant China obveščena o verjetni uporabi razpoložljivih dejstev in pozvana k predložitvi pripomb. Ker je Giant China zavrnila predložitev potrebnih informacij Komisiji, je bil uporabljen člen 18(1) osnovne uredbe in zahtevek za TGO je bil zavrnjen.

(65)

Poleg tega je preiskava pokazala, da TGO ni mogoče odobriti nobeni od skupin kitajskih družb, saj nobena ni izpolnjevala vseh meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe iz naslednjih razlogov.

(66)

Nobena od sodelujočih skupin izvoznikov ni dokazala, da izpolnjuje merilo 1 zaradi vmešavanja države v odločitve glede glavnih surovin (jeklo in aluminij). Stroški jekla in aluminija za sodelujoče skupine izvoznikov znašajo najmanj okrog 20–25 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Veliko družb je povsem vertikalno integriranih, kar pomeni, da kupujejo aluminijaste ingote ali jeklo za proizvajanje cevi, ki se nato uporabijo za proizvodnjo okvirov/vilic in nazadnje za kolesa.

(67)

Preiskava je pokazala, da so tri sodelujoče skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov jeklo in aluminij, ki se uporabljata za proizvodnjo zadevnega izdelka, pridobile na kitajskem domačem trgu.

(68)

Cene temeljijo na kotaciji aluminija na šanghajski borzi barvnih kovin pod nadzorom države („borza“ ali „SHFE“). SHFE je zaprta borza za kitajske registrirane družbe in kitajske državljane ter je pod nadzorom državne nadzorne komisije za vrednostne papirje. Več pravil, ki urejajo delovanje borze, prispeva k temu, da so na SHFE prisotna majhna nihanja in cene, ki ne izražajo tržne vrednosti: dnevna nihanja cen so omejena na 4 % nad ali pod poravnalne cene predhodnega trgovalnega dne, trgovanje poteka na nizki stopnji pogostosti (do 15. dne vsakega meseca), terminske pogodbe so omejene na največ 12 mesecev, transakcijske pristojbine pa zaračunavajo borza in posredniki.

(69)

Poleg tega se lahko fizične izročitve v zvezi s transakcijami na SHFE izvedejo le v odobrenem skladišču na ozemlju LRK, medtem ko so na mednarodnih borzah izročitve možne po celem svetu. Poleg tega, ker je SHFE platforma za izključno fizično izmenjavo (izvedeni finančni instrumenti se ne prodajajo), to popolnoma izolira kitajski trg aluminija. Posledično arbitraža v svetovnem merilu z Londonsko borzo kovin (London Metals Exchange – „LME“) ali drugimi trgi praktično ni mogoča in izmenjava poteka ločeno od drugih svetovnih trgov. Zato arbitraža med temi trgi ni mogoča. V OPP so bile cene primarnega aluminija okrog 7 % nižje na SHFE (brez DDV) v primerjavi z LME (tudi brez DDV) na podlagi cene na kraju samem.

(70)

Država se vmešava tudi v mehanizme določanja cen SHFE, saj je prodajalec in kupec primarnega aluminija prek urada za državne rezerve ali drugih državnih organov. Poleg tega država preko pravil SHFE dnevno določa omejitve cen, ki jih odobri državni regulativni organ, tj. kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje (China Securities Regulatory Commission – „CSRC“).

(71)

LRK podpira obdelovanje izdelkov iz aluminija z odobritvami delnega vračila DDV na izvoz več izdelkov iz aluminija (za kolesa je stopnja 15 %); v primeru izvoza primarnega aluminija vračila ni. To je spodbuda kitajski industriji za nadaljnjo predelavo aluminija in neposredno vpliva na razpoložljivost in ceno primarnega aluminija na domačem trgu. Poleg tega je preiskava pokazala, da je na primarni aluminij, ki se izvaža, določen 17-odstotni davek, medtem ko na izvoz koles izvozni davek ni določen. To še potrjuje pravilnost ugotovitve o vmešavanju kitajske države na domačem trgu aluminija. Ta orodja imajo negativni učinek na domače cene, saj domačo industrijo spodbujajo k proizvajanju končnih izdelkov, ki vsebujejo aluminij (kot je zadevni izdelek), za domači in izvozni trg.

(72)

Nadaljnje izkrivljanje, ki ga kitajska država povzroča, je v obliki intervencij na trgu prek urada državnih rezerv (State Reserves Bureau – „SRB“), ki je del nacionalne komisije za razvojne reforme (National Development Reform Commission – „NDRC“). Ob koncu leta 2008 in na začetku leta 2009 je SRB od kitajskih talilnic aluminija začel kupovati zaloge primarnega aluminija, da bi spodbudil ceno tega blaga. SRB je primarni aluminij prodajal nazaj na trg, kot na primer na začetku novembra 2010, kakor je poročal Bloomberg (16). Tiskovna agencija Xinhua je decembra 2008 poročala o ukrepih kopičenja in pojasnila, da se načrtuje nakopičenje 300 000 ton aluminija po cenah, ki so 10 % višje od tržne cene, da bi s tem ukrepom podprli cene (17). Načrt kopičenja s strani SRB je vključeval nakup od več kitajskih talilnic, čeprav naj bi približno polovico kupili od družbe Aluminium Corporation of China Ltd. Zgornje ugotovitve kažejo, da ima kitajska država glavno vlogo pri določanju cen primarnega aluminija in da se vmešava v trg.

(73)

Večje vmešavanje države, kot je opisano zgoraj, je med drugim jasno usmerjeno k podpori 12. petletnemu razvojnemu načrtu za aluminij (2011–2015), v katerem vlada LRK izrecno navaja, da namerava „prilagoditi olajšave na davke in izvozne dajatve ter druge ekonomske vzvode in strogo nadzorovati skupno količino širitve in izvoza primarnih izdelkov“. Ta načrt nadaljuje politiko iz predhodnega načrta za aluminij. Poleg tega so bili ti načrti, kot je prikazano zgoraj, izvajani vrsto let, v OPP pa je potekalo več izvedbenih ukrepov.

(74)

Zato izkrivljanje cen kitajskega primarnega aluminija, večkrat povzročeno s strani države, vpliva na cene surovin. Poleg tega imajo proizvajalci koristi od teh izkrivljanj, saj običajno kupujejo na kitajskem trgu od lokalnih dobaviteljev, ki kot merilo uporabljajo kitajske promptne tržne cene (ali SHFE). V OPP so bile te cene približno 7 % nižje od cen na svetovnem trgu. V teoriji lahko kitajske družbe določene količine kupijo tudi po cenah LME, če so cene na kitajskem trgu kot posledica posredovanja države višje – obenem pa nasprotno ne velja za nekitajske subjekte.

(75)

Zato je bilo mogoče skleniti, da je kitajski trg aluminija zaradi večjega vmešavanja države izkrivljen.

(76)

Vmešavanje kitajske države v jeklarski sektor dokazuje dejstvo, da je velika večina velikih kitajskih proizvajalcev jekla v državni lasti, ter da različni petletni industrijski načrti vplivajo na obstoječo zmogljivost in proizvodnjo jekla, zlasti veljavni dvanajsti petletni načrt (za obdobje 2011–2015) za železarski in jeklarski sektor.

(77)

Država ima tudi znaten nadzor nad trgom surovin. Za koks (skupaj z železovo rudo glavna surovina za proizvodnjo jekla) veljajo količinske omejitve pri izvozu in izvozna dajatev v višini 40 %. Zato je mogoče skleniti, da je kitajski trg jekla zaradi večjega vmešavanja države izkrivljen.

(78)

Protidampinška preiskava, ki jo je izvedla Komisija (18), je potrdila pomen vmešavanja države tudi v sektor cevi, ki so glavna surovina za proizvodnjo koles iz jekla.

(79)

Zato je bilo mogoče skleniti, da je kitajski trg jekla zaradi večjega vmešavanja države izkrivljen.

(80)

V takih okoliščinah nobeno od podjetij ni moglo dokazati, da njihove poslovne odločitve v zvezi s pridobivanjem surovin niso predmet večjega vmešavanja države in da stroški glavnih vložkov bistveno izražajo tržne vrednosti. Zato nista mogli dokazati, da izpolnjujeta merilo 1.

(81)

V zvezi z ostalimi štirimi merili so trije sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki dokazali, da jih izpolnjujejo.

(82)

Glede na zgornje ugotovitve v zvezi z merilom 1 je bilo po posvetovanju s svetovalnim odborom sklenjeno, da se odobritev TGO trem sodelujočim skupinam kitajskih proizvajalcev uvoznikov zavrne.

(83)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim družbam iz LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

1.2   Pripombe strani

(84)

Po razkritju ugotovitev o TGO je ena družba trdila, da zavrnitev odobritve TGO temelji na kitajski industriji koles kot celoti, namesto na podlagi posameznih družb. V zvezi s tem je ugotovljeno, da obstaja jasna povezava med trgom jekla in aluminija v LRK ter nakupi izdelkov iz jekla in aluminija kot surovin s strani sodelujočih skupin, čeprav je Komisija izvedla oceno jeklarskega in aluminijskega sektorja na Kitajskem.

(85)

Poleg tega je trdila, da je stroškovna prednost za kitajske proizvajalce koles glede jekla in aluminija neznatna, saj njen delež znaša le 1,4–1,75 % v primerjavi s primarnim aluminijem in jeklom, katerih delež znaša 20–25 % proizvodnih stroškov koles, ter da sta se ceni LME in SHFE razlikovali za 7 % v OPP.

(86)

V zvezi s tem je poudarjeno, da je ključni dejavnik v analizi delež surovine v proizvodnih stroških (ki je bil v tem primeru visok, saj je znašal vsaj 20–25 % proizvodnih stroškov) in da je trg surovin v LRK izkrivljen. Točen kvantitativni učinek izkrivljenosti v stroških družbe se ne šteje za odločilen dejavnik.

(87)

Trdila je tudi, da je Komisija v drugi preiskavi namesto cen primarne surovine analizirala cene neposrednih surovin, uporabljenih v proizvodnji zadevnega izdelka, in bi zato v sedanjem primeru Komisija morala oceniti vmešavanje države v cene neposredne surovine, tj. iztiskanje aluminijeve zlitine, namesto v cene primarnega aluminija, ki je primarna surovina.

(88)

V zvezi s tem je ugotovljeno, da se vsaka preiskava analizira na podlagi lastnih značilnosti. Razen tega dejstvo, da trg primarnega aluminija nadzoruje država, pomeni, da trg vmesnih izdelkov iz aluminija prav tako ne deluje pod tržnogospodarskimi pogoji, torej se ne odziva na povpraševanje in ponudbo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(89)

Trdila je tudi, da vsaka razlika v ceni primarnega aluminija med SHFE in LME ne sme voditi k razliki v ceni ekstrakcij aluminijeve zlitine na zadevnih trgih ter da dejavnikov, kot so učinkovitost proizvodnje, preostala zmogljivost in stroški okoljskih obveznosti, ni treba upoštevati.

(90)

V zvezi s tem je poudarjeno, da niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi to navedbo podpirali. Brez podpornih dokazov Komisija te navedbe ni mogla analizirati in preveriti, zato je bila zavrnjena.

(91)

Poleg tega je stran trdila, da je Komisija z neupoštevanjem dejstva, da obstajajo številni naknadni vmesni izdelki, namenoma prezrla dejanske značilnosti in dejavnike oblikovanja cen koles kot končnih izdelkov. Zlasti ker se kolo proda neposredno končnemu uporabniku (za razliko od primarnega aluminija), cene koles ne določa cena surovine, temveč drugi dejavniki, kot so posebne tehnične lastnosti kolesa in povpraševanje potrošnikov.

(92)

Vendar o teh značilnostih in dejavnikih, ki bi jih bilo treba upoštevati, ni bilo predloženih nobenih konkretnih podatkov, zato Komisija nanje ni mogla dati pripomb.

(93)

Domnevala je tudi, da je Komisija podala napačno oceno načel, v skladu s katerimi deluje SHFE. Trdila je, da CSRC ureja funkcije SHFE na podoben način, kot med drugim organ za finančne trge (Autorité des marchés financiers – „AMF“) v Franciji ali oblast za finančne storitve (Financial Services Authority – „FSA“) v ZK ter da so vloga CSRC in posebni regulativni ukrepi/ukrepi nadzora v skladu z načeli G-20. Zato so sklepi TGO, ki so osnovani na vlogi CSRC in delovanju SHFE, neutemeljeni.

(94)

Ugotovljeno je, da družba ni upoštevala dejstva, da sta FSA (19) in AMF (20) sicer neodvisna nevladna organa, vendar je CSRC služba na ministrski stopnji, ki deluje neposredno pod državnim svetom (21). Državni svet je najvišji izvršilni organ državne oblasti in najvišji organ državne uprave (22). Tudi ta primer dokazuje, da je država dejavno vključena v upravljanje trga aluminija v LRK. V zvezi s skladnostjo z načeli G-20 je družba zgolj podala izjavo, ne da bi resnično pojasnila načela, na katera se je sklicevala. Argument je bil zato zavrnjen.

(95)

Poleg tega se ena družba ni strinjala z oceno Komisije, da arbitraža med svetovno referenco, LME, ali drugimi trgi cenami SHFE praktično ni mogoča in zato SHFE deluje ločeno od drugih svetovnih trgov.

(96)

Ugotovljeno je, da je to v nasprotju s sprejetjem družbe razlike v ceni pri SHFE in LME v obdobju, ko je bila cena SHFE višja od cen LME, z utemeljitvijo, da so v navedenem obdobju kitajski proizvajalci za izdelke iz aluminija plačali več kot proizvajalci Unije.

(97)

Poleg tega je družba trdila, da SHFE od leta 2010 dovoli fizično izročitev aluminija v carinska skladišča v šanghajskem območju proste trgovine. Ta izjava torej potrjuje oceno Komisije (in ni v nasprotju z njo), da se fizične izročitve lahko izvedejo le v skladišču v LRK, ki ga je odobrila SHFE, medtem ko se pri mednarodnih izmenjavah izročitev lahko izvede po vsem svetu.

(98)

Trdila je tudi, da je SHFE terminski trg in s standardiziranimi terminskimi pogodbami o aluminiju se na SHFE trguje od leta 1991, zato je ocena Komisije, da se na SHFE izvedeni finančni instrumenti ne prodajajo, napačna.

(99)

SHFE je dejansko terminski trg. Vendar se poravnave terminskih pogodb, s katerimi se trguje na SHFE, izvedejo s fizično izročitvijo. Izvedeni produkti brez fizične izročitve, tj. tisti, ki se dejansko ne izročijo, temveč se z njimi trguje pred datumom izročitve, so v LRK omejeni in zato je SHFE zgolj platforma za fizične izmenjave, kar izolira kitajski trg aluminija.

(100)

Trdila je tudi, da so argumenti Komisije v zvezi z učinki ukrepov glede DDV/davka na oblikovanje cen koles in ukrepov glede zalog v zvezi s primarnim aluminijem z gospodarskega vidika vprašljivi in nezadostno utemeljeni.

(101)

Vendar ker družba ni obrazložila, katere elemente je Komisija v analizi spregledala, niti ni dodatno utemeljila svoje trditve, Komisija tega ni mogla komentirati.

(102)

Poleg tega je trdila, da obstajajo podobnosti med industrijsko politiko v LRK in politikami EU ter da Komisija ni dokazala, da ima industrijska politika v LRK kakršen koli neposreden ali pomemben učinek na odločitve glede vložkov, proizvodnjo ali prodajo koles kitajskih proizvajalcev izvoznikov koles.

(103)

V zvezi s tem je ugotovljeno, da se politike EU, na katere se je družba sklicevala, niso natančno opredelile, zato Komisija te navedbe ne more komentirati. V zvezi z izjavo, da ni bilo dokazano, da ima industrijska politika v LRK pomemben učinek na odločitve glede vložkov, proizvodnjo ali prodajo kitajskih proizvajalcev izvoznikov koles, je tudi ugotovljeno, da obstoj 5-letnega načrta v sektorju aluminija v LRK in izkrivljanje cene aluminija, s katerim se trguje na izolirani borzi, kadar stroški aluminija znašajo 20–25 % celotnih proizvodnih stroškov kolesa, kažeta na jasno povezavo med industrijsko politiko v LRK in odločitvami glede vložkov, proizvodnjo ali prodajo kitajskih proizvajalcev izvoznikov koles.

(104)

Trdila je tudi, da je Komisija kršila trimesečni rok, določen v osnovni uredbi. V zvezi s tem je ugotovljeno, da si je Komisija zaradi zelo slabega sodelovanja kitajskih izvoznikov posebej prizadevala za večje sodelovanje, tako da je vzpostavila stik z velikim številom dodatnih izvoznikov, ki so bili prepoznani pozneje v preiskavi. Zato odločitve o TGO ni bilo mogoče sprejeti v predpisanem obdobju. Poleg tega se opozarja, da je Splošno sodišče (23) nedavno odločilo, da sprejetje odločitve o TGO po preteku trimesečnega roka, predpisanega v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, samo po sebi še ni zadosten razlog za razveljavitev predpisa o uvedbi protidampinških ukrepov. Ugotovljeno je tudi, da je bil člen 2(7) osnovne uredbe medtem spremenjen tako, da Komisija sprejme odločitve o TGO ob upoštevanju družb, vključenih v vzorec, in da se takšna odločitev običajno sprejme v sedmih mesecih od začetka preiskave, vendar nikoli pozneje kot v osmih mesecih po tem (24). Ta sprememba velja za vse nove in tekoče preiskave, vključno s sedanjo. Odločitve so bile sprejete v osmih mesecih od datuma začetka preiskave.

(105)

Glede na zgoraj navedeno se trditev v zvezi s kršitvijo trimesečnega roka zavrne.

1.3   Zahteva strani

(106)

Ena stran je zahtevala, da je treba zahtevke za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) proizvajalcev v LRK, ki so prenehali izvažati v Unijo, prav tako analizirati. Trdila je tudi, da so ti proizvajalci prenehali izvažati v Unijo zgolj zaradi protidampinških dajatev, ki veljajo od leta 2005.

(107)

V zvezi s tem je poudarjeno, da se ugotovitve glede dampinga in škode nanašajo na obdobje preiskave v zvezi s pregledom („OPP“), določeno v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe. To pomeni, da se podatki, zbrani od proizvajalcev izvoznikov, da bi se vzpostavila normalna vrednost in izvozna cena, prav tako strogo nanašajo le na to obdobje. Analiza TGO se izvede v okviru določanja normalne vrednosti proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki se nato primerja z izvozno ceno v enakem obdobju. Če proizvajalec zadevnega izdelka ni izvozil v OPP, ni mogoče določiti izvozne cene in izračunati stopnje dampinga. Zato ni razloga za pregled TGO za proizvajalca, ki zadevnega izdelka ni izvozil v OPP. Kljub temu je treba opozoriti, da imajo vsi proizvajalci izvozniki možnost, da zahtevajo „vmesni pregled“, da se njihov položaj pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, proizvajalci izvozniki, ki niso izvozili zadevnega izdelka v obdobju preiskave, na katerem so temeljili ukrepi, pa imajo možnost zahtevati „pregled novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) iste uredbe.

(108)

Stran je v tej zahtevi tudi navedla sodbo Brosmann (25) Sodišča in dozdevno trdila, da bi moralo biti proizvajalcem v LRK dovoljeno predložiti obrazce zahtevkov za TGO, tudi če zadevnega izdelka niso izvažali v Unijo v sedanjem preiskovalnem obdobju. Ugotovljeno je, da sodba ne obravnava položaja zahtevkov za TGO proizvajalcev izvoznikov, ki niso izvažali v preiskovalnem obdobju, zato v obravnavanem okviru ni relevantna.

(109)

Zahteva je bila zato zavrnjena.

(110)

Trdila je tudi, da bi bilo treba izvozne cene za družbe, ki v OPP niso izvažale v Unijo, določiti na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, tj. na kateri koli drugi razumni podlagi.

(111)

V zvezi s tem je ugotovljeno, da člen 2(9) osnovne uredbe dejansko ne navaja, da je treba za proizvajalce zadevne države konstruirati izvozno ceno, če v Unijo niso izvažali. Nasprotno, člen 2(9) osnovne uredbe zadeva ceno nadaljnje prodaje uvoženega izdelka kot podlago za konstrukcijo izvozne cene in prilagoditve za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, kar pomeni, da je bil uvoz v Unijo dejansko izveden. „Katera koli druga razumna podlaga“ v prvem stavku te določbe zadeva posebne primere, v katerih predhodnih metodologij, navedenih v njej, ni mogoče uporabiti. To ne spremeni dejstva, da člen navaja, da se je uvoz v Unijo v OPP izvajal.

1.4   Sklep

(112)

Na podlagi zgoraj navedenega nobena od kitajskih skupin, ki so zahtevale TGO, ni mogla dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zato je bilo sklenjeno, da se odobritev TGO zavrne vsem tem skupinam.

2.   Individualna obravnava

(113)

Z Uredbo (EU) št. 765/2012 (26), ki je začela veljati 6. septembra 2012, sta Evropski parlament in Svet spremenila člen 9(5) osnovne uredbe. Člen 2 Uredbe (EU) št. 765/2012 je določal, da se sprememba uporablja le za preiskave, ki so se začele po začetku veljavnosti uredbe. Ker se je sedanja preiskava začela 9. marca 2012, se zanjo sprememba torej ni uporabljala.

(114)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države iz člena 2(7) osnovne uredbe določi morebitna dajatev na ravni države, razen v primerih, kadar lahko družbe v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine ter pogoji prodaje prosto oblikovani, da se pretvorbe valut opravljajo po tržnih stopnjah in da vmešavanje države ne omogoča izogibanja ukrepom, če so izvoznikom dodeljene različne stopnje dajatev.

(115)

Tri sodelujoče izvozne skupine, ki so zahtevale TGO, so zahtevale tudi individualno obravnavo, če jim TGO ne bi bila odobrena. Na podlagi razpoložljivih informacij je ugotovljeno, da vse tri skupine v LRK izpolnjujejo vse zahteve za individualno obravnavo.

3.   Normalna vrednost

3.1   Primerljiva država

(116)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na osnovi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(117)

V ta namen je Komisija v obvestilu o začetku predlagala Mehiko, ki je bila uporabljena kot primerljiva država tudi v predhodni preiskavi v zvezi z LRK.

(118)

Vse zainteresirane strani so imele možnost dati pripombe na izbiro predvidene primerljive države.

(119)

Ena stran je trdila, da Mehika kot primerljiva država ni bila najboljša izbira in da je primernejši Tajvan, ker je ta država velika proizvajalka koles, ima več skupnega z LRK kot Mehika ter bo verjetno zagotovila zanesljivejšo normalno vrednost.

(120)

Komisija si je prizadevala pridobiti sodelovanje 15 držav, in sicer Bangladeša, Kanade, Kambodže, Indije, Indonezije, Malezije, Mehike, Norveške, Filipinov, Šrilanke, Tajvana, Tajske, Tunizije, Turčije in ZDA.

(121)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike le od treh mehiških proizvajalcev koles, ki so tudi sprejeli preverjanje njihovih odgovorov v njihovih prostorih. Nobena druga družba iz držav, s katerimi je bil vzpostavljen stik, ni sodelovala. Domača prodaja teh treh proizvajalcev je zajemala več kot 30 % mehiškega trga, ocenjenega na približno 1,7 milijona enot leta 2011. Za več kot 14 proizvajalcev in številne uvoznike je bilo ugotovljeno, da poslujejo v konkurenčnem okolju. Kolesa so leta 2011 uvažali zlasti iz LRK (več kot 60 %) in Tajvana (20 %). Ta uvoz je zajemal približno 5 % domačega trga (vir: letno poročilo ANAFABI-ja, mehiškega združenja proizvajalcev koles).

(122)

Profil mehiškega trga za zadevni izdelek, število subjektov, domača konkurenca in značilnosti proizvodnega postopka so potrdili, da je Mehika še vedno ustrezna primerljiva država. Glede na zgoraj navedeno je mehiški trg lahko bil obravnavan kot reprezentativen in konkurenčen. Zato je bilo sklenjeno, da je Mehika ustrezna primerljiva država.

3.2   Določitev normalne vrednosti v primerljivi državi

(123)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalcev v primerljivi državi, kot je navedeno spodaj.

(124)

Preiskava je pokazala, da se je zadevni izdelek na mehiškem domačem trgu prodajal v reprezentativnih količinah.

(125)

Poleg tega je bila opravljena analiza, ali se lahko šteje, da se je prodajal v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(126)

Kadar je obseg prodaje neke vrste izdelka, prodajane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja, pomenil več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja kot stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste med OPP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(127)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj samo navedene vrste.

(128)

Poleg tega preiskava za nobeno vrsto izdelka ni pokazala, da zanjo ne bi bilo dobičkonosne prodaje.

4.   Izvozna cena

(129)

V vseh primerih, kadar je bil zadevni izdelek izvožen neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(130)

Kadar je bila prodaja opravljena prek povezanega uvoznika ali trgovca, so bile izvozne cene konstruirane v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cen nadaljnje prodaje tega povezanega uvoznika prvim neodvisnim strankam v Uniji. Opravljene so bile prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški ter dobičkom. V zvezi s stopnjo dobička je bil uporabljen dobiček, ki ga ustvari nepovezani uvoznik/trgovec zadevnega izdelka, saj se je za dejanski dobiček povezanega uvoznika/trgovca štelo, da zaradi odnosa med proizvajalci izvozniki in povezanim uvoznikom/trgovcem ni zanesljiv.

(131)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 63 in 64, družba Giant China službam Komisije ni želela predložiti potrebnih informacij o strukturi skupine ter ključnih informacij glede proizvodnje, obsega izvoza in cen zadevnega izdelka za Unijo v OPP družb, ki so del skupine Jinshan Development and Construction Ltd („skupina Jinshan“) in vključene v proizvodnjo ter prodajo zadevnega izdelka v LRK, zato je bil v zvezi z izvozno ceno uporabljen člen 18(1) osnovne uredbe.

(132)

Giant China je izpodbijala uporabo člena 18(1) osnovne uredbe v zvezi z zavrnitvijo TGO in uporabo razpoložljivih dejstev za izračune izvoznih cen. Trdila je, da informacije, ki jih je zahtevala Komisija, za izračun stopnje dampinga niso bile potrebne. V zvezi s tem je Giant China trdila, da informacije, ki jih je zahtevala skupina Jinshan s sedežem v LRK, za oceno TGO ali izračune izvoznih cen niso bile koristne, saj je bila ta družba zelo posredno povezana z družbo Giant China in njenimi povezanimi družbami („skupina Giant“).

(133)

Vendar je preiskava potrdila, da je bila ena od podrejenih družb skupine Giant, ki je nekaj časa v OPP dejavno proizvajala in izvažala zadevni izdelek v Unijo, tj. Shanghai Giant & Phoenix Bicycles Co Ltd („GP“), povezana s skupino Jinshan, ki je bila vključena v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, in sicer prek kapitalskih, strukturnih in vodstvenih povezav. Ker družbe, ki so del skupine Jinshan in so bile vključene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka v LRK, niso izpolnile obrazca zahtevka za TGO in protidampinškega vprašalnika, ni bilo mogoče oceniti, v kako velikem obsegu je proizvodnja in prodaja zadevnega izdelka skupine Jinshan učinkovala na določitev izvozne cene v zvezi z GP ter s tem na skupino Giant kot celoto. Nadaljnja preiskava, ali so bili izpolnjeni pogoji člena 2(7)(c) osnovne uredbe, ni bila mogoča. Ker v zvezi s tem ni bilo sodelovanja, je bilo treba trditve družbe Giant China zavrniti.

(134)

Giant China je nadalje trdila, da pri izračunu individualne stopnje proizvajalca izvoznika ni treba upoštevati informacij o ceni v zvezi z drugimi proizvajalci izvozniki, razen če skupini Giant in Jinshan tvorita en sam subjekt glede na obstoječe tesne finančne, poslovne in vodstvene povezave.

(135)

Dokazi v dokumentaciji podpirajo ugotovitev, da sta GP in skupina Jinshan povezani ter imata tesne kapitalske, strukturne in vodstvene povezave. Ker ni popolnih informacij o vseh straneh, povezanih z GP, zlasti o kitajskih proizvajalcih izvoznikih koles, ki so podrejene družbe skupine Jinshan, ni mogoče izvesti popolnih in zanesljivih izračunov o izvozni ceni ter s tem določiti individualne stopnje za GP in za skupino Giant kot celoto.

(136)

Giant China je tudi trdila, da so zahtevane informacije zanjo pomenile nerazumno breme in da je v preiskavi ravnala po svojih najboljših močeh. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se pred pripombami o dokončnem razkritju niso predložili nobeni dokazi o tem, da si je Giant China kakor koli prizadevala zbrati informacije, zahtevane v obrazcu zahtevka za TGO in protidampinškem vprašalniku za družbe, ki so del skupine Jinshan ter so vključene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Med preiskavo je Giant China trdila, da je bila zagotovitev zahtevanih informacij nepotrebna, ni pa trdila, da je bilo pridobivanje takšnih informacij nerazumno obremenjujoče. Giant China je predložila dokaze o domnevnih prizadevanjih šele po končnem razkritju, na tej stopnji pa teh informacij ni bilo mogoče preveriti. Zato jih ni bilo več mogoče upoštevati.

(137)

Giant China je trdila, da v nobenem primeru ni bilo tveganja za izogibanje katerim koli morebitnim protidampinškim ukrepom, na primer s preusmerjanjem proizvodnje med dvema skupinama, saj je GP, edina povezava med obema skupinama, prenehala poslovati septembra 2011. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je GP ob koncu OPP še vedno obstajala kot subjekt, kar je potrdila tudi Giant China. Zato bi se lahko proizvodna dejavnost kadar koli v prihodnosti nadaljevala in torej ni pomembno, da je GP domnevno prenehala s poslovanjem septembra 2011. Poleg tega je Giant China trdila, da bi se tveganje za izogibanje ukrepom lahko obravnavalo na drugačen način, npr. kot navaja klavzula o spremljanju, navedena v uvodnih izjavah 276 in 277. V zvezi s tem je treba opozoriti, da klavzula o spremljanju velja le za nepovezane družbe, torej narava zajetih tveganj ni podobna in enakih ukrepov ni bilo mogoče uporabiti.

(138)

Giant China je nadalje trdila, da bi bilo treba izvesti preverjanje na kraju samem v prostorih GP v LRK, da se preverijo dejavnosti proizvodnje in prodaje GP po septembru 2011. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se ni štelo za pomembno, če je GP prenehala s poslovanjem po septembru 2011. Tudi če bi bilo to res, bi lahko GP kadar koli nadaljevala z dejavnostmi proizvodnje koles in prodaje, pri čemer preveritev na kraju samem tega tveganja ne bi zmanjšala.

(139)

Poleg tega je Giant China predložila nekaj novih dokazov o tem, da so bile delnice skupine Giant v GP prodane 30. marca 2013. Vendar je treba poudariti, da se je ta transakcija izvedla po OPP in v povezavi z zaključno fazo preiskave te informacije ni mogoče preveriti, v okviru te preiskave pa tudi ni koristna. V zvezi s tem je skupina Giant zahtevala pregled svojega stanja po prodaji delnic, kar se v skladu z določbami osnovne uredbe lahko šteje za pravočasno.

(140)

V istih predložitvah je Giant China zagotovila še druga pojasnila k oceni Komisije, ki je utemeljevala uporabo člena 18(1) osnovne uredbe. Vendar niso zadostovala, da bi spremenila prvotno oceno Komisije.

(141)

Zato so ugotovitve o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe v zvezi s skupino Giant potrjene.

5.   Primerjava

(142)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Pri stroških posrednih davkov, popustov, ravni trgovanja, prevoza, zavarovanja, manipulativnih in drugih zadevnih stroških, stroških pakiranja, kredita in bančnih stroških so se po potrebi vnesle prilagoditve v vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

6.   Stopnja dampinga

6.1   Za sodelujoče proizvajalce izvoznike

(143)

Za tri sodelujoče družbe so bile stopnje dampinga določene s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za sodelujoče mehiške proizvajalce, in tehtano povprečno izvozno ceno vsake družbe pri izvozu v Unijo, kot določata člena 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(144)

Stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba

Stopnja dampinga

Zhejiang Baoguilai Vehicle Co. Ltd.

19,2 %

Oyama Bicycles (Taicang) Co. Ltd.

20,9 %

Ideal (Dongguan) Bike Co., Ltd.

0 %

6.2   Za vse druge proizvajalce izvoznike

(145)

Ker je bilo sodelovanje iz LRK zelo slabo, kot je navedeno v uvodnih izjavah 22 in 24, ugotovitev sodelujočih družb ni mogoče šteti za reprezentativne za državo. Zato se stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK, ne more revidirati.

(146)

Zato se stopnja dampinga na ravni države ohrani nespremenjena, tj. 48,5 %, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1095/2005.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

(147)

Podobni izdelek po ocenah proizvaja okrog 380 znanih proizvajalcev v Uniji. Poleg tega se je javilo šest nacionalnih združenj proizvajalcev Unije.

(148)

Za določitev celotne proizvodnje Unije, ki je znašala okrog 11 milijonov koles v OPP, so bile uporabljene vse Komisiji razpoložljive informacije, vključno s podatki, ki so jih zagotovili proizvajalci Unije in nacionalna združenja ter splošna statistika proizvodnje.

(149)

Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

(150)

Kot je navedeno zgoraj, je bil glede na veliko število sodelujočih proizvajalcev Unije izbran vzorec osmih proizvajalcev Unije, ki zajemajo okrog 25 % celotne proizvodnje in prodaje industrije Unije podobnega izdelka v OPP. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so bili upravičeni do sheme oprostitev, opisane v uvodni izjavi 1.

E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

1.   Potrošnja Unije

(151)

Prodaja industrije Unije je bila ocenjena na podlagi podatkov, ki so jih posredovali proizvajalci v izpolnjenih obrazcih za vzorčenje, in podatkov, zbranih od različnih združenj proizvajalcev koles v Uniji.

(152)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi prodaje celotne industrije Unije na trgu Unije, kot je ocenjeno v uvodni izjavi 151, ki se ji je prištel uvoz iz vseh držav po poročilu Eurostata.

(153)

Celotna potrošnja Unije se je z 22 459 062 enot leta 2008 zmanjšala na 20 116 602 enot v OPP, tj. za 10 % v obravnavanem obdobju. To je predvsem rezultat 8-odstotnega zmanjšanja med letoma 2008 in 2009, medtem ko je po tem potrošnja ostala stabilna in se je v OPP le nekoliko zmanjšala (za 2 %). Leta 2009 je na trg zlasti vplival učinek gospodarske krize in od takrat si ni opomogel. Dodatno zmanjšanje leta 2011 je povzročila predvsem stalna previdnost potrošnikov glede porabe v sedanjih gospodarskih razmerah.

Razpredelnica 1

Potrošnja

 

2008

2009

2010

2011

Obseg (enote)

 

 

 

 

+

skupaj uvoz

10 017 616

8 974 906

9 734 143

8 840 362

+

proizvodnja Unije, prodana na trgu Unije

12 441 446

11 604 072

10 946 875

11 276 240

=

potrošnja

22 459 062

20 578 978

20 681 018

20 116 602

Indeks (2008 = 100)

100

92

92

90

Vir:

Eurostat, izpolnjeni vprašalniki.

2.   Uvoz iz LRK

2.1   Obseg dampinškega uvoza in tržni delež koles s poreklom iz LRK

(154)

Obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK je bil določen na podlagi statističnih informacij Eurostata. Obseg uvoza iz LRK se je med letoma 2008 in 2009 močno zmanjšal, in sicer z 941 522 enot (2008) na 597 339 enot (2009), tj, za 37 %. Leta 2010 se je uvoz povečeval, v LRK pa se je ponovno zmanjševal in dosegel 581 459 enot. Znatno zmanjšanje kitajskega uvoza je sovpadalo z gospodarsko krizo in stanje se še ni izboljšalo. Skupno se je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %.

(155)

Kitajski tržni delež se je leta 2008 prav tako temu ustrezno zmanjšal, in sicer s 4,2 % na 2,9 % v OPP. Zmanjšanje tržnega deleža je delno uravnotežila manjša potrošnja Unije.

(156)

Vendar je treba poudariti, da je treba sorazmerno nizek in upadajoč tržni delež kitajskega uvoza obravnavati v okviru ugotovitev vzporedne in tekoče preiskave proti izogibanju, navedene v uvodnih izjavah 14 in 15 (glej uvodni izjavi 223 in 224).

Razpredelnica 2

Uvoz iz LRK

 

2008

2009

2010

OPP

Obseg uvoza iz zadevne države (v enotah)

941 522

597 339

627 120

581 459

Indeks (2008 = 100)

100

63

67

62

Tržni delež uvoza iz zadevne države (%)

4,2

2,9

3,0

2,9

Vir:

Eurostat.

3.   Cene zadevnega uvoza

3.1   Razvoj cen

(157)

Kot je bilo določeno v Uredbi (ES) št. 1095/2005, je bilo podatke Eurostata možno uporabiti za določitev cenovnih trendov dampinškega uvoza za obdobje med letom 2008 in OPP samo v omejenem obsegu iz naslednjih razlogov:

(158)

uvozne cene, ki temeljijo na Eurostatovih podatkih, ne upoštevajo različnih vrst izdelkov in bistvenih razlik v cenah med različnimi vrstami zadevnega izdelka. Na povprečno ceno na državo močno vpliva ponudba izdelkov vsake države. Poleg tega pri primerjanju modelov iz uvoza sodelujočih izvoznikov celo znotraj enake vrste izdelka in modela obstajajo bistvene razlike v ceni, ki so odvisne od delov koles. Zato cene Eurostata še naprej ne dopuščajo sklepanja za namene te preiskave. Uvozne cene Eurostata za LRK, v nadaljnjem besedilu navedene z indeksom, lahko služijo samo kot kazalec cenovnih trendov, vendar niso uporabne pri primerjanju prodajnih cen med različnimi državami in Unijo.

(159)

Po podatkih Eurostata so se tehtane povprečne uvozne cene iz LRK, v nadaljnjem besedilu navedene z indeksom, v obravnavanem obdobju znatno povečale, kot je prikazano v razpredelnici 3. Vendar ker ni znano, katera vrsta koles se je uvozila iz LRK in ali se je prodajni program od enega leta do drugega kakor koli spremenil, ni mogoče izpeljati nobenega sklepa.

Razpredelnica 3

Uvozne cene iz LRK

 

2008

2009

2010

OPP

Uvozna cena iz LRK

 

 

 

 

Indeks (2008 = 100)

100

173

217

214

Vir:

Eurostat.

3.2   Nelojalno nižanje cen

(160)

Nelojalno nižanje cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, za katere je bil ugotovljen damping, je bilo izračunano na podlagi njihove dejanske preverjene izvozne cene (CIF meja Unije) s protidampinško dajatvijo in brez nje. Zadevne prodajne cene industrije Unije so bile tiste za neodvisne stranke v Uniji, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna. V OPP je bilo nelojalno nižanje cen, ki je temeljilo na različnih vrstah izdelka, opredeljenih v vprašalniku, ugotovljeno le pri enem proizvajalcu izvozniku, pri katerem je znašalo 61 % brez protidampinške dajatve in 44 % z njo.

(161)

Glede na to, da je bilo sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov zelo slabo in se ugotovitve za sodelujoče družbe niso mogle šteti za reprezentativne za državo ter povprečne cene v Eurostatu ni bilo mogoče obravnavati kot sklepne, bi bilo treba pri ugotavljanju nelojalnega nižanja cen na ravni države v LRK kot referenco obravnavati ravni nelojalnega nižanja cen, ugotovljene v zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, končanim z Uredbo (ES) št. 1095/2005, navedeno v uvodni izjavi 3, saj ni bilo na voljo nobenih zanesljivejših informacij, in sicer 53 % po odbitku protidampinške dajatve in 39 % z njo.

4.   Gospodarski položaj industrije Unije

(162)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 8, 9 in 10, se je v sedanji preiskavi analiziralo, ali je v položaju industrije Unije prišlo do spremembe, ki upravičuje potrebo po ponovni oceni škode, ugotovljeni v vmesnem pregledu, ki spreminja stopnjo dajatve. Preiskava je potrdila, da: (i) proizvodnjo koles Unije v skladu s svetovnim trendom zajema predvsem delovno intenzivno sestavljanje delov za kolesa, ki so zasnovani glede na zahteve kupcev in imajo različna porekla; (ii) je preiskava pokazala nenehno prizadevanje industrije Unije za avtomatizacijo in večjo učinkovitost postopka sestavljanja, da bi zmanjšala stroške proizvodnje. Poleg tega so imeli nekateri proizvajalci Unije primerljivo nižje stroške dela v srednji in vzhodni Evropi v primerjavi z obdobjem preiskave v zvezi z vmesnim pregledom, ki spreminja stopnjo dajatve. Statistika proizvodnje, ki je na razpolago Komisiji, potrjuje ta trend; (iii) je preiskava potrdila, da ima aluminijeva zlitina kot surovina prednost, medtem ko je bila za modele nižjega razreda in otroška kolesa še naprej glavna surovina jeklo. Glede na navedene spremembe je bil gospodarski položaj industrije Unije proučen, kot je opisano spodaj.

(163)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(164)

Za analizo škode so bili kazalci škode določeni, kot sledi:

makroekonomski kazalci (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, rast, višina stopenj dampinga in okrevanje po učinkih preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne proizvodnje Unije na podlagi informacij nacionalnih združenj proizvajalcev Unije in posameznih proizvajalcev Unije. Ti dejavniki so bili, kjer je bilo mogoče, navzkrižno preverjeni z vsemi informacijami ustrezne uradne statistike,

mikroekonomski kazalci (zaloge, prodajna cena enote, stroški proizvodnje, denarni tok, dobičkonosnost, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, naložbe in plače) so bili ocenjeni za vzorčene proizvajalce Unije na podlagi informacij, ki so jih predložili.

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(165)

V obravnavanem obdobju se je industrija Unije zmanjševala stalno in hitreje kot potrošnja Unije, kot je prikazano v razpredelnici 1 v uvodni izjavi 153. Tako se je proizvodnja zmanjšala s 13 541 244 enot leta 2008 na 11 026 646 enot v OPP, kar je izražalo 19-odstotni padec.

Razpredelnica 4

Celotna proizvodnja Unije

 

2008

2009

2010

OPP

Obseg (v enotah)

 

 

 

 

Proizvodnja

13 541 244

12 778 305

11 682 329

11 026 646

Indeks (2008 = 100)

100

94

86

81

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki, ustrezna uradna statistika.

(166)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2008 in OPP zmanjšala za 5 %, kar je delno izravnalo učinek 19-odstotnega padca proizvodnje na stopnji izkoriščenosti zmogljivosti. Slednja se je zmanjšala za 14 % točk v enakem obdobju in je v OPP dosegla 74 %.

Razpredelnica 5

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2008

2009

2010

OPP

Obseg (v enotah)

 

 

 

 

Proizvodna zmogljivost

15 804 000

15 660 000

15 150 000

15 000 000

Indeks (2008 = 100)

100

99

96

95

Izkoriščenost zmogljivosti

86 %

82 %

77 %

74 %

Indeks (2008 = 100)

100

95

90

86

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki, ustrezna uradna statistika.

(b)   Obseg prodaje

(167)

Na splošno se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšal podobno kot potrošnja Unije, pri čemer se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %, in sicer z 12 441 446 enot leta 2008 na 11 276 240 enot v OPP. Vendar se je med letoma 2009 in 2010 prodaja še naprej zmanjševala, medtem ko je potrošnja ostajala stabilna, kar se kaže v izgubi tržnega deleža industrije Unije leta 2010, kot je prikazano v razpredelnici 7 v uvodni izjavi 168. V OPP se je obseg prodaje spet povečal, vendar ni dosegel ravni iz leta 2008.

Razpredelnica 6

Prodaja industrije Unije v Uniji

 

2008

2009

2010

OPP

Obseg (v enotah)

12 441 446

11 604 072

10 946 875

11 276 240

Indeks (2008 = 100)

100

93

88

91

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki, ustrezna uradna statistika.

(c)   Tržni delež

(168)

Tržni delež industrije Unije se je povečal s 55,4 % leta 2008 na 56,1 % v OPP, tj. za 0,7 odstotnih točk v OPP. V okviru tega rahlega izboljšanja za 0,7 odstotnih točk v obravnavanem obdobju je vključen znaten padec s 56,4 % leta 2009 na 52,9 % leta 2010. Skupno povečanje tržnega deleža industrije Unije zaradi padajočega obsega prodaje (glej uvodno izjavo 167) se lahko pojasni s skupnim padcem potrošnje (glej uvodno izjavo 153).

Razpredelnica 7

Tržni delež industrije Unije

 

2008

2009

2010

OPP

Tržni delež Unije (%)

55,4

56,4

52,9

56,1

Indeks (2008 = 100)

100

102

96

101

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki, ustrezna uradna statistika.

(d)   Zaposlenost in produktivnost

(169)

Neposredna zaposlenost se je zmanjšala za 17 %, in sicer s 14 197 zaposlenih leta 2008 na 11 783 v OPP. To zmanjšanje je sledilo zmanjšanju obsega proizvodnje.

(170)

Na splošno se je v obravnavanem obdobju produktivnost zmanjšala za 2 %. Zmanjšanje proizvodnje med letoma 2008 in 2009 in stalna zaposlenost v istem obdobju sta skupaj povzročila padec produktivnosti med navedenima letoma. Temu je sledilo povečanje produktivnosti med letoma 2009 in 2010, ki ga je mogoče pojasniti s prestrukturiranjem industrije in naložbami v učinkovitejše proizvodne procese v istem obdobju. Zaradi dodatnega zmanjšanja obsega proizvodnje v OPP in hkrati manjšega zmanjšanja zaposlenosti je prišlo do dodatnega zmanjšanja produktivnosti v OPP.

Razpredelnica 8

Celotna zaposlenost in produktivnost Unije

 

2008

2009

2010

OPP

Število zaposlenih

14 197

14 147

12 067

11 783

Indeks (2008 = 100)

100

100

85

83

Produktivnost (enota/leto)

954

903

968

936

Indeks (2008 = 100)

100

95

102

98

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki, ustrezna uradna statistika.

(e)   Rast

(171)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja zmanjšala za 10 %. Tržni delež industrije Unije je ostal sorazmerno nespremenjen (povečal se je le rahlo, tj. za + 0,7 odstotnih točk v obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 168). Trg Unije v zatonu pomeni, da proizvajalci Unije nimajo priložnosti za kakršno koli rast.

(f)   Višina stopnje dampinga

(172)

Damping iz LRK se je v OPP nadaljeval, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 143 do (145). Glede na veliko prosto zmogljivost v LRK (glej uvodno izjavo 203) in ugotovljeno izogibanje (glej uvodni izjavi 223 in 224) učinka industrije Unije na dejanske stopnje dampinga ni mogoče šteti za zanemarljivega.

(g)   Okrevanje od preteklega dampinga

(173)

Opravljena je bila analiza, ali je industrija Unije okrevala po učinkih preteklega dampinga. Sklenjeno je bilo, da do pričakovanega okrevanja industrije Unije od učinkov preteklega dampinga ni prišlo, kar se posebej kaže v nizki dobičkonosnosti in zmanjšanju izkoriščenosti zmogljivosti. Okrevanje industrije Unije so ovirale tudi ugotovljene prakse izogibanja (glej uvodni izjavi 223 in 224).

(h)   Zaloge

(174)

Zaloge koles za proizvajalce Unije so do konca OPP znašale 517 977 enot, kar je precej stabilno glede na njihovo stopnjo leta 2008 kljub zmanjšanju za 25 % med letoma 2008 in 2009.

(175)

Nekateri proizvajalci Unije so imeli zelo omejene stopnje zalog, ker so celotno proizvodnjo prodajali povezanim družbam znotraj svoje skupine. Poleg tega se je za proizvajalce Unije ugotovilo, da proizvajajo predvsem po naročilih kupcev. Razvoj zalog v obravnavanem obdobju je bil zaradi vseh navedenih dejavnikov izkrivljen, zato tega kazalca ni mogoče šteti za smiselnega.

Razpredelnica 9

Zaloge

 

2008

2009

2010

OPP

Obseg (v enotah)

 

 

 

 

Končne zaloge

519 832

390 398

522 779

517 977

Indeks (2008 = 100)

100

75

101

100

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki.

(i)   Prodajne cene in stroški

(176)

Povprečna prodajna cena franko tovarna v Uniji je v obravnavanem obdobju kljub povečanju za 3 % med letoma 2008 in 2009 ostala nespremenjena. Prodajna cena se je v OPP spet znižala na raven iz leta 2008.

Razpredelnica 10

Prodajna cena enote v Uniji

 

2008

2009

2010

OPP

Prodajna cena enote v EU (EUR)

144

149

146

144

Indeks (2008 = 100)

100

103

102

100

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki.

(177)

Stroški proizvodnje so se izračunali na podlagi tehtanega povprečja vseh vrst podobnega izdelka, ki so jih proizvedli proizvajalci Unije. Stroški proizvodnje so se v obravnavanem obdobju rahlo povečali, tj. za 2 %, kot je prikazano v razpredelnici 11.

Razpredelnica 11

Stroški na enoto proizvodnje

 

2008

2009

2010

OPP

Stroški na enoto proizvodnje (EUR na enoto)

141

147

146

145

Indeks (2008 = 100)

100

104

103

102

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki.

(j)   Dobičkonosnost

(178)

Stopnje dobičkonosnosti so bile ugotovljene na podlagi prodaje nepovezanim kupcem. Industrija Unije je bila med letom 2010 in OPP blizu pragu pokrivanja stroškov. Na splošno se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju poslabšala, pri čemer se je z 1,9 % leta 2008 zmanjšala na –0,1 % v OPP.

Razpredelnica 12

Dobičkonosnost

 

2008

2009

2010

OPP

Dobičkonosnost prodaje Unije

1,9 %

1,6 %

0,3 %

–0,1 %

Indeks (2008 = 100)

100

100

98

98

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki.

(k)   Naložbe in donosnost naložb

(179)

Naložbe so se znatno povečale v obravnavanem obdobju, in sicer za 16 %, tj. s 7 952 150 EUR leta 2008 na 9 263 184 EUR v OPP. To kaže na nenehna prizadevanja industrije Unije, da bi povečala učinkovitost proizvodnega procesa in ostala konkurenčna.

(180)

Donosnost naložb je sledila podobnemu trendu kot dobičkonosnost. Leta 2008 je bila donosnost naložb pozitivna (14 %), vendar se je v OPP zmanjšala na –1 %.

Razpredelnica 13

Naložbe in donosnost naložb

 

2008

2009

2010

OPP

Naložbe (v tisoč EUR)

7 952 150

9 421 745

19 288 284

9 263 184

Indeks (2008 = 100)

100

118

243

116

Donosnost naložb

14 %

11 %

2 %

–1 %

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki.

(l)   Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(181)

Denarni tok je sledil podobnemu razvoju kot dobičkonosnost, vendar je ostal pozitiven skozi celotno obravnavano obdobje. V spodnji razpredelnici 14 je izražen v odstotkih prihodka od prodaje.

(182)

Le proizvajalci Unije, ki so bili del večjih skupin, niso poročali o nobenih posebnih težavah pri zbiranju kapitala. Proizvajalci Unije, ki niso bili del večjih skupin, so poročali o večjem pritisku na njihovo stanje denarnih sredstev, povezanim z nizko dobičkonosnostjo in poslabšanjem poslovnih pogojev z dobavitelji in kupci. Zmožnost zbiranja kapitala je dodatno ogrozila nepripravljenost bank, da bi v sedanjih gospodarskih razmerah financirale trg koles.

Razpredelnica 14

Denarni tok

 

2008

2009

2010

OPP

Denarni tok

3,2 %

3,1 %

1,8 %

1,3 %

Indeks (2008 = 100)

100

97

99

98

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki.

(m)   Plače

(183)

V obravnavanem obdobju je strošek plače na zaposlenega ostal precej stabilen, povečanje se je pokazalo le leta 2009. To je predvsem zaradi učinka zmanjšanja števila zaposlenih na plačnih lestvicah družb, pri čemer so se obdržali usposobljeni delavci, da bi se ohranila učinkovitost in kakovost.

Razpredelnica 15

Plače

 

2008

2009

2010

OPP

Stroški plače na zaposlenega (v EUR)

15 747

17 393

17 383

16 581

Indeks (2008 = 100)

100

110

110

105

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki.

5.   Sklep o škodi

(184)

Kljub sprejetim ukrepom se je večina kazalcev škode v zvezi z uspešnostjo industrije Unije v obravnavanem obdobju poslabšala. Zlasti so se znatno poslabšali makroekonomski kazalci, kot so obseg proizvodnje (–19 %), proizvodna zmogljivost (–5 %), stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (–14 %) in zaposlenost (–17 %). Poleg tega so se mikroekonomski kazalci, povezani z dobičkom, v obravnavanem obdobju poslabšali, pri čemer je v OPP dobičkonosnost znašala –0,1 %.

(185)

Zgornje navedbe kažejo, da industrija Unije ostaja v občutljivem položaju, saj so se leta 2010 in v OPP njeni dobički zmanjševali in je bila blizu pragu pokrivanja stroškov. Poleg tega je vsaka možnost za nadaljnjo rast in dobičke oslabljena zaradi pritiska dampinškega uvoza iz LRK in uvoza, ki se izogiba ukrepom (glej uvodni izjavi 223 in 224).

(186)

Ne glede na to je industrija Unije uspela ohraniti in celo nekoliko povečati svoj tržni delež na vedno manjšem trgu. Prizadevanja industrije Unije, da bi ostala konkurenčna, se kažejo v povečanih naložbah v obravnavanem obdobju (+ 16 %). Navedeno skupaj z njenimi najnovejšimi inovacijami, opisanimi v uvodni izjavi 248, kaže temeljno vitalnost in gospodarsko sposobnost preživetja industrije Unije.

(187)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da je industrija Unije še naprej trpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe in je ostajala v ranljivem položaju.

(188)

Po razkritju so strani s sklicevanjem na primer konzerviranih mandarin (27) trdile, da je Komisija morala sprejeti vse potrebne ukrepe za pridobitev določenih manjkajočih informacij zaradi slabega sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, in ker tega ni storila, je kršila svoje procesne obveznosti v skladu z osnovno uredbo. Nadalje so strani predlagale uporabo kitajskih statističnih izvoznih podatkov, ki za razliko od Eurostata ločujejo glavne vrste koles, izvožene na trg EU, ali da se od nacionalnih carinskih organov največje izvozne države članice v skladu s členom 6(3) ali (4) osnovne uredbe zahteva, da izvedejo analizo različnih vrst, uvoženih iz LRK.

(189)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 19 in 21, je Komisija znane proizvajalce izvoznike v LRK, združenje kitajskih proizvajalcev in predstavnike zadevne države uradno obvestila o začetku preiskave. Komisija je vzpostavila stik z okoli 70 kitajskimi družbami, ki so bile službam Komisije že znane iz prejšnje preiskave, in je pozneje, ko se je protisubvencijska preiskava, navedena v uvodni izjavi 16, že začela, prepoznala še okrog 300 dodatnih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, s katerimi je prav tako vzpostavila stik v zvezi s tem vmesnim pregledom. Poleg tega so bili predstavniki zadevne države ob začetku preiskave obveščeni, da lahko Komisija v primeru nezadostnega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov svoje ugotovitve izpelje na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Poudarjeno je bilo, da je ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev za zadevno stran manj ugodna.

(190)

V primeru konzerviranih mandarin je sodišče analiziralo intenzivnost prizadevanj, ki bi jih Komisija morala vložiti v iskanje sodelovanja prepoznanih morebitnih primerljivih trgov, da bi od domačih proizvajalcev v tretji državi s tržnim gospodarstvom pridobila koristne informacije v zvezi z izračunom normalne vrednosti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti.

(191)

V sedanji preiskavi je razlog za pomanjkanje informacij veliko nesodelovanje zadevnih strani, ki se dejansko preiskujejo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 186, so bile strani večkrat povabljene k sodelovanju, vendar se niso odzvale. Torej je za razliko od primera konzerviranih mandarin Komisija zadevne strani dejavno in večkrat povabila k sodelovanju. Enačenje primera konzerviranih mandarin in sedanje preiskave torej ni utemeljeno.

(192)

Komisija je ocenila uporabnost drugih virov, vključno s kitajskimi izvoznimi statističnimi podatki. Sklenjeno je bilo, da alternativni viri za sedanjo preiskavo niso bili ustrezni, ker ni bilo dovolj podrobnih podatkov za izračun novih stopenj. Poleg tega se je ugotovilo, da so bili kitajski statistični podatki neskladni s statističnimi podatki Eurostata in so na primer pokazali znatno višje ravni uvoza v primerjavi s podatki Eurostata. Zato predlaganih alternativnih virov ni bilo mogoče uporabiti. Nekatere strani so tudi predlagale, da Komisija povabi k sodelovanju nacionalne carinske organe največjih izvoznih držav članic, da izvedejo analizo različnih kategorij izdelkov, uvoženih iz LRK. V odziv na to trditev se poleg praktične neizvedljivosti šteje, da tudi če bi se takšni podatki zbrali, se informacijska vrzel zaradi nesodelovanja ne bi zapolnila. Razlog za to je zlasti dejstvo, da ravni zahtevane analize ni bilo mogoče osnovati zgolj na računih in brez opisa ustrezne vrste izdelka, ki je dovolj podroben za smiselno primerjavo vrste izdelkov.

(193)

Več strani je tudi trdilo, da Komisija ni izvedla analize prodajnega programa uvoza iz LRK, s katero bi dosegla pošteno primerjavo uvoza s kolesi, proizvedenimi v Uniji, za objektivno in pošteno primerjavo v določanju škode in nelojalnem nižanju cen. Nadalje so strani trdile, da je Komisija navedla podatek o nelojalnem nižanju cen, ugotovljen v prejšnji preiskavi, navedeni v uvodni izjavi 5, ki je bil izračunan glede na povprečne cene iz Eurostata, ne da bi bila znana dejanska sestava uvoza. Poleg tega so trdile, da si Komisija sploh ni prizadevala ugotoviti, ali so bili uvoženi izdelki dejansko primerljivi s kolesi, proizvedenimi v Uniji, in je zato njena analiza o nelojalnem nižanju cen ob upoštevanju nesodelujočih proizvajalcev neustrezna. Po trditvah strani je treba iz navedenih razlogov tudi sklepati, da Komisija ni izvedla objektivne ocene in podala ustreznega pojasnila o svoji ugotovitvi, da industrija Unije še naprej trpi znatno škodo.

(194)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je bilo, kot je navedeno v uvodni izjavi 160, nelojalno nižanje cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, za katere se je ugotovil damping, izračunano na podlagi njihove dejanske preverjene izvozne cene (CIF meja Unije) s protidampinško dajatvijo in brez nje ob upoštevanju prodajnega programa njihovega izvoza v OPP. Vendar ker je bilo sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov zelo slabo in zato ugotovitev sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče šteti za reprezentativne za LRK kot celoto, kot je navedeno v uvodni izjavi 145, ravni nelojalnega nižanja cen, ugotovljenih v vmesnem pregledu, ki spreminja stopnjo dajatve, navedenem v uvodni izjavi 3, ni bilo mogoče spremeniti.

(195)

Komisija je zaradi obsežnega nesodelovanja morala upoštevati razpoložljiva dejstva za ugotavljanje ravni dampinga na ravni države, nelojalnega nižanja cen in odprave škode. V zvezi s tem je Komisija proučila alternativne vire informacij, ki jih iz razlogov v uvodnih izjavah 192 do 194 ni bilo mogoče uporabiti. Ker torej ni bilo nasprotujočih si ugotovitev, so se za namen sedanje preiskave kot referenca uporabile stopnje dampinga na ravni države, nelojalnega nižanja cen in odprave škode v vmesnem pregledu, ki spreminja stopnjo dajatve, navedene v uvodni izjavi 3.

(196)

Potrjeno je, da so se v nasprotju s trditvijo strani uporabile referenčne ravni, ki so bile ugotovljene v pregledu zaradi izteka ukrepa, končanim z Uredbo (ES) št. 1095/2005, navedeno v uvodni izjavi 3, in ne tiste, ki so bile ugotovljene v pregledu zaradi izteka ukrepa, končanim z Izvedbeno uredbo (EU) št. 990/2011.

(197)

Poleg tega so trdile, da Komisija ni analizirala domnevnih napak nacionalnih carinskih organov, zaradi katerih primerjava kitajskih uvoznih cen ni bila poštena. Treba je opozoriti, da v sedanji preiskavi ni bilo mogoče izvesti nobene smiselne cenovne primerjave zaradi obsežnega nesodelovanja, zato se glede na navedene okoliščine trditev ni upoštevala kot relevantna.

F.   TRAJNA NARAVA SPREMENJENIH OKOLIŠČIN IN VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA IN ŠKODE

1.   Damping

(198)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je opravila analiza, ali so se okoliščine glede dampinga in škode bistveno spremenile, in ali bi lahko utemeljeno trdili, da bo ta sprememba trajne narave.

(199)

Za tri sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike so v prejšnji preiskavi veljale stopnje preostale dajatve, medtem ko so se v sedanji preiskavi zanje izračunale individualne stopnje dajatve. Kot je navedeno zgoraj v uvodnih izjavah 113 in 115, vsi trije proizvajalci izvozniki v LRK izpolnjujejo zahteve za individualno obravnavo. V dokumentaciji ni bilo nobenih informacij, ki bi potrdile, da bi se lahko položaj zadevnih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v bližnji prihodnosti spremenil.

(200)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je vlada LRK odpravila kitajski sistem izvoznih kvot, ki je veljal v vmesnem pregledu, ki spreminja stopnjo dajatve, in verjetno ne bo ponovno uveden, zlasti glede na izvozno usmerjene vladne politike v zvezi s sektorjem koles, obravnavane v uvodni izjavi 203. Poleg tega preiskava ni odkrila nobenih dokazov, da se bo obnašanje izvoznih cen teh treh družb v bližnji prihodnosti znatno spremenilo.

(201)

Zato se šteje, da so spremenjene okoliščine, v skladu s katerimi so izračunane stopnje dampinga za tri sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike, trajne narave.

(202)

V zvezi z dajatvijo na ravni države za LRK se v preiskavi niso odkrile nobene spremenjene okoliščine in predlaga se, da se ohrani raven dajatve, določena v vmesnem pregledu, ki spreminja stopnjo dajatve.

(203)

Proučilo se je tudi, ali nadaljnje izvajanje ukrepa ni več potrebno za preprečevanje dampinga. V skladu s podatki kitajskega združenja za kolesa je celotna proizvodnja koles v LRK leta 2011 znašala 83,45 milijonov enot, kar pomeni povečanje za 2,3 % v primerjavi z letom 2010. Poleg tega je kitajska industrija koles še naprej izvozno usmerjena. Tako je LRK leta 2011 izvozila 55,72 milijona koles oziroma 67 % celotne proizvodnje, kar je za 4,2 % manj kot leta 2010. Domača prodaja je leta 2011 znašala približno 23,73 milijona enot. Najpomembnejša proizvodna regija v LRK je Tianjin, v kateri se je leta 2011 proizvedla približno polovica celotne proizvodnje. V skladu z Načrtom občine Tianjin za razvoj lahke in tekstilne industrije za 12. petletni načrt se v tem območju razvijajo novi industrijski parki, specializirani za proizvodnjo koles. Iz tega sledi, da bo po ocenah proizvodna zmogljivost v območju Tianjin do leta 2015 dosegla 55 milijonov koles, kar je za 44 % več kot leta 2011, medtem ko bo približno polovica proizvodnje namenjena izvozu (več kot celotna potrošnja koles v Uniji v OPP).

(204)

Poleg tega so tri sodelujoče družbe poročale o stopnji izkoriščenosti zmogljivosti, ki je v OPP znašala med 72 % in 81 %. Z ekstrapoliranjem lahko ocenimo prosto zmogljivost kitajske industrije na več kot 25 milijonov koles, kar je več kot dvakratna celotna proizvodnja industrije Unije v OPP in 24 % več kot celotna potrošnja Unije. Ker je proizvodnja koles delovno intenzivna, se tudi zdi, da lahko kitajski proizvajalci precej hitro vzpostavijo novo zmogljivost, saj imajo v LRK na voljo veliko poceni delovne sile.

(205)

Poleg tega je trg Unije po obsegu drugi največji trg na svetu, takoj za kitajskim trgom, zaradi česar je Unija zelo privlačna zaradi potencialnega povpraševanja.

(206)

Ugotovitve v okviru preiskave proti izogibanju (glej uvodno izjavo 14) potrjujejo, da je trg Unije še naprej privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike in da bi se brez vsakršnih ukrepov zelo verjetno v velikem obsegu preusmerili v Unijo.

(207)

Poleg tega so za druge izvozne trge, ki bi lahko bili pomembni za LRK, uvedeni protisubvencijski ukrepi (Kanada (28)), kar zmanjšuje število potencialnih trgov tretjih držav, ki so na voljo za kitajski izvoz brez dajatev.

(208)

Treba je opozoriti, da je ZDA v preteklosti imela domačo proizvodnjo koles in uvedene protidampinške ukrepe v zvezi z LRK. Vendar je kitajski uvoz po razveljavitvi protidampinških dajatev ob koncu 90-ih let v velikem obsegu vstopil na ameriški trg. Domača proizvodnja je v naslednjih letih skoraj izginila. Leta 2011 je bilo po ocenah 99 % koles, prodanih v ZDA, uvoženih, od tega jih je bilo 93 % iz LRK in 6 % iz Tajvana. Domača proizvodnja koles v ZDA je ocenjena na približno 56 000 enot na leto z letno potrošnjo okrog 16 milijonov koles. Celotni trg koles ZDA (vključno s prodajo povezanih delov in dodatkov) je bila leta 2011 ocenjena na 6 milijard USD.

(209)

Kitajska industrija koles je izvozno usmerjena industrija, ki daje prednost nelojalnemu določanju cen na več trgih po vsem svetu. Poleg tega so ugotovitve v okviru preiskave proti izogibanju potrdile stalni interes kitajskih izvoznikov za trg Unije. Takšno obnašanje nakazuje, da bi bil trg Unije v primeru razveljavitve ukrepov zelo verjetno tarča kitajskega uvoza z nizkimi cenami s ciljem prevzetja domačega trga. Zato je mogoče skleniti, da je še vedno potrebno nadaljnje izvajanje ukrepov za preprečevanje dampinga.

(210)

Po razkritju se je trdilo, da je bilo v analizi spregledano dejstvo, da je rast proizvodnje v LRK omejena z razpoložljivostjo delovne sile in da LRK izgublja svojo prednost v zvezi s stroški dela v primerjavi z drugimi južnoazijskimi državami, ki poslujejo v skladu z ugodnejšimi trgovinskimi sporazumi. Zaradi nesodelovanja trditve ni bilo mogoče preveriti, zato se ni upoštevala.

2.   Škoda

(211)

V zvezi z razlogi za začetek vmesnega pregleda po uradni dolžnosti so se v okviru preiskave proučile naslednje spremembe strukture industrije koles EU: (i) prehod iz popolnega proizvodnega ciklusa na (delno) sestavljanje z uporabo uvoženih delov; (ii) sprememba ravni stroškov zaradi širitve in premestitve ter vzpostavitve novih proizvodnih zmogljivosti v srednji in vzhodni Evropi ter (iii) vedno več sprememb pri uporabi surovine od jekla do zlitine glede na potrošniške trende. V skladu z ugotovitvami, natančno opredeljenimi v uvodni izjavi 162, vsi zgoraj navedeni razvoji še potekajo in so globalnega pomena, zato se v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo spremenili.

(212)

V zvezi z oceno verjetnosti nadaljevanja škode je glede na že tako občutljiv položaj industrije Unije, opisan v uvodnih izjavah 184 do 187, tudi verjetno, da se proizvajalci Unije ne bodo mogli upreti nadaljnjemu pritisku kitajskega dampinškega uvoza na cene, in bodo zato prisiljeni zapustiti trg Unije, zaradi česar bo prišlo do izgub zaposlitev, naložb, tehnologije ter strokovnega znanja in izkušenj (glej uvodni izjavi 247 in 248). Zato je mogoče skleniti, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja škode.

(213)

Nekatere strani so trdile, da industrija Unije ne trpi znatne škode, saj je po javno dostopnih informacijah njeno finančno stanje dobro. Treba je poudariti, da je finančno stanje industrije Unije ocenjeno na podlagi informacij, zbranih in preverjenih med preiskavo ter temelječih na reprezentativnem vzorcu proizvajalcev Unije. Te ocene ne morejo nadomestiti javno dostopne informacije, povezane z nekaterimi proizvajalci Unije, tudi če je njihova vrednost proizvodnje in prodaje domnevno velika. Zato so ugotovitve preiskave, analizirane v uvodnih izjavah 162 do 187, v nasprotju z informacijami, ki so jih predložile te strani. Njihovi argumenti so se torej šteli za neutemeljene.

(214)

Trdile so tudi, da bi bilo nadaljevanje protidampinških ukrepov proti LRK diskriminacijsko, saj je uvoz iz drugih tretjih držav domnevno dampinški in povzroča škodo, zlasti uvoz s Šrilanke, medtem ko na uvoz iz teh držav niso uvedeni nobeni protidampinški ukrepi. Rezultat preiskave proti izogibanju je bil razširitev protidampinških ukrepov na uvoz koles med drugim tudi s Šrilanke. Poleg tega ni bilo predloženih dokazov o tem, da bi dejanski proizvajalci v zadevni državi izvajali damping. Zato se je argument strani štel za neutemeljenega in je bil zavrnjen.

G.   VZROČNA ZVEZA

1.   Uvod

(215)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil zadevni dampinški uvoz. Proučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času prizadeli industrijo Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Zlasti so bili analizirani rezultati preiskave proti izogibanju.

2.   Učinek dampinškega kitajskega uvoza

(216)

Kitajski uvoz se je v obravnavanem obdobju zmanjšal in je v OPP znašal 2,9 % tržnega deleža. Ta sorazmerno nizek tržni delež, ki se zmanjšuje, je treba obravnavati v okviru izogibanja uvozu iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije (glej uvodni izjavi 223 in 224).

(217)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 160, je bilo sklenjeno, da je uvoz iz LRK še naprej znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, s čimer je izvajal precejšen pritisk na raven cen na trgu Unije.

(218)

Hkrati je večina kazalcev škode pokazala padajoči trend, zlasti pri obsegu proizvodnje (– 19 %), obsegu prodaje (– 9 %), zmogljivosti (– 5 %) in izkoriščenosti zmogljivosti (– 14 %).

(219)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v celotnem obravnavanem obdobju zaradi kitajskega pritiska na cene zmanjšala, pri čemer je bila industrija Unije blizu pragu pokrivanja stroškov. Zaradi navedenega industrija Unije ni mogla povišati cen na dobičkonosno raven, ne da bi pri tem izgubila znaten tržni delež.

(220)

Zato se sklene, da pritisk zaradi uvoza koles po dampinških cenah odločilno vpliva na sedanji ranljivi gospodarski položaj industrije Unije.

(221)

Po razkritju pomen zmanjševanja ravni proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti po nekaterih trditvah ni bil ustrezno utemeljen, zlasti ker se je za zmanjšanje proizvodnje štelo, da nima nobenega učinka na dobičkonosnost. Treba je opozoriti, da so elementi škode pomembni za oceno gospodarskega položaja industrije Unije ne glede na to, ali imajo v konkretnem primeru učinek na ravni dobičkonosnosti. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 237, zmanjšanja dobičkonosnosti in drugih z dobičkom povezanih kazalnikov ni povzročil vedno manjši trg, temveč ga je mogoče pripisati stalnemu pritisku dampinškega kitajskega uvoza. Argument se zato zavrne.

(222)

Ista stran je tudi trdila, da razvoj tržnega deleža kitajskega uvoza ni bil ustrezno analiziran, saj se v analizi ni obravnavalo strmo zmanjšanje uvoza v obravnavanem obdobju. Trdila je tudi, da analiza vzročnosti ni upoštevala trendov rasti cen tega izvoza. V odziv na ta argument je treba opozoriti, da je treba zmanjševanje obsega kitajskega uvoza obravnavati v okviru ugotovitev vzporedne preiskave proti izogibanju (glej uvodno izjavo 216). Cenovni trend kitajskega uvoza, ugotovljen na podlagi Eurostata, ni smiseln, saj ne upošteva razvoja cen uvoza kitajskih koles prek držav, ki se izogibajo ukrepom. Zato je bil ta argument zavrnjen.

3.   Učinek uvoza, ki se izogiba ukrepom

(223)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, se je v okviru preiskave proti izogibanju ugotovilo izogibanje veljavnim ukrepom proti LRK z dejavnostmi sestavljanja in pretovarjanjem prek Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije. Glede na te ugotovitve se je razlika med obsegom uvoza iz zadevnih držav po poročanju Eurostata in obsegom izvoza znanih dejanskih proizvajalcev, tj. tistih, ki so bili upravičeni do izvzetja iz razširjenih ukrepov iz razlogov, določenih v Uredbi (EU) št. 501/2013, obravnavala kot uvoz, ki se izogiba veljavnim ukrepom („uvoz, ki se izogiba ukrepom“).

(224)

V zvezi z analizo vzročnosti se je ta uvoz štelo, da dejansko prihaja s Kitajske, in ga je treba zato obravnavati skupaj z neposrednim uvozom s Kitajske. Na tej podlagi je tako obseg kitajskega uvoza v OPP znašal 1 904 761 enot. Leta 2008 je uvoz znašal 2 321 240 enot. Leta 2009 je upadel na 1 802 101 enot, tj. za 22 %, leta 2010 pa je zrasel na skoraj enako stopnjo kot leta 2008, in sicer je znašal 10,6 % tržnega deleža. Uvoz se je ponovno zmanjšal v OPP, in sicer za 13 %, in je znašal 9,5 % tržnega deleža. V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje zmanjšal za 18 %. V zvezi z vedno manjšim trgom (glej uvodno izjavo 153) opisano zmanjšanje obsega uvoza ni povzročilo znatne izgube tržnega deleža, saj se je slednji v obravnavanem obdobju zmanjšal le za 0,8 %. Ker sta prodajni program LRK in uvoz, ki se izogiba ukrepom, neznana, ni smiselno primerjati cen tega uvoza s cenami industrije Unije na trgu Unije.

Razpredelnica 16

Uvoz iz LRK skupaj z uvozom, ki se izogiba ukrepom, iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije

 

2008

2009

2010

OPP

Obseg uvoza (v enotah)

2 321 240

1 802 101

2 194 354

1 904 761

Indeks (2008 = 100)

100

78

95

82

Tržni delež

10,3 %

8,8 %

10,6 %

9,5 %

Vir:

Eurostat.

(225)

Po razkritju so nekatere strani trdile, da je bila analiza učinka uvoza, ki se izogiba ukrepom, pomanjkljiva, ker je temeljila le na učinkih obsega in torej ni vključevala cenovne primerjave na podlagi analize prodajnega programa. Domnevno te analize ni bilo zaradi postopkovne napake, saj se kljub sodelovanju proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav analiza prodajnega programa ni izvedla. Poleg tega uvoz iz navedenih držav v Unijo domnevno zadeva nizkostroškovna otroška in druga kolesa, ki ne konkurirajo kolesom, proizvedenim v Uniji. V odzivu na ta argument je treba poudariti, da analize prodajnega programa ni bilo mogoče izvesti iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 192. Prav tako je bila v primerih, ko o prodajnem programu ni bilo na voljo nobenih informacij, večina uvoza, ki se je izogibal ukrepom, pretovarjanje. Treba je poudariti, da se je za proizvajalce Unije ugotovilo, da proizvajajo vse segmente izdelka, zato se je argument o domnevnem nekonkurenčnem uvozu otroških in nizkostroškovnih koles štel za neutemeljen.

4.   Učinek drugih dejavnikov

4.1   Uvoz iz drugih držav

(226)

Celotni uvoz iz drugih tretjih držav je v OPP znašal 6 931 333 enot. Ta raven uvoza je izražala majhno povečanje v obravnavanem obdobju, in sicer za 1 %.

(227)

Glede na krčenje potrošnje Unije je tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav ostal precej stabilen in je v OPP znašal 34 %.

(228)

Tajvan je bil še naprej glavna država izvoznica za Unijo, s sorazmerno nespremenjenim tržnim deležem v obravnavanem obdobju in je v OPP zajemal 14 % potrošnje Unije.

(229)

Tajska je druga največja država izvoznica za Unijo. Njen tržni delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 odstotni točki, tj. s 7 % leta 2008 na 5 % v OPP.

(230)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 157, cene Eurostata ne upoštevajo različnih prodajnih programov vsake države in zato so za nakazovanje cenovnih trendov uporabljeni samo indeksi. Ker prodajni program uvoza iz drugih tretjih držav ni znana, ni smiselno primerjati cen tega uvoza z uvozom industrije Unije na trgu Unije.

(231)

Vendar je treba opozoriti, da le uvoz iz Tajvana presega obseg kitajskega uvoza (vključno z uvozom, ki se izogiba ukrepom). V zvezi s tem je treba opozoriti, da je uvoz koles iz Tajvana običajno namenjen trgu koles visokega cenovnega razreda, za kar ni predloženih dokazov o nasprotnem. Zato je sklenjeno, da tega uvoza ni mogoče obravnavati kot vzrok za škodo industrije Unije.

(232)

Več strani je trdilo, da so bile cene uvoza iz drugih tretjih držav nižje kot cene kitajskega uvoza in zato kitajski uvoz ni povzročil znatne škode industriji Unije. Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti, ker povprečnih cen uvoza na podlagi Eurostata ni bilo mogoče ugotoviti iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 157, zato na tej podlagi ni bilo mogoče izpeljati sklepa.

(233)

Druga stran je trdila, da se pričakuje, da se bo uvoz iz tretjih držav, ki je predmet splošnega sistema preferencialov, od 1. januarja 2011 povečal (Kambodža in Bangladeš). Vendar učinka na cene in količine uvoza ter vpliva na trg Unije ni mogoče oceniti vnaprej. Poleg tega ni bilo na voljo nobenih informacij glede sposobnosti teh držav, da povečajo proizvodno zmogljivost in obseg prodaje na trgu Unije. Zato na tej podlagi ni mogoče izpeljati trdnega sklepa in je bilo treba to trditev zavrniti.

(234)

Po razkritju so strani trdile, da analiza učinka uvoza iz tretjih držav z ugodnejšimi trgovinskimi sporazumi ni bila ustrezno obravnavana, saj je bil po trditvah obseg uvoza iz teh držav v primerjavi s kitajskim uvozom velik, nekaj njegovih cen pa je bilo znatno nižjih. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je LRK drugi največji izvoznik v Unijo. Uvoz iz drugih tretjih držav je bil v celoti manjši od obsega uvoza kitajskih koles. Prav tako za te države ni bilo nobenih navedb o dampingu. Zato je bilo sklenjeno, da učinek uvoza iz teh držav ni mogel prekiniti ugotovljene vzročne zveze z velikim obsegom dampinškega uvoza s Kitajske, ki je sovpadal z nadaljevanjem povzročanja znatne škode industrije Unije. Zato je bil ta argument zavrnjen.

Razpredelnica 17

Uvoz iz drugih tretjih držav  (29)

 

2008

2009

2010

OPP

 

Enote

Tržni delež

Cena

EUR/enoto

Enote

Tržni delež

Cena

EUR/enoto

Enote

Tržni delež

Cena

EUR/enoto

Enote

Tržni delež

Cena

EUR/enoto

Tajvan

3 428 043

15 %

 

2 949 433

14 %

 

3 458 448

17 %

 

2 864 114

14 %

 

Indeksirano

100

100

100

86

94

126

101

110

125

84

93

151

Tajska

1 522 209

7 %

 

1 384 410

7 %

 

1 234 123

6 %

 

993 952

5 %

 

Indeksirano

100

100

100

91

99

118

81

88

114

65

73

113

Drugi

2 746 124

12 %

66

2 838 962

14 %

73

2 847 164

14 %

80

3 077 535

15 %

80

Indeksirano

100

100

100

103

113

111

104

113

122

112

125

121

Skupaj

7 696 376

34 %

99

7 172 805

35 %

116

7 539 735

36 %

122

6 935 601

34 %

132

Indeksirano

100

100

100

93

102

118

98

106

124

90

101

134

Vir:

Eurostat.

4.2   Razvoj potrošnje

(235)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 153, se je potrošnja od leta 2008 do OPP zmanjšala za 10 %. Vendar je industrija Unije ohranila in celo nekoliko povečala svoj tržni delež (glej uvodno izjavo 168). Vedno manjši trg torej ne more biti vir škode.

4.3   Gospodarska kriza in podnebne razmere

(236)

Nekatere strani so trdile, da so prevladujoči negativni gospodarski pogoji v Uniji v obravnavanem obdobju vplivali na nakupovalno vedenje potrošnikov. Trdile so tudi, da so slabe vremenske razmere v Uniji leta 2011 vsaj delno vplivale na stanje industrije Unije. Ti dejavniki so domnevno povzročili splošno zmanjšanje potrošnje koles v Uniji.

(237)

Preiskava je dejansko odkrila zmanjšanje potrošnje Unije v obravnavanem obdobju. Vendar, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 234, vedno manjšega trga ni mogoče obravnavati kot vir škode.

(238)

Te strani so tudi trdile, da sta se proizvodnja in zaposlovanje zmanjšala le zaradi potrošniškega trenda in ne zaradi dampinškega uvoza. Vendar ker industrija koles nima visokih stalnih stroškov, zmanjšanje proizvodnje ni vplivalo na dobičkonosnost industrije koles Unije. V zvezi z zaposlovanjem se je to zgodilo zaradi postopka prestrukturiranja, ki ga je izvajala industrija Unije. V nobenem primeru pa ta razvoj ne pojasni negativnih trendov za druge kazalce škode.

4.4   Nedampinški uvoz

(239)

Nedampinški uvoz enega sodelujočega proizvajalca izvoznika je zajemal zanemarljive količine, tj. skoraj 0 % celotnega izvoza iz LRK, in zato ni mogel imeti vidnega vpliva na stanje industrije Unije.

4.5   Električna kolesa

(240)

Strani so trdile, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil razvoj električnih koles, ki so domnevno nadomestili zadevni izdelek. Vendar je do razvoja električnih koles prišlo zelo nedavno in so zajemala le majhen obseg prodaje v OPP. Zato niso mogli imeti učinka na stanje industrije Unije.

4.6   Učinek strukturnih sprememb

(241)

Po razkritju je ena stran trdila, da Komisija v analizo škode in vzročne zveze ni vključila učinka prepoznanih strukturnih sprememb trga in industrije Unije. Kot primer je v svoji trditvi navedla, da Komisija v analizi proizvodnih stroškov ni obravnavala učinka usmeritve proizvodnje proti vzhodnim evropskim državam. V odziv na to trditev je treba opozoriti, da je bila izvedena analiza trajne narave sprememb (glej uvodno izjavo 162), in sklenjeno je bilo, da so spremembe bile trajne narave (glej uvodno izjavo 211). Zato je bila izvedena nova analiza škode na podlagi izbranega vzorca proizvajalcev Unije, ki izraža strukturne spremembe. Štelo se je torej, da je bil učinek takih sprememb v analizi škode in vzročne zveze ustrezno upoštevan. Argument se zato zavrne.

4.7   Sklep

(242)

Kljub vedno manjši potrošnji Unije je bil ugotovljen znaten obseg neposrednega dampinškega uvoza ali uvoza, ki se izogiba ukrepom, kitajskih koles na trg Unije. Precej stabilen in znaten tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju je sovpadal z obdobjem kontinuirane gospodarske ranljivosti industrije Unije (glej uvodne izjave 184 do 187). Zato je sklenjeno, da obstaja vzročna zveza med uvozom iz LRK (neposrednim in takšnim, ki se izogiba ukrepom) in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(243)

Obravnavali so se tudi drugi dejavniki, kot je učinek uvoza iz drugih tretjih držav, razvoj potrošnje, gospodarska kriza, podnebni pogoji, nedampinški uvoz in razvoj elektronskih koles. Po ugotovitvah nobeden od teh dejavnikov ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in povzročeno znatno škodo.

(244)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega izvoza, je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz LRK skupaj z uvozom, ki se izogiba ukrepom, industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

H.   INTERES UNIJE

1.   Uvod

(245)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bilo kljub sklepu o škodljivem dampingu mogoče jasno skleniti, da uvedba protidampinških ukrepov proti uvozu iz LRK v skladu s stopnjami, določenimi spodaj (glej uvodno izjavo 279), ne bi bila v interesu Unije.

(246)

Treba je opozoriti, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Ker je sedanja preiskava vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, je tudi mogoče oceniti vse neupravičene negativne učinke sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(247)

Določitev interesa Unije je temeljila na presoji različnih vključenih interesov, tj. interesov industrije Unije, uvoznikov delov za kolesa, nepovezanih uvoznikov in uporabnikov.

2.   Interes industrije Unije

(248)

Preiskava je pokazala, da je industrija še vedno v občutljivem položaju. Glede na znaten obseg dampinškega uvoza iz LRK in verjetnost nadaljevanja dampinga in škode je zelo verjetno, da bo proizvodnja Unije izginila, če bodo ukrepi razveljavljeni.

(249)

Industrija Unije znatno prispeva k tehnološkim inovacijam in izločitvam z ustanovitvijo neodvisnega podjetja, kot so nedavno razvita kolesa na elektronski pogon (EPAC) in elektronska kolesa, ki z gospodarskega vidika ne bi mogla preživeti brez industrije koles v Uniji. Poleg tega industrija Unije prispeva k okoljskim ciljem, kot je okolju prijaznejši promet in dekarbonizacija.

(250)

Industrija Unije je tudi gonilna sila za povezane industrije, kot so proizvodnja delov za kolesa, dodatki za kolesa in povezane storitve. Skupno industrija Unije neposredno in posredno ustvarja med 60 000 in 70 000 delovnih mest na trgu Unije.

(251)

Industrija Unije si je prizadevala za prestrukturiranje in je vlagala v inovacije, kar bi bilo zaman, če bi izginila. Nasprotno, z uvedenimi ukrepi bi industrija Unije lahko ohranila in celo povečala obseg prodaje ter s tem ustvarila potrebno donosnost naložb, kar bi ji omogočilo nadaljnje ponovne naložbe v novo tehnologijo in inovacije.

(252)

Glede na sklepe o položaju industrije Unije, navedene v uvodnih izjavah 184 do 187, je mogoče pričakovati, da se bo brez ukrepov finančno stanje industrije Unije verjetno znatno poslabšalo in na koncu ogrozilo proizvodnjo do mere, ko se bo morda morala zapreti. Zato so protidampinški ukrepi v interesu industrije Unije.

3.   Interes proizvajalcev delov za kolesa

(253)

Med preiskavo se je javilo Združenje proizvajalcev delov za kolesa („COLIPED“). Zagotovilo je podatek, da v Uniji obstaja okrog 370 družb, ki proizvajalcem koles dobavljajo komponente in imajo okrog 16 000 zaposlenih. Dobavna industrija je odvisna od nadaljevanja proizvodnje koles v Uniji.

(254)

Ukrepe je podprlo 53 proizvajalcev delov za kolesa, katerih delež ocenjene 1,2 milijarde EUR celotnega prihodka od prodaje industrije proizvodnje delov za kolesa znaša 39 %. Za proizvajalce delov za kolesa velja razširitev obstoječih ukrepov na glavne dele za kolesa (glej uvodno izjavo 1). Obstoječa shema oprostitev (glej uvodno izjavo 1) spodbuja lokalno proizvodnjo delov za kolesa z omejevanjem uporabe kitajske vsebine delov za kolesa na manj kot 60 % celotne vrednosti. Zaradi uvedenih ukrepov je industrija Unije lahko razvila in vložila v nove projekte, katerih cilj je ponovni zagon proizvodnje nekaterih glavnih delov v Uniji.

(255)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da bo industrija za proizvodnjo delov za kolesa v Uniji brez ukrepov in zaradi pričakovanega zaprtja proizvodnje koles v Uniji prav tako trpela negativne posledice, saj bo izgubila svoje kupce. Zato je sklenjeno, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije za proizvodnjo delov za kolesa.

4.   Interes uporabnikov/potrošnikov

(256)

Evropska kolesarska zveza („ECF“), krovna zveza nacionalnih kolesarskih združenj v Evropi, je podprla nadaljevanje izvajanja veljavnih protidampinških ukrepov. ECF je trdila, da je lokalna proizvodnja v interesu potrošnikov, saj zagotavlja kakovost in varnost ter specializirane storitve za stranke.

(257)

ECF je še trdila, da bi imelo povečanje uvoza iz LRK negativen učinek na visoke standarde kakovosti in varnosti v Uniji na račun potrošnika.

(258)

Učinek protidampinških dajatev na maloprodajno ceno po ocenah ni bistven, saj večina proizvajalcev koles Unije posluje po shemi oprostitev, medtem ko lahko odstotek glavnih delov za kolesa, ki se brez dajatev uvozijo iz LRK, znaša največ 60 % celotne vrednosti uporabljenih delov.

(259)

Treba je opozoriti, da je bilo v prejšnjih preiskavah ugotovljeno, da ukrepi ne bi znatno vplivali na uporabnike/potrošnike. Kljub obstoju ukrepov je na voljo dobava koles iz LRK in iz držav, ki nimajo uvedenih nobenih ukrepov. Zato se sklene, da protidampinški ukrepi nimajo znatnega negativnega učinka na uporabnike v Uniji.

(260)

Po razkritju je ena stran trdila, da se negativni učinek ukrepov na uporabnike, ki so imeli zaradi teh ukrepov dodatne stroške, v analizi ni upošteval. Treba je opozoriti, da je ECF, ki zastopa potrošnike, ukrepe podprla zaradi kakovosti in varnosti (glej uvodno izjavo 255). Prav tako imajo potrošniki zaradi sheme oprostitev že ugodnosti, saj je cena nekaterih delov za kolesa znižana (glej uvodno izjavo 257). Za argument se je zato ugotovilo, da ni utemeljen.

5.   Interes nepovezanih uvoznikov

(261)

Nobeden od nepovezanih uvoznikov ni sodeloval v preiskavi. Zato ni bilo mogoče oceniti učinka ukrepov v OPP. Prav tako je treba opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni onemogočiti uvoz, ampak obnoviti pošteno trgovino in zagotoviti, da uvoz ne poteka po škodljivo dampinških cenah.

(262)

Spomniti je treba, da obstajajo drugi viri uvoza in okrog 45 % potrošnje koles je dejansko uvoženih koles.

(263)

Ker bi bil uvoz iz LRK po poštenih cenah še vedno dovoljen na trgu Unije in ker bi se uvoz iz tretjih držav prav tako nadaljeval, se bi tradicionalno poslovanje uvoznikov verjetno nadaljevalo kljub ohranitvi protidampinških ukrepov za LRK. Spremenjeni protidampinški ukrepi za tri sodelujoče proizvajalce izvoznike bi povečali možnosti uvoza iz LRK po 0-odstotni ali znižani stopnji. Zato se sklene, da protidampinški ukrepi nimajo bistvenega učinka na nepovezane uvoznike v Uniji.

6.   Učinkovitost ukrepov

(264)

Ena stran je trdila, da ukrepi ne bi bili učinkoviti glede na to, da industrija Unije po 20 letih od uvedbe protidampinških ukrepov še vedno trpi škodo. Ugotovljeno je, da je bilo kljub uvedenim ukrepom potrjeno, da so se kitajski proizvajalci izvozniki izogibali ukrepom prek drugih tretjih držav, kar vsaj delno pojasni položaj industrije Unije v OPP. Argument je bil zato zavrnjen.

(265)

Po razkritju so nekatere strani trdile, da ukrepov, ki obstajajo več kot triindvajset let, ne upravičujejo niti pravni razlogi niti razlogi trgovinske politike. V odziv na to trditev je treba opozoriti, da trajanje ukrepov ni časovno omejeno, dokler so izpolnjeni pogoji za njihovo uvedbo ali ohranitev. Prav tako so v zadevnem primeru ukrepi upravičeni, saj so ugotovitve potrdile obstoj škodljivega dampinga. Položaj Unije je tudi dodatno oslabljen zaradi izogibanja ukrepom. Argument je bil zato zavrnjen.

7.   Sklep

(266)

Nadaljevanje ukrepov za uvoz koles s poreklom iz LRK bi bilo nedvomno v interesu industrije Unije in dobaviteljev delov za kolesa Unije. S tem bo omogočena rast industrije Unije in izboljšanje njenega položaja, v katerem se je znašla zaradi dampinškega uvoza. Poleg tega uvozniki ne bi bili bistveno prizadeti, saj bi bila kolesa s pošteno ceno iz LRK in drugih tretjih držav še vedno na voljo na trgu. Tudi ker industrija Unije obsežno uporablja obstoječo shemo oprostitev, je bilo sklenjeno, da obstoječi ukrepi niso imeli znatnega negativnega učinka na uporabnike/potrošnike. Nasprotno pa bodo proizvajalci koles Unije ob razveljavitvi ukrepov verjetno zaprli proizvodnjo in tako tudi ogrozili obstoj proizvajalcev delov za kolesa Unije.

(267)

Glede na navedeno se sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov pri spodaj navedenih stopnjah (uvodna izjava 279) na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

I.   PREDLAGANE DAJATVE

1.   Stopnja odprave škode

(268)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo in interesom Unije bi bilo treba obstoječe ukrepe, uvedene z Uredbo Sveta (EU) št. 990/2011, ohraniti, razen če je spodaj navedeno drugače.

(269)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(270)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje škode, ki jo zadevni uvoz povzroča, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Unije omogočati, da pokrije svoje stroške proizvodnje in na splošno ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Za ta izračun uporabljena stopnja dobička pred obdavčitvijo je bila 8 % prihodka od prodaje koles. Bila je enaka kot v predhodni preiskavi, saj ni bilo nobenih kazalcev, da bi bilo treba to stopnjo spremeniti.

(271)

Glede na to, da je bilo sodelovanje iz LRK zelo slabo, kot je navedeno v uvodnih izjavah 22 in 24, se ugotovitve za sodelujoče družbe ne morejo šteti kot reprezentativne za državo. Zato stopnja škode na ravni države, določena v Uredbi (ES) št. 1095/2005, ostane nespremenjena.

(272)

Za dva sodelujoča izvoznika, pri katerih je bil ugotovljen damping, so se stopnje škode določile na podlagi primerjave njunih lastnih izvoznih cen na enaki ravni trgovanja z neškodljivimi cenami industrije Unije za ustrezno vrsto izdelka. Za tretjo družbo damping ni bil ugotovljen, zato se zanjo in izračunala stopnja škode. Za družbo Oyama Bicycles (Taicang) Co. Ltd. se ni ugotovila stopnja škode. Vendar je bila za družbo Zhejiang Baoguilai Vehicle Co. Ltd. ugotovljena znatna stopnja škode, večja od stopnje dampinga.

(273)

Po razkritju je ena stran trdila, da je bil 8-odstotni ciljni dobiček določen pod tržnimi pogoji, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju in Komisija ni zagotovila ustreznih argumentov o nadaljnji upravičenosti ciljnega dobička, ugotovljenega v prejšnji preiskavi, kot je navedeno v uvodni izjavi 5. Opozoriti je treba, da v sedanjem pregledu ni bil ugotovljen noben kazalec, zaradi katerega bi se stopnja ciljnega dobička morala spremeniti. Zadevna stran ni predložila nobenega utemeljenega izračuna za uporabo alternativne stopnje ciljnega dobička. Utemeljitev je bila zato zavrnjena.

2.   Dokončni ukrepi

(274)

V zvezi s tremi sodelujočimi kitajskimi izvoznimi skupinami so bile stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Torej izražajo stanje, ki se je med zadevno preiskavo nanašalo na te skupine. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo te skupine, torej posebej navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga skupina, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi subjekti, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“).

(275)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (30) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo to primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(276)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OPP niso izvažali v Unijo.

(277)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo: predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga tak račun ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike.

(278)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(279)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se stopnje dajatev za sodelujoče izvoznike določijo na ravni, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije. Za družbi Zhejiang Baoguilai Vehicle Co. Ltd in Ideal (Dongguan) Bike Co., Ltd stopnje dajatev temeljijo na stopnjah dampinga, določenih s preiskavo, saj so bile te nižje od stopenj škode. Za družbo Oyama Bicycles (Taicang) Co. Ltd. je bila stopnja škode nižja od stopnje dampinga, zato je dajatev določena na ravni stopnje škode.

(280)

Individualne stopnje dajatve, izračunane za OPP, bi morale biti naslednje:

Družba

Dokončna dajatev

Zhejiang Baoguilai Vehicle Co. Ltd.

19,2 %

Oyama Bicycles (Taicang) Co. Ltd.

0 %

Ideal (Dongguan) Bike Co., Ltd.

0 %

Vse druge družbe

48,5 %

(281)

Poudariti je treba, da v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 71/97 protidampinška dajatev v višini 48,5 %, uvedena za vse druge družbe s to uredbo (glej uvodno izjavo 279), velja tudi za uvoz glavnih delov za kolesa s poreklom iz LRK, kot je določeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 71/97 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoze dvokoles in drugih koles (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, ki sodijo pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaki TARIC 8712007091 in 8712007099), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo navedene družbe, je naslednja:

Družba

Dokončna dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Zhejiang Baoguilai Vehicle Co. Ltd.

19,2 %

B772

Oyama Bicycles (Taicang) Co. Ltd.

0 %

B773

Ideal (Dongguan) Bike Co., Ltd.

0 %

B774

Vse druge družbe

48,5 %

B999

3.   Uporaba individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi. Če tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za „vse druge družbe“.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Razširitev protidampinškega ukrepa, uvedenega na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na nekatere dele koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske z Uredbo (ES) št. 71/97 se ohrani.

Dokončna protidampinška dajatev, navedena v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 71/97, je protidampinška dajatev za „vse druge družbe“, uvedena na podlagi člena 1(2).

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2013

Za Svet

Predsednik

R. BRUTON


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 228, 9.9.1993, str. 1.

(3)  UL L 16, 18.1.1997, str. 55.

(4)  UL L 17, 21.1.1997, str. 17.

(5)  UL L 175, 14.7.2000, str. 39.

(6)  UL L 183, 14.7.2005, str. 1.

(7)  UL L 55, 28.2.2008, str. 1.

(8)  UL L 261, 6.10.2011, str. 2.

(9)  UL C 71, 9.3.2012, str. 10.

(10)  UL L 258, 26.9.2012, str. 21.

(11)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(12)  UL C 122, 27.4.2012, str. 9.

(13)  UL C 346, 14.11.2012, str. 7.

(14)  UL L 136, 23.5.2013, str. 15.

(15)  UL L 282, 28.10.2011, str. 1.

(16)  www.bloomberg.com.

(17)  http://news.xinhuanet.com/english/2008-12/26/content_10564812.htm.

(18)  Uredba Komisije (EU) št. 627/2011 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 169, 29.6.2011, str. 1) in Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1331/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz brezšivnih cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 336, 20.12.2011, str. 6).

(19)  http://www.fsa.gov.uk/about/who.

(20)  http://www.amf-france.org/affiche_page.asp?urldoc=lesmissionsamf.htm&lang=en&Id_Tab=0.

(21)  http://www.csrc.gov.cn/pub/csrc_en/about/.

(22)  http://english.gov.cn/links/statecouncil.htm.

(23)  Sodba Splošnega sodišča z dne 18. septembra 2012 v zadevi T-156/11, Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd proti Svetu, točka 167 (še ne objavljena) in sodba Splošnega sodišča z dne 10. oktobra 2012 v zadevi T-150/09, Ningbo Yonghong Fasteners Co., Ltd proti Svetu, točka 53 (še ni objavljena).

(24)  Uredba (EU) št. 1168/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 344, 14.12.2012, str. 1).

(25)  Zadeva C-249/10 P.

(26)  UL L 237, 3.9.2012, str. 1.

(27)  Zadeva C-338/10 z dne 22. marca 2012.

(28)  SIMA (posebni zakon o uvoznih ukrepih) – Obvestilo o sklepu ponovne preiskave – Kolesa – 2011.

(29)  Uvoz, ki se izogiba ukrepom, iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ni vključen.

Vir:

Eurostat.

(30)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.


PRILOGA

Izjava, ki jo podpiše uradnik subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(3) v naslednji obliki:

1.

ime in položaj uradnika subjekta, ki je izdal trgovinski račun;

2.

naslednja izjava:

„Podpisani potrjujem, da je (količina) koles, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla (ime in registrirani sedež družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so informacije, navedene na tem računu, popolne in resnične.

Datum in podpis”.


Top