8.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 126/19

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 10. avgusta 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), objavila začetek protisubvencijskega postopka („protisubvencijski postopek ali sedanji postopek“) v zvezi z uvozom v Unijo nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije („zadevna država“).

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom v Unijo nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in začela ločeno preiskavo („protidampinški postopek“).

(3)

Protisubvencijski postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 28. junija 2012 vložila Evropska zveza za železo in jeklo (Eurofer) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih žic iz nerjavnega jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe je Komisija indijsko vlado obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, ki povzroča materialno škodo industriji Unije. Indijska vlada je bila povabljena na posvetovanja, da se razjasni položaj glede vsebine pritožbe in da se doseže sporazumna rešitev. Dosežena ni bila nobena sporazumna rešitev.

(5)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike in uporabnike ter indijske organe.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(7)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, vključenih v postopek, in da bi se preiskava zaključila v predpisanih rokih, je Komisija v obvestilu o začetku sporočila, da bo izbrala vzorec v skladu s členom 27 osnovne uredbe in tako smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“).

(8)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v zadevni državi pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(9)

Zahtevane informacije je predložilo 18 proizvajalcev izvoznikov (nekateri med njimi spadajo v isto skupino), ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec, 7 proizvajalcev izvoznikov pa je zaprosilo za individualno preiskavo, če ne bi bili vključeni v vzorec. Petnajst od teh sodelujočih družb je poročalo o izvozu žic iz nerjavnega jekla v Unijo v obdobju preiskave. Zato je bil vzorec izbran na podlagi informacij, ki jih je predložilo teh 15 proizvajalcev izvoznikov.

(10)

Komisija je v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati. Izbrani vzorec sta sestavljali dve posamezni družbi in skupina družb, sestavljena iz štirih povezanih družb, ki so skupaj predstavljale več kot 63 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(11)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in z zadevnimi indijskimi organi o izbiri reprezentativnega vzorca. Predložena ni bila nobena pripomba glede izbire vzorca.

(12)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (10), je bil vzorec omejen na smiselno število družb, ki jih je bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. Družbe, preiskane za namen preiskave subvencioniranja, so navedene v uvodni izjavi (19).

(13)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (9) je bilo na začetku prejetih 7 zahtevkov za individualno preiskavo. Zato se je štelo, da bi bile individualne preiskave v tej fazi preveč obremenjujoče in bi onemogočile pravočasen zaključek preiskave. Kljub temu bodo zahtevki, v katerih so izvozniki predložili potrebne informacije v predpisanih rokih, proučeni do konca preiskave.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je sprva vseboval pet proizvajalcev, za katere je Komisija pred začetkom preiskave vedela, da izdelujejo žice iz nerjavnega jekla v Uniji. Komisija je izbrala vzorec na podlagi prodaje, obsega proizvodnje in zemljepisne lege. Zainteresirane strani so bile z obvestilom o začetku tudi pozvane, naj izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Analiza izpolnjenih vprašalnikov je pokazala, da je imel eden od izbranih proizvajalcev Unije povezano družbo, ki se prav tako ukvarja z izdelavo in prodajo žic iz nerjavnega jekla. Tako je šest vzorčenih proizvajalcev Unije predstavljalo 46,5 % ocenjene celotne proizvodnje Unije. Vzorec se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi nepovezani uvozniki pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(16)

Zahtevane informacije je predložilo skupaj devet nepovezanih uvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je izbrala vzorec treh družb, ki so predstavljale 23,8 % uvoza iz Indije v Unijo v OP na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. Vendar dva od izbranih izvoznikov v vzorcu nista predložila izpolnjenega vprašalnika. Zato vzorčenja v tej fazi preiskave ni bilo mogoče uporabiti, uvozniki pa bodo v preostanku preiskave ponovno pozvani k sodelovanju.

(17)

Vprašalniki so bili poslani indijski vladi, trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom (skupinam proizvajalcev izvoznikov) v Indiji in proizvajalcem izvoznikom, ki so zahtevali individualno preiskavo, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim nepovezanim uvoznikom in devetim znanim uporabnikom.

(18)

Izpolnjene vprašalnike so predložili indijska vlada, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki (skupine proizvajalcev izvoznikov), proizvajalec izvoznik, ki je zahteval individualno preiskavo, šest vzorčenih proizvajalcev Unije, en nepovezan uvoznik in trije uporabniki.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih indijske vlade in naslednjih strani:

(20)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2011 do 31. marca 2012 („obdobje preiskave ali OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(21)

Zadevni izdelek je žica iz nerjavnega jekla, ki vsebuje:

(22)

Ena stran je trdila, da obstajajo vrste t. i. „visokotehnoloških“ izdelkov, ki se razlikujejo od drugih vrst zadevnega izdelka, proizvedenega v Indiji kot tudi v Uniji. Poleg tega je trdila, da visokotehnološke vrste v nasprotju z večino vrst, izvoženih iz Indije v Unijo, niso osnovni izdelki, temveč posebne vrste izdelka proizvedene za posebne uporabe, iz določene vrste jekla in z določenim premerom, zato se jih ne bi smelo vključiti v preiskavo.

(23)

V tej fazi se zdi, da tehnološke vrste sodijo v opredelitev izdelka in imajo podobne osnovne in tehnične lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami zadevnega izdelka. Poleg tega kaže, da te vrste proizvajajo tudi proizvajalci v Uniji, torej tehnološke vrste sodijo v obseg preiskave.

(24)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek in izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije, ter izdelek, ki ga proizvaja industrija Unije in se prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se ti izdelki začasno štejejo za podobne v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(25)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(26)

Zgoraj navedene sheme (a) (c–d) in (f–g) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OP te preiskave se nanaša dokument „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“. Poleg tega indijska vlada v „Priročniku o postopkih, Zvezek I“ („HOP I 2009–2014“), določa tudi postopke, ki urejajo Zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014. Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(27)

Shema izvoznih kreditov, navedena v točki (e) zgoraj, temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(28)

DDS iz točke (b) zgoraj, temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37 Zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, na oddelkih 93A in 94 Zakona o javnih financah iz leta 1994, in Predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila so redno objavljene; za OP so veljavne vseindustrijske stopnje („AIR“) za povračila dajatev v obdobju 2011–2012, objavljene v Obvestilu št. 68/2011- Cus. (N.T). Shema za povračilo dajatev je navedena tudi kot shema za oprostitev dajatve v poglavju 4 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014.

(29)

Podroben opis DEPBS je v poglavju 4.3 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in poglavju 4 HOP I 2009–2014.

(30)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(31)

Izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih normativov input-output (SION) ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DEPBS za zadevni izdelek v OP sedanje preiskave je bila 5 % z najvišjo dovoljeno vrednostjo 97 Rs/kg.

(32)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek dobropisa DEPBS, ki je dodeljen za navedeno izvozno transakcijo. Na tej točki je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS.

(33)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi krediti DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki krediti se lahko uporabljajo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, razen investicijskega blaga in blaga, pri katerem pri uvozu obstajajo omejitve. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje.

(34)

Vloge za kredite DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za oddajo vlog za dobropise DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, ne izključuje samodejno izvoznih transakcij zunaj roka za oddajo vlog iz poglavja 4.47 HOP I 2009–2014. Kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2009–2014, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, tudi vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (torej 10 % upravičenega zneska).

(35)

Ugotovljeno je bilo, da sta dve družbi v vzorcu v prvih dveh četrtinah OP uporabljali to shemo.

(36)

Shema DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek indijske vlade, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPBS zagotavlja ugodnost za izvoznika, ker izboljša njegovo likvidnost.

(37)

DEPBS je tudi zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(38)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan v proizvodnem procesu dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III osnovne uredbe. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme DEPBS.

(39)

Z javnim obvestilom št. 54 (RE-2010)/2009-2014 z dne 17. junija 2011 je bila shema DEPBS zadnjič podaljšana za tri mesece, s čimer se je podaljšala njena veljavnost do 30. septembra 2011. Ker pozneje ni bilo objavljeno nobeno nadaljnje podaljšanje, je bila shema DEPBS s 30. septembrom 2011 dejansko umaknjena. Zato je bilo treba preveriti, ali bi se ukrepi lahko uvedli v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe.

(40)

Indijska vlada je Komisiji pojasnila, da se bodo podjetja lahko po umiku sheme DEPBS odločila za druge sheme za oprostitev/odpust dajatev, določene v poglavju 4 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, tj. shema za vnaprejšnje odobritve (AAS) ali shema za povračilo dajatev (DDS).

(41)

Preiskava je pokazala, da sta obe vzorčeni družbi začeli uporabljati shemo DDS takoj po ukinitvi sheme DEPBS. Omeniti je treba, da je bila shema DDS uvedena leta 1995 ter da je bila v prvih dveh četrtinah OP v veljavi sočasno s shemo DEPBS in vrsto let pred začetkom OP. Vendar pa sheme DDS ni bilo mogoče uporabljati sočasno z DEPBS za enak izvoz.

(42)

Spomniti je treba, da je indijska vlada sprejela ukrepe za nemoten prehod iz sheme DEPBS k DDS, kar je razvidno v okrožnici št. 42/2011–Customs, z dne 22. 9. 2011. V tej okrožnici je pojasnjeno, da „časovnica sheme povračil [dajatev] za letošnje leto vključuje postavke, ki so bili doslej vključene v sheme DEPBS“. Ista okrožnica tudi navaja, da je bila za sektorje, ki delujejo v okviru DEPBS, „sprejeta odločitev, da se zagotovi nemoten prehod za postavke v teh sektorjih, ter njihovo hkratno vključevanje v časovnico sheme za povračila“. V prehodni ureditvi bo večina teh postavk v primerjavi s stopnjami sheme DEPBS malenkost manjša, in sicer od 1 % do 3 % za večino postavk“. Z drugimi besedami, ta okrožnica navaja, da so stopnje shem za povračila dajatev v veljavi z učinkom od 1. 10. 2011 določene tako, da bodo zagotavljale podobne ugodnosti kot ukinjena shema DEPBS.

(43)

Dejansko je bilo ugotovljeno, da shema DDS, ki se za zadevni izdelek uporablja od 1 oktobra 2011, zagotavlja podobne ravni subvencioniranja, kot jih je do 30. septembra 2011 zagotavljala shema DEPBS. Preiskava je tudi potrdila, da so ravni subvencijskih stopenj shem DEPBS in DDS zelo podobne za vse vzorčene družbe, pri čemer je vsaka od njih uporabljala shemo DEPBS v prvih šestih mesecih OP ter nato shemo DDS v naslednjih šestih mesecih OP.

(44)

Uvodni izjavi (41) in (43) dokazujeta, da so bile kljub ukinitvi sheme DEPBS, z njo povezane ugodnosti še naprej zagotovljene brez prekinitve na skoraj enaki ravni, tako da je bil zagotovljen nemoten prehod na shemo za povračilo dajatev. Zato se sklene, da subvencije niso bile ukinjene v smislu člena 15(1) osnovne uredbe in da se za sheme DEPBS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(45)

V skladu s členoma 3(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med obdobjem preiskave. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat se mora indijska vlada odpovedati carinskim dajatvam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DEPBS izračunajo kot vsote kreditov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v OP.

(46)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako ugotovljenih dobropisov, pri čemer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za prihodke od izvoza zadevnega izdelka v OP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(47)

Na podlagi navedenega so stopnje subvencije, ugotovljene v povezavi s to shemo za zadevne družbe med OP znašale 0,58 % ter 0,93 %, 1,04 % 1,32 %, in 2,04 % za podjetja skupine Venus v tem zaporedju.

(48)

Podroben opis sheme DDS je vsebovan v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor je bil spremenjen s kasnejšimi uradnimi obvestili.

(49)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(50)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki se izračuna kot delež vrednosti FOB za izdelke, izvožene v skladu s to shemo. Indijska vlada je določila stopnje vračil za številne izdelke vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovina za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DDS za zadevni izdelek v OP je bila 4 % z najvišjo dovoljeno vrednostjo 5 Rs/kg, pri čemer se uporabi nižja vrednost.

(51)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Po tem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun ali z denarnim nakazilom.

(52)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(53)

Znesek povračila se lahko porabi za kakršen koli namen.

(54)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi znesek povračila dajatev po obračunskem načelu lahko knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(55)

Ugotovljeno je bilo, da sta dve vzorčeni družbi v zadnjih dveh četrtinah OP uporabili DDS.

(56)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(57)

Obenem je DDS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(58)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(59)

Ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DDS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme DDS.

(60)

To potrjuje okrožnica indijske vlade št. 24/2001, ki jasno navaja, da „[stopnje povračila dajatev] niso povezane z vzorcem dejanske porabe vložkov in dejanskim učinkom na vložke določenega izvoznika ali posameznih pošiljk […]“, regionalne organe pa poučuje, „naj ekipe na terenu ob zahtevkih za povračilo, ki jih vložijo izvozniki, ne zahtevajo dokazil o dejanskih dajatvah, plačanih za uvožene ali domače surovine“.

(61)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(62)

V skladu s členoma 3(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med obdobjem preiskave. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v OP.

(63)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(64)

Na podlagi navedenega so bile ugotovljene stopnje subvencij v povezavi s to shemo za sodelujoče družbe znašale 0,61 % ter 1,14 %, 1,77 % 1,68 %, in 1,91 % za podjetja skupine Venus v tem zaporedju.

(65)

Podroben opis sheme je vsebovan v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 2009–2014.

(66)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, kakor je podrobneje opisano v uvodni izjavi (67). Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in podshem AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil (Advance Release Order – ARO) in vzajemnega notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(67)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)   fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz vhodnih materialov za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(ii)   letno potrebo: taka odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekle izvozne rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v tako skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

iii)   vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je dolžan izvoziti končni izdelek;

(iv)   predvideni izvoz: ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predviden izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, ki so omenjeni v odstavkih 8.2.(b) do (f),(g),(i) in (j) Zunanjetrgovinske politike 2009–2014. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav veljajo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga izvozno usmerjeni enoti („EOU“) ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni („SEZ“);

(v)   vnaprejšnja pripustitev naročil („ARO“): imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V takem primeru je vnaprejšnja odobritev validirana kot ARO in potrjena domačemu dobavitelju ob dobavi v njej določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so določene v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestil za končne trošarine). V okviru mehanizma ARO dobavitelj prejme nadomestilo za plačane davke in dajatve, namesto da bi bila ta vrnjena končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev. Nadomestila davkov/dajatev se lahko uveljavljajo za domače in uvožene surovine;

(vi)   vzajemni notranji akreditiv: ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka potrdi odobritev za neposreden uvoz samo za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kakor je določeno v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila končne trošarine).

(68)

V OP sta na podlagi AAS dve vzorčeni družbi prejeli koncesijo, povezano z zadevnim izdelkom. Ti družbi sta uporabili eno od podshem, tj. AAS za fizični izvoz. Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene sheme takšne, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep.

(69)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 2004–2009), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu s Prilogo 23, v vseh pogledih verodostojne in pravilne.

(70)

V zvezi s podshemami, ki so jih med OP uporabljale zadevne družbe, tj. za fizični izvoz indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih input-output normativov („SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom.

(71)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(72)

Preiskava je pokazala, da zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, niso bile upoštevane ali še niso bile preizkušene v praksi.

(73)

Obe preverjani družbi sta vodili nekakšno evidenco proizvodnje in porabe. Vendar pa na podlagi evidence porabe ni mogoče preveriti, katere surovine so bile porabljene za proizvodnjo izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu. V zvezi z zahtevami glede preverjanja iz uvodne izjave (69) družbe niso vodile nikakršnih evidenc, ki bi dokazovale, da je bila izvedena zunanja revizija evidence porabe. Če povzamemo, se šteje, da preiskovani izvozniki niso dokazali, da so bile izpolnjene ustrezne določbe zunanjetrgovinske politike.

(74)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj predstavlja finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, in preiskovanim izvoznikom zagotavlja ugodnosti, saj izboljša njihovo likvidnost.

(75)

Poleg tega so AAS za fizični izvoz očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(76)

Poleg tega se v tem primeru uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine, porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Poleg tega SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejansko vključenih surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(77)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(78)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencijo, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) osnovne uredbe je mogoče izravnati presežne odpuste dajatev le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se navedena oprostitev za sheme povračil ne uporablja in se uporablja normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(79)

Znesek subvencije za družbe, ki so uporabljale AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu s podshemo med OP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka med OP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(80)

Stopnja subvencije, ugotovljena za OP za zadevne družbe v okviru te sheme, je bila 2,43 % oziroma 0,15 %, 0 %, 0 %, 0 % za podjetja skupine Venus v tem zaporedju.

(81)

Podroben opis EPCGS je v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in poglavju 5 HOP I 2009–2014.

(82)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani na“ podporne izdelovalci, ter izvajalci storitev.

(83)

Pod pogojem obveznosti izvoza je podjetju dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. V ta namen indijska vlada po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu z Zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po 0-odstotni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(84)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru domači izdelovalec investicijskega blaga lahko izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(85)

Ugotovljeno je bilo, da so vse tri vzorčene družbe prejele koncesije v okviru sheme EPCGS, ki bi lahko bile dodeljene zadevnemu izdelku v OP.

(86)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(87)

EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez zaveze za izvoz. Zato velja za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(88)

EPCGS ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(89)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Tako izračunan znesek, ki se nanaša na OP, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je štela za primerno komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave. Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(90)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za ustrezne prihodke od izvoza v OP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(91)

Stopnja subvencije, ugotovljena za OP za zadevne družbe v okviru te sheme, je bila 0,09 % oziroma 0,6 %, in 0,02 %, 0 %, 0 %, 0 % za podjetja skupine Venus v tem zaporedju.

(92)

Podrobnosti te sheme so določene v okrožnicah Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 01/04.02.02/2007-08 (izvozni kredit v tuji valuti/rupijah) in Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 09/04.02.02/2008-09 (izvozni kredit v tuji valuti/rupijah) indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(93)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(94)

ICB na podlagi te sheme določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki so obvezne in jih lahko komercialne banke zaračunajo izvozniku. Shema ECS vključuje dve podshemi, shemo izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shemo izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(95)

Zaradi okrožnice Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinske kredite“), ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji. Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za družbe z dobro boniteto. Dejansko bi lahko družbe z dobro boniteto pridobile izvozne in gotovinske kredite po enakih pogojih.

(96)

Ugotovljeno je bilo, da sta dve vzorčeni družbi med OP uporabljali to shemo.

(97)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki so določene v okrožnicah Master Circulars ICB iz uvodne izjave (95), lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo ugodnost na takega izvoznika v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Izvozno kreditiranje samo po sebi ni varnejše od domačega financiranja. Dejansko običajno velja za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej.

(98)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite na podlagi ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V tem smislu je treba poudariti, da niti člen 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila indijske vlade komercialnim bankam, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 3(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev pojma „vlada“, kot je določeno v členu 2(b) osnovne uredbe. Je v stoodstotni lasti vlade, uresničuje cilje javnih politik, npr. monetarno politiko, njeno upravo pa imenuje indijska vlada. ICB usmerja zasebne organe v smislu druge alineje člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v okrožnicah Master Circulars ICB, poleg tega pa ICB tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij iz člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru zagotavljanju posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Tak neposredni prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se šteje za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe, saj so preferencialne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih transakcij in so torej odvisne od opravljenega izvoza v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(99)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OP, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki jih je uporabila zadevna družba. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za skupne prihodke od izvoza v OP ali celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v OP, za kredite, kadar je mogoče ugotoviti njihovo povezavo z zadevnim proizvodom, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(100)

Stopnja subvencije, ugotovljena za OP za zadevne družbe v okviru te sheme, je bila 0,61 % oziroma 0,08 %, 0,28 %, 0,03 %, 0,10 % za podjetja skupine Venus v tem zaporedju.

(101)

FMS je podrobno opisana v odstavku 3.14 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in odstavku 3.8 HOP I 2009–2014.

(102)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(103)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednicah 1 in 2 v Dodatku 37(C) HOP I 2009–2014, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 3 % vrednosti FOB. Od 1. aprila 2011 je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednici 3 v Dodatku 37(C) (trgi posebne usmeritve), upravičen do dobropisa za dajatve v višini 4 % vrednosti FOB. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, rude, žita, sladkor in naftni derivati.

(104)

Dobropisi za carine po shemi FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(105)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), indijska vlada nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(106)

Ugotovljeno je bilo, da je ena družba uporabljala to shemo med OP.

(107)

Shema FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve FMS je finančni prispevek indijske vlade, ker bo ta dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve FMS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(108)

Poleg tega je shema FMS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(109)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni z ničemer zavezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za carine v okviru sheme FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(110)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OP, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil po obračunskem načelu kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije (števec) dodelil za prihodke od izvoza med OP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(111)

Stopnja subvencije, ugotovljena za OP za zadevno družbo v okviru te sheme, je bila 0,13 %, 0,71 %, 0,07 %, 0 % za podjetja skupine Venus v tem zaporedju.

(112)

Ugotovljeno je bilo, da je ena vzorčena družba v OP koristila shemo EOU. Vendar pa je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je raven subvencij, proti katerim se uvedejo izravnalni ukrepi, za to družbo pod stopnjo de minimis, zato shema EOU ni bila nadalje proučena.

(113)

Na podlagi ugotovitev, kot je povzeto v preglednici, se je skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, gibal med 3,15 % in 4,32 %:

(114)

V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe znaša subvencijska stopnja za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, in je izračunana na podlagi tehtanega povprečja subvencijske stopnje, določene za družbe v vzorcu, in so imele svoje posamezne subvencijske stopnje nad pragom de minimis, 3,82 %.

(115)

Za vse ostale izvoznike iz Indije je Komisija najprej opredelila raven sodelovanja. Primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Unijo, o katerem so v obdobju preiskave poročale sodelujoče družbe ali skupine, ki so med obdobjem preiskave zadevni izdelek izvažale v Unijo, kaže, da je bilo sodelovanje indijskih proizvajalcev izvoznikov zelo visoko. Glede na to visoko stopnjo sodelovanja je stopnja subvencije za vsa nesodelujoča podjetja določena na ravni podjetja z najvišjo posamezno stopnjo, tj. 4,32%.

(116)

Podobni izdelek je proizvajalo 27 proizvajalcev Unije. Šteje se, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(117)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem, in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(118)

Treba je omeniti, da je eden od proizvajalcev Unije, ki je povezan s proizvajalcem izvoznikom iz Indije in ki je nasprotoval začetku preiskave, tudi vključen v opredelitev industrije Unije. Na tej podlagi je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 139 141 ton. Ta številka vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, ki so se javili, in ocenjen obseg proizvodnje preostalih proizvajalcev Unije, ki se med preiskavo niso javili.

(119)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je bilo v vzorcu vključenih šest proizvajalcev Unije, ki so predstavljali 46,5 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(120)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega uvoza. Leto 2009 so zaznamovale izjemno visoke cene niklja, ki je glavna surovina za izdelavo zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ter svetovni negativni učinki finančne krize, zaradi česar je bila raven potrošnje Unije v navedenem letu izredno nizka. Vendar so se med letom 2009 in OP razmere na trgu izboljšale, kot je prikazano v spodnji preglednici, in potrošnja Unije se je povečala za 50 %.

(121)

Obseg uvoza sodelujočih podjetij, za katerega je bilo na podlagi vzorca ugotovljeno, da nista prejemali ugodnosti iz subvencijskih shem v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obdobju preiskave, je bil izključen iz celotnega uvoza iz Indije. Ker se podatki o uvozu zadevnega izdelka nanašajo samo na dve družbi, se jih je zaradi zaupnosti zdelo primerno prikazati v indeksirani obliki.

(122)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju subvencionirani uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v smislu obsega in tržnega deleža razvijal na naslednji način:

(123)

Obseg subvencioniranega uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer za 110 %. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2009 in 2010, ko se je uvoz iz Indije povečal za 72 %, potrošnja Unije pa za 42 %. Čeprav se je potrošnja med letom 2010 in OP povečala le za 5 %, pa se je obseg uvoza iz Indije v istem obdobju še naprej močno povečeval, in sicer za 22 %.

(124)

Tržni delež subvencioniranega uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju močno povečal, in sicer za 40 %.

(125)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (22), je ena stran izrazila pomisleke glede dejstva, da protisubvencijski vprašalnik ni dopuščal možnosti razlikovanja zlasti nekaterih vrst zadevnega izdelka, ki so po njenem mnenju drugačne.

(126)

Ta težava je bila v vprašalniku rešena z razširitvijo t. i. kontrolnih številk izdelka, da bi se jasno opredelile ustrezne vrste v preiskavi, zlasti za izvedbo primerjave cen. V tej fazi je preiskava pokazala, da so proizvajalci izvozniki iz Indije izvažali le omejene količine teh visokotehnoloških vrst. Ne glede na to je treba poudariti, da so spremembe kontrolnih številk izdelka zagotovile neposredno primerjavo cen nekaterih vrst izdelkov s cenami podobnih vrst izdelka.

(127)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno subvencioniranega uvoza

(128)

Povprečne cene uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju povečale za 35 %, vendar so v istem obdobju ostale nižje od prodajnih cen industrije Unije (glej uvodno izjavo (145)). To pojasnjuje porast obsega uvoza in znatno povečanje tržnega deleža izvoznikov iz Indije za 40 % v istem obdobju.

(129)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za subvencionirane uvožene vrste izdelka dveh vzorčenih proizvajalcev iz Indije, ki sta prejemala subvencije nad ravnjo de minimis, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu.

(130)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 12,5 % zaradi subvencioniranega uvoza iz zadevne države na trg Unije. Dejstvo, da so bile cene subvencioniranega uvoza v obravnavanem obdobju nižje v primerjavi s cenami proizvajalcev Unije, pojasnjuje znatno povečanje obsega uvoza iz Indije in njegovega tržnega deleža med letom 2009 in OP.

(131)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je proučitev vpliva subvencioniranega uvoza iz Indije na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(132)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(133)

Komisija je za namene analize škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. V zvezi s tem se gospodarski položaj industrije Unije oceni na podlagi (a) makroekonomskih kazalnikov, in sicer kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja, za katere so bili podatki zbrani na ravni celotne industrije Unije, in na podlagi (b) mikroekonomskih kazalnikov, in sicer kazalnikov, kot so povprečna cena na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroški dela, za katere so bili podatki zbrani na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(134)

Omeniti je treba, da so se za določitev makroekonomskih kazalnikov in zlasti podatkov, ki se nanašajo na nevzorčene proizvajalce Unije, uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem, in izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(135)

Mikroekonomski kazalniki so bili določeni na podlagi informacij, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije.

(136)

Trendi proizvodnje Unije, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(137)

Proizvodnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 32 %, kar je v določeni meri posledica pozitivnega razvoja potrošnje. Toda obseg proizvodnje se med letom 2010 in OP ni spremenil.

(138)

Medtem ko se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju izboljšala in povečala za 13 odstotnih točk, je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju v osnovi ostala stabilna.

(139)

Trendi v zvezi z obsegom prodaje, tržnim deležem in rastjo so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(140)

Po znatnem povečanju med letoma 2009 in 2010 zaradi povečane potrošnje se je obseg prodaje nepovezanim strankam upočasnil in nanj ni pozitivno vplivalo nadaljnje povečanje povpraševanja (4,9 % med letoma 2010 in 2011). To se kaže tudi v trendu povečevanja končnih zalog, ki so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 41 %, kot je prikazano v uvodni izjavi (153). Poleg tega se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4,7 odstotne točke kljub stalnemu povečevanju potrošnje, ki se je povečala za 50 %.

(141)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (120), se je potrošnja Unije med letom 2009 in OP povečala za 50 %, medtem ko se je obseg subvencioniranega uvoza v istem obdobju znatno povečal, in sicer za 110 %, kot je navedeno v uvodnih izjavah (122) in (123). Rast trga Unije je med letom 2009 in OP tako deloma absorbiral subvencioniran uvoz, medtem ko se je prodaja industrije Unije na trgu Unije v istem obdobju povečala za 40%. To kaže, da industrija Unije zaradi vedno večjega tržnega deleža subvencioniranega uvoza ni mogla v celoti izkoristiti rasti potrošnje Unije.

(142)

Kljub težkemu finančnemu položaju, ki je opisan v uvodnih izjavah (147) do (152), je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju ostala relativno stabilna. Produktivnost, merjena kot proizvodnja v tonah na zaposlenega na leto, se je glede na povečan obseg proizvodnje (glej uvodno izjavo (136)) v istem obdobju povečala za 30 %, kar nakazuje, da si je industrija Unije močno prizadevala izboljšati svojo učinkovitost.

(143)

Subvencijske stopnje treh od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Indije presegajo raven de minimis (glej uvodno izjavo (113)). Glede na sektor zadevnega izdelka, obseg, tržni delež in cene subvencioniranega uvoza iz Indije, ki so obravnavani zgoraj, vpliva dejanskih subvencijskih stopenj na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(144)

Spomniti je treba, da so bili leta 1999 za zadevni izdelek uvedeni protidampinški in protisubvencijski izravnalni ukrepi. Vendar pa zaradi časovne razlike med iztekom ukrepov, uvedenih leta 1999, in sedanjo preiskavo ni razpoložljivih podatkov za oceno učinka preteklega subvencioniranja (7). Preiskava pa ne glede na to ni razkrila dokazov, ki bi potrjevali, da industrija še vedno okreva zaradi subvencioniranja v preteklosti.

(145)

V obravnavanem obdobju so se povprečna prodajna cena na enoto in proizvodni stroški proizvajalcev Unije gibali na naslednji način:

(146)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju povišala za 34 %. Povečanje kaže na splošno povišanje stroškov surovin, s katerim se je industrija soočala v istem obdobju. Proizvajalci Unije so lahko leta 2011 in v OP samo zmerno povišali cene, da bi pokrili vedno večje proizvodne stroške, in sicer ravno dovolj, da je njihova dobičkonosnost leta 2011 ostala nekoliko višja od 1 %, v OP pa na ravni praga dobička. Torej, kot kažejo številke v zgornji preglednici, industrija Unije tudi z znatnim povišanjem prodajne cene ni dosegla ustrezne ravni dobička.

(147)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(148)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam izrazil kot odstotek ustreznih prihodkov od prodaje. Vzorčeni proizvajalci Unije so leta 2009 ustvarjali izgubo, vendar so leta 2010 začeli okrevati zaradi 50-odstotnega povečanja potrošnje, ki je opisano v uvodni izjavi (120). Čeprav se je dobičkonosnost nekoliko povečala, so bile stopnje dobička pri 0,2 % še vedno precej nižje od primerne stopnje dobička v jeklarskem sektorju. Stopnja ciljnega dobička je bila začasno določena na 5 %, kar ustreza stopnji, ki bi jo industrija te vrste v sektorju izdelka v preiskavi lahko ustvarila od prodaje podobnega izdelka v Uniji v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez subvencioniranega uvoza. Poleg tega je teh 5 % stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je obravnavala kot ustrezna minimalna stopnja v drugih preiskavah podobnih izdelkov v istem sektorju.

(149)

Proizvajalci Unije so v OP dosegli prag dobička, toda zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil subvencionirani uvoz, cen niso mogli uskladiti cen s stroški in zato niso dosegli zadovoljivih rezultatov. Ta položaj je pojasnjen tudi z dejstvom, da se izdelek iz preiskave obravnava kot osnovni izdelek, zato so cene glavni dejavnik, ki vpliva na izbiro strank.

(150)

Denarni tok, to je sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, in ki je bil izračunan na podlagi dejavnosti, je bil negativen do leta 2010. Čeprav se je leta 2011 izboljšal, se je med letom 2011 in OP zmanjšal za 34 %.

(151)

Razvoj dobičkonosnosti in denarnega toka je v obravnavanem obdobju omejil zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za vlaganje v svoje dejavnosti in ogrozil njihov razvoj. Zato je bila zmožnost zbiranja kapitala in kritja stroškov proizvajalcev Unije omejena. Čeprav je vzorčenim proizvajalcem Unije v letu 2010 uspelo izvesti nekaj naložb, se je obseg teh pozneje zmanjšal, zlasti v OP, ko se je zmanjšal za 51 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2010. Poleg tega, čeprav je donosnost naložb v povezavi s podobnim izdelkom, izražena kot dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb, leta 2011 postala pozitivna, se je v OP občutno zmanjšala, in sicer za 5,9 odstotne točke, s tem pa je dosegla nizko raven, in sicer 0,8 %.

(152)

Glede na zgoraj navedeno je mogoče sklepati, da je finančna uspešnost vzorčenih proizvajalcev Unije v OP ostala nekoliko negotova.

(153)

Raven zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 41 %, to povečanje pa je sovpadlo z izgubo tržnega deleža, zlasti v OP.

(154)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju skromno povečali, zato niso odločilen dejavnik pri povečanju stroškov proizvodnje.

(155)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije ni v celoti izkoristila povečanja potrošnje v obravnavanem obdobju in zlasti v OP. Večina kazalnikov škode v zvezi z industrijo Unije se je sprva, tj. med letoma 2009 in 2010, precej izboljšala, toda pozneje je njen gospodarski položaj stagniral ali se celo poslabšal.

(156)

Nekateri kazalniki, kot sta proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije, so se v času razcveta trga med letoma 2009 in 2010 res znatno povečali, toda od leta 2010 naprej so zabeležili upočasnitev. Ta položaj se je pojavil kljub nadaljnjemu povečanju potrošnje.

(157)

Poleg tega je cenovni pritisk, ki je prevladoval na trgu Unije zlasti v OP, resno vplival na kazalnike škode v zvezi s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so denarni tok, naložbe in dobičkonosnost. Industrija Unije ni zmogla dovolj povišati cen, da bi s tem pokrila proizvodne stroške med letoma 2009 in 2010. Dobičkonosnost se je med leti 2009 in 2011 izboljšala z majhnim dobičkom v višini 1,4 % leta 2011, vendar se je začela v OP spet slabšati in je dosegla le prag dobička. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in okrevanje.

(158)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(159)

Komisija je v skladu s členom 8(5) in (6) osnovne uredbe proučila, ali je subvencionirani uvoz iz Indije industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da se šteje za znatno. Poleg subvencioniranega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, in sicer zaradi zagotovitve, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana subvencioniranemu uvozu.

(160)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 50 % in da se je istočasno obseg uvoza iz Indije več kot podvojil. Po drugi strani je povečanje subvencioniranega uvoza sovpadlo z upočasnjeno rastjo obsega prodaje industrije Unije nepovezanim strankam med letom 2010 in OP.

(161)

V zvezi s cenovnim pritiskom, ki je v obravnavanem obdobju prevladoval na trgu Unije, je bilo ugotovljeno, da so povprečne cene uvoza iz Indije v celem obdobju ostale nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. Subvencionirani uvoz iz Indije je v OP nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za povprečno 12,5 % in tako med letom 2009 in OP povečal svoj tržni delež za 40 %, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4,7 odstotne točke (s 67,6 % leta 2009 na 62,9 % v OP). Izguba tržnega deleža kaže, da je industrija Unije lahko samo v omejenem obsegu izkoristila povečano potrošnjo.

(162)

Industrija Unije je zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov poskušala zvišati ceno na enoto za nepovezane stranke, kot je prikazano v uvodni izjavi (145). Vendar zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil vse večji obseg subvencioniranega uvoza iz Indije, kot je navedeno zgoraj, zvišanje cen ni zadostovalo za pokritje naraščajočih stroškov, zato industrija Unije ni mogla doseči zadovoljive ravni dobička, ki se lahko šteje za nujno za to industrijo.

(163)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da je povečanje subvencioniranega uvoza iz Indije po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno prispevalo k povzročitvi znatne škode za industrijo Unije.

(164)

Spodnja preglednica prikazuje razvoj cen in obsega nesubvencioniranega izvoza v obravnavanem obdobju. Ta obseg je znašal manj kot tretjino indijskega izvoza v OP in je sledil enakemu trendu kot subvencioniran uvoz.

(165)

Na podlagi teh podatkov je Komisija mnenja, da možni negativni vpliv, ki bi ga nesubvencioniran uvoz lahko imel na trg Unije, ni tolikšen, da je njegov vpliv prekinil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom iz Indije in škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(166)

Poleg subvencioniranega uvoza iz Indije, ki je predstavljal 35 % celotnega uvoza na trg Unije v OP, je bilo treba v zvezi z vzročno zvezo proučiti tudi druge vire uvoza, vključno z Ljudsko republiko Kitajsko, Korejo in Švico.

(167)

Preiskava je pokazala, da so povprečne prodajne cene proizvajalcev izvoznikov iz Koreje in Švice v obravnavanem obdobju in zlasti v OP ostale nad prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov iz Indije in industrije Unije. Poleg tega se je tržni delež teh dveh držav v OP zmanjšal za 0,5 oziroma 1,6 odstotne točke.

(168)

Povprečna cena uvoza iz Ljudske republike Kitajske je bila nižja od ravni cen industrije Unije, tržni delež navedene države pa je v obravnavanem obdobju naraščal. Vendar pa je preiskava pokazala, da je bil nabor izdelkov, uvoženih iz Kitajske, drugačen in da kitajski izdelki na trgu Unije niso neposredno konkurenčni izdelkom industrije Unije ali izdelkom s poreklom iz Indije. Zato se je štelo, da izvoz iz Kitajske ne more znatno vplivati na osnovne vrste izdelkov, ki jih prodaja industrija Unije na trgu Unije. Torej je bil morebiten učinek uvoza iz Kitajske na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, minimalen.

(169)

Vseeno je proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo treba uvoz žic iz nerjavnega jekla iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Švice vključiti v obseg te preiskave.

(170)

Poleg navedenih dejstev in premislekov je treba opozoriti, da v začetni fazi in vse do zdaj ni bilo dokazov o subveniconiranju, škodi ali vzročni zvezi, ki bi utemeljili začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom iz navedenih držav. Tudi če bi obstajali dokazi, ki bi utemeljili preiskavo uvoza iz drugih držav, razlika v obravnavi, tj. začetek protidampinškega postopka samo proti uvozu iz Indije, ne bi pomenila diskriminacije. Zato trditev, da bi bilo treba te države vključiti v obseg preiskave, ni utemeljena in jo je treba zavrniti.

(171)

Na podlagi navedenega se sklene, da izvoz iz tretjih držav ni znatno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(172)

Celotni obseg izvoza zadevnega izdelka industrije Unije je predstavljal 8,5 % celotne proizvodnje v OP. To sliko kaže izvoz nepovezanim strankam s strani vzorčenih proizvajalcev Unije, katerih izvoz je predstavljal 7 % proizvodnje v OP, cene pa so bile 36 % višje kot cene na trgu EU v istem obdobju. Na podlagi tega se lahko sklene, da izvozna dejavnost industrije Unije ni mogla biti morebitni vzrok za znatno škodo.

(173)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (120), je bila potrošnja v letu 2009 posebej nizka zaradi izredno visokih ravni cene niklja in učinkov gospodarske krize. Te razmere vsekakor pojasnjujejo posebno slab finančni položaj industrije Unije leta 2009. Vendar je treba omeniti, da se v razmerah naraščajoče potrošnje od leta 2010 naprej uspešnost nizkocenovnega subvencioniranega uvoza povsem razlikuje od uspešnosti industrije Unije.

(174)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije tudi med splošnim gospodarskim okrevanjem ni mogla izkoristiti naraščajoče potrošnje in da se je njen tržni delež manjšal v celotnem obravnavanem obdobju, medtem ko se je tržni delež subvencioniranega izvoza iz Indije povečal.

(175)

Zato, čeprav sta gospodarska kriza in zvišanje cen surovin morda pripomogla k slabi uspešnosti industrije Unije, na splošno ni mogoče šteti, da je njun učinek prekinil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(176)

Dokazano je bilo, da sta se obseg in tržni delež subvencioniranega uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju bistveno povečala (za 110 % oziroma 40 %). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, zlasti pa v OP (povprečno za 12,5%).

(177)

To povečanje obsega in tržnega deleža subvencioniranega uvoza iz Indije je zlasti od leta 2010 naprej sovpadlo s počasnim razvojem finančnega položaja industrije Unije. Zato industrija Unije kljub okrevanju potrošnje povečanja proizvodnih stroškov ni mogla na zadovoljivi ravni prenesti na svoje stranke, posledično pa so finančni kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in naložbe, ostali na nizki ravni.

(178)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso bili takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med subvencioniranim uvozom iz Indije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(179)

Na podlagi navedene analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza, se začasno ugotovi, da je dampinški uvoz iz Indije povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(180)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe se je proučevalo, ali kljub začasni ugotovitvi škodljivega subvencioniranja obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(181)

Industrija Unije vključuje 27 znanih proizvajalcev, ki predstavljajo celotno proizvodnjo podobnega izdelka v Uniji. Proizvajalci so v različnih državah članicah Unije in so v OP neposredno zaposlovali 1 747 ljudi v zvezi s podobnim izdelkom.

(182)

Eden od proizvajalcev Unije, ki predstavlja razmeroma majhen delež proizvodnje Unije in ima povezano družbo v Indiji, je nasprotoval začetku preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi (22), je trdil tudi, da visokotehnološki izdelki ne bi smeli biti zajeti in da uvedba enakih ukrepov za to vrsto izdelka ni v interesu Unije.

(183)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (126), se je ta težava v vprašalniku rešila z razširitvijo kontrolnih številk izdelka, s čimer so se jasno opredelile zadevne vrste v preiskavi. Vendar je preiskava v tej fazi pokazala, da preiskava zajema visokotehnološke izdelke in da proizvajalci izvozniki iz Indije izvažajo le omejene količine te vrste izdelkov. Zato se pomisleki, ki jih je izrazil ta proizvajalec, niso šteli za utemeljene, njegove trditve pa so bile zavrnjene.

(184)

Ugotovljeno je bilo, da je industrija Unije zaradi subvencioniranega uvoza iz Indije utrpela znatno škodo. Spomniti je treba, da industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti naraščajoče potrošnje in da je finančni položaj industrije Unije ostal negotov.

(185)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo izravnalnih dajatev znova vzpostavili pravični pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen podobnega izdelka s proizvodnimi stroški.

(186)

Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in splošni finančni položaj. Uvedba ukrepov bi industriji omogočila, da ohrani in nadalje razvija svoja prizadevanja za stroškovno učinkovitost.

(187)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se poslabšala.

(188)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protisubvencijskih ukrepov za uvoz iz Indije v interesu industrije Unije.

(189)

Vprašalniki so bili poslani devetim uporabnikom v Uniji. Samo trije so predložili izpolnjene vprašalnike, kar pomeni približno 6 % celotnega uvoza zadevnega izdelka iz Indije v OP. Delujejo v sektorjih, povezanih s predelavo hrane, vključno s komercialnimi kuhinjami, pripravo in dostavo hrane in gospodinjskimi aparati, ter v avtomobilski industriji.

(190)

V povprečju so nakupi izdelkov iz Indije predstavljali približno 67 % njihovih celotnih nakupov zadevnega izdelka, le za enega od uporabnikov pa je bila Indija edini vir dobave. V OP je povprečni delež prometa, ki vključuje zadevni izdelek, predstavljal 54 % njihovega celotnega prometa.

(191)

Preiskava je pokazala, da je bila povprečna dobičkonosnost vseh sodelujočih uporabnikov v sektorjih, ki uporabljajo zadevni izdelek, v OP nad 9-odstotnim dobičkom od prometa.

(192)

Verjeten učinek predlaganih ukrepov je bil ocenjen na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili uporabniki, in celotnega trga Unije za zadevni in podobni izdelek. Ob predpostavki najslabšega možnega primera za trg Unije, tj. da povišanja cen ne bo mogoče prenesti na distribucijsko verigo in da bodo uporabniki še naprej kupovali izdelke iz Indije v enakih količinah kot prej, bi učinek dajatve na dobičkonosnost uporabnikov pomenil zmanjšanje za približno 0,2 odstotne točke.

(193)

Opozoriti je treba, da je imel eden od uporabnikov nevtralno stališče glede preiskave, saj meni, da uvedba ukrepov ne bo znatno vplivala na tržne cene, saj bi morebitno povišanje cen absorbirali distributerji.

(194)

Drug uporabnik je izrazil zaskrbljenost, da bodo ukrepi, če bodo uvedeni, vplivali tudi na nekatere vrste izdelkov, ki se v Uniji ne proizvajajo več. Vendar je preiskava pokazala, da se vrste izdelkov, ki jih je navedel zadevni uporabnik, v Uniji še vedno proizvajajo in da povpraševanje po navedenih vrstah nerjavnega jekla ni veliko. Poleg tega je treba opozoriti, da proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju niso proizvajali s polno zmogljivostjo in da bi se torej v primeru, da bi se povpraševanje povečalo, lahko ustrezno povečala tudi proizvodnja.

(195)

Treba je poudariti, da bi lahko uporabniki, kar zadeva kakovost ali ceno izdelka, enostavno zamenjali svoje vire dobave, ker je zadevni izdelek standardiziran v smislu sektorja in uporabe. Uvedba ukrepov ne sme izključevati možnosti uvoza zadevnega izdelka iz drugih držav in celo iz Indije, potem ko bodo odpravljeni učinki, ki zaradi subvencioniranja izkrivljajo trgovino.

(196)

Ob upoštevanju navedenega, tudi če obstaja verjetnost, da bodo ukrepi za uvoz iz Indije na nekatere uporabnike vplivali bolj negativno kot na druge, se šteje, da je splošni učinek na uporabnike omejen.

(197)

Sodelovanje nepovezanih uvoznikov je bilo omejeno. Devet uvoznikov je predložilo informacije za vzorčenje, toda sodeloval je le eden. Ta družba je predstavljala približno 7 % skupnega uvoza iz Indije v OP. Družba nasprotuje uvedbi ukrepov, saj je Indija njen daleč najpomembnejši dobavitelj. Čeprav bi imela uvedba ukrepov negativen učinek na dobičkonosnost družbe uvoznice, ker bi imela tako višje stroške, bi morala biti družba sposobna prenesti vsaj del povišanja stroškov na svoje stranke.

(198)

Poleg tega bi se uvozniki lahko preusmerili na druge vire, vključno z industrijo Unije in drugimi državami izvoznicami.

(199)

Na podlagi tega se začasno sklene, da uvedba izravnalnih ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov.

(200)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Indije.

(201)

Poleg tega se ob upoštevanju splošnega učinka protisubvencijskih ukrepov na trg Unije zdi, da pozitivni učinki, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine, ki so bolj omejene.

(202)

Glede na sklepe o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne izravnalne ukrepe, s katerimi se prepreči, da bi subvencioniran uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(203)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene subvencijske stopnje in znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(204)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega subvencioniranja, se je upoštevalo, da bi moral vsak morebiten ukrep omogočiti industriji Unije, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez subvencioniranega uvoza.

(205)

Zato je bila stopnja odprave škode izračunana na podlagi primerjave tehtane povprečne cene subvencioniranega uvoza, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen iz uvodne izjave (130), in neškodljive cene industrije Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je proizvodnim stroškom prištela razumna stopnja dobička. Stopnja ciljnega dobička je bila začasno določena na 5 %, kot je navedeno v uvodni izjavi (148).

(206)

Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene kot odstotek povprečne celotne uvozne cene CIF; glej uvodno izjavo (208).

(207)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe začasne izravnalne ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz Indije na ravni nižjih stopenj subvencioniranja in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(208)

Na podlagi navedenega so bile stopnje izravnalnih dajatev določene s primerjavo med stopnjami škode in subvencijsko stopnjo. V skladu s tem so predlagane začasne stopnje izravnalnih dajatev naslednje:

(209)

Kar zadeva vzporedno protidampinško preiskavo v skladu z drugim pododstavkom člena 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. Novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (8), za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Glede subvencijskih shem, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (29) do (112), se vse sheme nanašajo na izvozno subvencioniranje. Ustrezne stopnje začasnih protidampinških dajatev zadevnih sodelujočih proizvajalcev se zato ustrezno prilagodijo v vzporedni protidampinški preiskavi.

(210)

Stopnje izravnalnih dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju s stopnjo dajatve na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, ki ga proizvajajo te družbe, torej posebej navedeni pravni subjekti. Uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(211)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj izravnalnih dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma nasloviti na Komisijo (9) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(212)

Za zagotovitev ustreznega uveljavljanja protisubvencijske dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(213)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo izravnalnih dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –

—

2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma;

—

manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,