PRILOGA

Statistična infrastruktura in cilji evropskega statističnega programa za obdobje 2013–2017

Uvod

Za izvajanje politik Unije so potrebne visokokakovostne, primerljive in zanesljive statistične informacije o gospodarskih, socialnih in okoljskih razmerah v Uniji ter njihovih elementih na nacionalni in regionalni ravni. Evropa nujno potrebuje evropsko statistiko tudi zato, ker ta omogoča splošni javnosti in evropskim državljanom razumevanje demokratičnega procesa in razprave o sedanji in prihodnji Uniji ter sodelovanje v njih.

Evropski statistični program zagotavlja zakonodajni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v obdobju 2013–2017.

Evropska statistika se razvija, pripravlja in izkazuje na podlagi navedenega zakonodajnega okvira s tesnim in usklajenim sodelovanjem v evropskem statističnem sistemu (ESS).

Statistika, razvita, pripravljena in izkazovana na podlagi evropskega statističnega programa 2013–2017 (v nadaljnjem besedilu: program), prispeva k izvajanju politik Unije, kot se odražajo v PDEU in strategiji Evropa 2020 ter njenih zadevnih vodilnih pobudah in drugih politikah, navedenih v strateških prednostnih nalogah Komisije.

Glede na to, da je program večletni program, ki zajema obdobje petih let, ter da je cilj ESS ostati vodilni akter na statističnem področju, je program ambiciozen z vidika obsega in ciljev, vendar pa se bo izvajal postopoma. Eden od ciljev programa bo razvoj učinkovitega mehanizma za določanje prednostnih nalog in poenostavitev.

Statistična infrastruktura

Program si bo prizadeval vzpostaviti infrastrukturo statističnih informacij. To infrastrukturo je treba pripraviti za obsežno in intenzivno uporabo različnih aplikacij.

Oblikovanje politike usmerja odločitve za pripravo evropske statistike. Vendar bi morala biti ta statistika na voljo in lahko dostopna tudi drugim nosilcem odločanja, raziskovalcem, podjetjem in evropskim državljanom na splošno, saj predstavljajo javno dobro ter jih plačajo evropski državljani in podjetja, ki bi morali imeti enake koristi od zagotovljenih storitev. Da bo infrastruktura izpolnila to vlogo, jo je treba zasnovati v skladu z dobrim konceptualnim okvirom, ki na eni strani zagotavlja primernost za različne namene, na drugi pa omogoča prožno prilagajanje spreminjajočim se potrebam uporabnikov v prihodnosti.

Infrastruktura statističnih informacij je predstavljena v nadaljevanju:

INFRASTRUKTURA STATISTIČNIH INFORMACIJ

Program bo v tej splošni shemi še naprej razlikoval med tremi stebri statističnih informacij: statistika podjetij, Evropa državljanov ter geoprostorska, okoljska, kmetijska in druge sektorske statistike.

Politike Unije in zadevne svetovne politike so instrumenti, ki določajo statistične zahteve, na katere se bo program odzval s preoblikovano strukturo in ustreznim procesom priprave. Vsaka posamezna politika Unije in svetovna politika se torej izraža v različnih sestavnih delih statistične infrastrukture in obravnava s posebnimi dejavnostmi programa. Nove politike, določene v prihodnjih letih, bodo obravnavane z oblikovanjem novih načinov izpeljave kazalnikov/računov na podlagi statističnih podatkov, pripravljenih v okviru treh stebrov.

STATISTIČNE INFORMACIJE – STRUKTURA IN DINAMIKA

Cilji

Splošni cilj programa je, da ESS ostane vodilni ponudnik visokokakovostne statistike o Evropi.

Ob upoštevanju sredstev, ki so na voljo na nacionalni ravni pa tudi na ravni Unije, ter bremena poročanja, se pri statističnih ukrepih, sprejetih za izvajanje programa, sledi naslednjim posebnim ciljem:

—

cilj 1: pravočasno zagotavljanje statističnih informacij v podporo razvoju, spremljanju in vrednotenju politik Unije, ob ustreznem upoštevanju prednostnih nalog ter ohranjanju ravnotežja med gospodarskim, socialnim in okoljskim področjem, ter zadovoljevanje potreb širokega kroga uporabnikov evropske statistike, vključno z drugimi nosilci odločanja, raziskovalci, podjetji in evropskimi državljani na splošno, na stroškovno učinkovit način, brez nepotrebnega podvajanja prizadevanj,

—	cilj 2: izvajanje novih metod priprave evropske statistike, namenjene povečanju učinkovitosti in izboljšanju kakovosti,

—	cilj 3: okrepitev partnerstva v ESS in širše, da se dodatno poveča njegova produktivnost in okrepi njegova vodilna vloga na področju uradne statistike na svetovni ravni, in

—	cilj 4: dosledno zagotavljanje takih statistik med celotnim trajanjem programa, pod pogojem, da to ne ovira mehanizmov ESS za določanje prednostnih nalog.

Ti specifični cilji so razdeljeni na različna prednostna področja, opisana v nadaljevanju. Cilja 1 in 4 sta obravnavana v oddelku „I. Statistični rezultati“, cilj 2 v oddelku „II. Metode priprave evropske statistike“, cilj 3 pa v oddelku „III. Partnerstvo“.

I.   STATISTIČNI REZULTATI

1.   Kazalniki

1.1   Evropa 2020

Potrditev strategije Evropa 2020 na zasedanju Evropskega sveta junija 2010 je močno vplivala na oblikovanje strateškega programa za politike Unije in nacionalne politike v prihodnjih letih. V tem programu so opredeljeni številni krovni cilji in vodilne pobude, za katere so bili v ESS pripravljeni statistični kazalniki na številnih področjih (npr. izboljšanje pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, spodbujanje zaposlovanja, izpolnjevanje ciljev Unije na področju podnebnih sprememb in energije, učinkovita raba virov, izboljšanje stopenj izobrazbe, vključno z učno mobilnostjo, aktivno in zdravo staranje ter spodbujanje socialne vključenosti z zmanjšanjem revščine).

Cilj 1.1.1

Zagotoviti visokokakovostne statistične informacije, ki bi morale biti pravočasno dostopne, za spremljanje izvajanja strategije Evropa 2020. Novi kazalniki v največji možni meri temeljijo na razpoložljivih statističnih podatkih.

Cilj se bo uresničeval z zagotavljanjem:

—	posodobljenih kazalnikov krovnega cilja za strategijo Evropa 2020 (na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja, inovacij, energije/podnebnih sprememb, izobraževanja, okolja, socialne zaščite, socialne vključenosti in revščine) na spletnem mestu Komisije (Eurostat),

—	statistike za podporo spremljanja izvajanja vodilnih pobud strategije Evropa 2020,

—	dodatnih kazalnikov, ki bodo prispevali k predhodnemu in naknadnemu vrednotenju gospodarske, socialne in okoljske politike Evropske unije, in

—	kazalnikov o zaposlenosti, ki razlikujejo med zaposlitvijo za skrajšani in polni delovni čas, ter s kazalniki o brezposelnosti, ki upoštevajo udeležence aktivacijskih politik, na primer usposabljanja.

1.2   Gospodarsko upravljanje

Kriza in napetosti na finančnih trgih so izpostavile potrebo po krepitvi gospodarskega upravljanja Unije. Poleg statističnih dejavnosti, ki še tečejo, je Unija že sprejela odločne ukrepe na področju gospodarskega upravljanja in usklajevanja in nekateri med njimi bodo imeli večje statistične učinke.

Cilj 1.2.1

Razviti nove in okrepiti sedanje statistične informacije, ki so pomembne za nosilce odločanja v Uniji in javnost na splošno, v zvezi z okrepljenim in povezanim gospodarskim upravljanjem Unije ter nadzornim ciklom, ki povezuje Pakt za stabilnost in rast ter gospodarsko politiko.

Cilj se bo uresničeval:

—	z zagotavljanjem statistike za sistem kazalnikov za makroekonomska neravnovesja in temeljno analizo,

—	z zagotavljanjem statistike za okrepljen Pakt za stabilnost in rast, ki je posebej usmerjena v pripravo in zagotavljanje visokokakovostne statistike o javnem dolgu,

—	z razvojem in pripravo sklopa kazalnikov za merjenje konkurenčnosti, in

—	z zanesljivim vodenjem kakovosti, ki se bo izvajalo v verigi priprave statistike, pri čemer bodo zajeti tudi vnaprejšnji javnofinančni podatki in temeljni delovni postopki v državah članicah.

Cilj 1.2.2

Nosilcem odločanja v Uniji zagotoviti zanesljive statistične podatke in kazalnike za upravne in regulativne namene ter spremljanje posebnih zavez politike Unije.

Cilj se bo uresničeval:

—	z opredeljenim in z uporabniki dogovorjenim področjem uporabe statistike za upravne in regulativne namene, in

—	z opredelitvijo, če je to potrebno, izvajanjem in pojasnitvijo okvira trdnega vodenja kakovosti za te kazalnike.

1.3   Gospodarska globalizacija

Socialni, gospodarski in drugi učinki finančne krize, vse večji čezmejni tokovi in razdrobljenost proizvodnih procesov so poudarili potrebo po bolj usklajenem okviru in okrepljenem merjenju globalizirane proizvodnje.

Cilj 1.3.1

Okrepiti kazalnike in statistične informacije, ki so na voljo o gospodarski globalizaciji in globalnih vrednostnih verigah za nosilce odločanja v Uniji in javnost na splošno.

Cilj se bo uresničeval:

—	s posodobitvijo sedanjih kazalnikov o gospodarski globalizaciji, ki so na voljo na spletnem mestu Komisije (Eurostat),

—	z razvojem novih kazalnikov o globalnih vrednostnih verigah, vključno s tokovi naravnih virov in odvisnostjo od njih,

—	z analizo globalnih vrednostnih verig, po možnosti z ustreznimi preglednicami vložkov in rezultatov, ter statistike zunanje trgovine in podjetij, vključno s povezovanjem mikropodatkov, in

—	s preučitvijo potrebe po reformi izračuna in razporeditve storitev finančnega posredništva.

2.   Računovodski okviri

Sporočilo Komisije z dne 20. avgusta 2009 z naslovom „BDP in več: merjenje napredka v spreminjajočem se svetu“ ter objava Stiglitz-Sen-Fitoussijevega poročila o merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka sta dala nov zagon za ključni izziv ESS, in sicer kako doseči boljšo statistiko o medsektorskih vprašanjih in bolj povezano statistiko za opis kompleksnih socialnih, okoljskih in gospodarskih pojavov, ki presegajo tradicionalna merila gospodarskih rezultatov. Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR) zagotavlja povezan in skladen okvir za vse gospodarske statistike, ki bi ga bilo treba dopolniti z drugimi kazalniki, da se zagotovijo izčrpnejše informacije za oblikovanje politike in sprejemanje odločitev.

2.1   Gospodarska in socialna uspešnost

Z gospodarsko krizo se je povečala potreba po sklopu visokokakovostnih makroekonomskih kazalnikov za boljše razumevanje in analizo gospodarskih nihanj in njihovih vplivov na družbo ter s tem olajšanje sprejemanja odločitev. Zaradi vse bolj globalizirane proizvodnje je treba oblikovati skladen okvir, s katerim se bosta olajšala razlaga in povezovanje statistike z različnih področij.

Cilj 2.1.1

Dopolniti merjenje gospodarske uspešnosti z različnimi razsežnostmi globalizacije, kakovostjo življenja, dostopnostjo blaga in storitev, okoljsko trajnostjo, zdravjem, blaginjo, socialno kohezijo in socialno vključenostjo. Oblikovati okvir za analizo globalizirane proizvodnje.

Cilj se bo uresničeval:

—	z izvajanjem in sestavljanjem letnih in četrtletnih nacionalnih računov ter letnih regionalnih računov v skladu z ESR,

—	z oblikovanjem kazalnikov o porazdelitvi prihodkov in potrošnje v gospodinjstvih (z uskladitvijo agregatov nacionalnih računov s podatki iz raziskovanj v gospodinjstvih ali z upravnimi podatki),

—	s pravočasnim sestavljanjem kakovostne statistike cen, predvsem usklajenih indeksov cen življenjskih potrebščin,

—	s satelitskimi računi, izdelanimi za nova področja,

—	z ustvarjenjem zbirke podatkov za merjenje rasti in produktivnosti, pri kateri bodo upoštevane spremembe produktivnosti v javnem in zasebnem sektorju,

—	z oblikovanjem konceptualnega okvira za analizo globalizirane proizvodnje,

—	z oblikovanjem konceptualnega okvira za merjenje kakovosti življenja in blaginje, in

—	s čim boljšo uskladitvijo ustreznih računovodskih in statističnih konceptov.

Cilj 2.1.2

Zagotoviti ključne makroekonomske in socialne kazalnike ter glavne evropske ekonomske kazalnike (Principal European Economic Indicators – PEEI) kot usklajen sklop kazalnikov za izpolnjevanje zahtev glede statističnih podatkov Unije in svetovnih statističnih podatkov ter prilagoditi PEEI spreminjajočim se potrebam uporabnikov.

Cilj se bo uresničeval:

—	z usklajeno izdelavo prikazov ključnih makroekonomskih in socialnih kazalnikov ter kazalnikov trajnostnega razvoja,

—	z usklajeno metodologijo za ključne makroekonomske in socialne kazalnike ter PEEI,

—	z večjo mednarodno primerljivostjo kazalnikov,

—	z izboljšanimi orodji za olajšanje razlage kazalnikov in obveščanja o njih, in

—	z usklajeno statistiko o stanovanjih in povezanih temah, ki je na voljo za vse države članice.

2.2   Okoljska trajnost

Varstvo, ohranjanje in izboljšanje okolja za sedanje in prihodnje generacije ter boj proti učinkom podnebnih sprememb so zelo visoko na evropskem političnem dnevnem redu in so cilji Pogodb. Za učinkovite politike na teh področjih so potrebne statistične informacije z različnih področij.

Cilj 2.2.1

Zagotoviti okoljske račune in statistiko v zvezi s podnebnimi spremembami ob upoštevanju mednarodnega razvoja razmer na tem področju.

Cilj se bo uresničeval:

—

z razvojem sistema okoljskih računov kot „satelitskih računov“ za glavne nacionalne račune, ki zagotavlja informacije o emisijah v zrak, porabi energije, tokovih in rezervah naravnih virov in vode, trgovini z osnovnimi in nujno potrebnimi surovinami, okoljski obdavčitvi in porabi za varstvo okolja, po možnosti vključno z zeleno rastjo/naročili,

—	s posodabljanjem, oblikovanjem, pripravljanjem in širitvijo kazalnikov, ki kažejo sekundarne pritiske, učinke podnebnih sprememb, tudi o zdravju, ranljivih vidikih in napredku pri prilagajanju, in

—	z razvojem vodilnega kazalnika za merjenje globalne okoljske obremenitve.

3.   Podatki

3.1   Statistika podjetij

Evropska podjetja so v središču številnih politik Unije. Poleg tega so odgovorna za zagotavljanje osnovnih podatkov. Skladno s tem je velika potreba po statistiki podjetij v širšem smislu za podporo sprejemanja odločitev in tudi zato, da se evropskim državljanom in podjetjem pomaga razumeti učinek teh politik, pri čemer pa je treba razlikovati med velikimi podjetji, podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter malimi in srednjimi podjetji, za katera velja povečana potreba po podrobni in usklajeni statistiki. Tu je še potreba po zmanjšanju upravnega bremena in bremena poročanja.

Cilj 3.3.1

Povečati učinkovitost in uspešnost procesov priprave statistike. Zagotoviti visokokakovostno statistiko o ključnih področjih, na katerih so podjetja središče interesov, kot so statistika podjetij, kratkoročni kazalniki, naložbe podjetij v človeški kapital ter spretnosti, mednarodne transakcije, globalizacija, spremljanje notranjega trga, razvoj in raziskave, inovacije in turizem. Posebno pozornost je treba nameniti razpoložljivosti podatkov v industrijskih ali storitvenih sektorjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti v zelenem in digitalnem sektorju ali sektorju socialnega gospodarstva (kot sta zdravstvo in izobraževanje).

Cilj se bo uresničeval:

—	s ponovno uporabo razpoložljivih podatkov v statističnem sistemu ali družbi ter z izdelavo skupne infrastrukture in skupnih orodij,

—	z zagotavljanjem statističnih informacij in kazalnikov o podjetjih na letni in medletni podlagi,

—	z zagotavljanjem statističnih informacij, ki opisujejo položaj Evrope v svetu in odnose Unije s preostalim svetom,

—	z zagotavljanjem statističnih informacij za analizo globalnih vrednostnih verig in razvojem registra Euroskupine kot opore za zbiranje informacij z različnih področij o globalizaciji,

—	s ponovnim uravnoteženjem zbiranja statistike za trgovino z blagom in s storitvami z izboljšano razpoložljivostjo podatkov o storitvah ter s sprejetjem ukrepov za ponovno uravnoteženje statističnih informacij o storitvah in blagu,

—	z izdelavo orodij za spremljanje enotnega trga, kot so orodje za spremljanje cen živil in povezani kazalniki,

—	z zagotavljanjem kakovostne statistike o ključnih področjih uspešnosti v zvezi z inovacijami ter raziskavami in razvojem s širšo uporabo registrov patentov ter širšo uporabo posameznih mikropodatkov za raziskovalne in statistične namene,

—	z zagotavljanjem statistike o turistični ponudbi in povpraševanju z optimiziranim zbiranjem podatkov in boljšim povezovanjem podatkov iz turizma z drugimi področji, in

—	z zagotavljanjem statistike o rabi virov in učinkoviti rabi virov, ki bo čim bolj temeljilo na sedanjem zbiranju podatkov.

3.2   Evropa državljanov

Evropski državljani so v središču politike Unije. Zato je velika potreba po socialni statistiki v širšem smislu za podporo sprejemanju odločitev ter za nadzor rezultatov socialne politike in tudi zato, da se evropskim državljanom pomaga razumeti učinek teh politik na njihovo življenje in dobro počutje.

Cilj 3.2.1

Zagotoviti kakovostno statistiko o ključnih področjih socialne politike, na katerih so državljani v središču interesa, kot so dobro počutje, trajnost, socialna kohezija, revščina, neenakosti, demografski izzivi (zlasti staranje prebivalstva in migracije), trg dela, izobraževanje in usposabljanje, vključno z izobraževanjem otrok in odraslih, poklicnim usposabljanjem in učno mobilnostjo mladih, kultura, telesna aktivnost, kakovost življenja, varnost, zdravje, invalidnost, poraba, prosti pretok in notranji trg, mobilnost mladih, tehnološke inovacije in nove možnosti izbire življenjskega sloga. Ti statistični podatki bi morali po možnosti biti ločeni po spolu za skupine, ki so v posebnem interesu nosilcev socialne politike. V skladu s členom 6 se določijo prednostne naloge.

Cilj se bo uresničeval:

—	utrditvijo osnovne infrastrukture za evropsko socialno statistiko, vključno z raziskavami in zbiranjem podatkov na podlagi upravnih virov in skupno zbirko osnovnih spremenljivk,

—	razvojem osnovnih socialnih raziskovanj za pridobitev podatkov (tudi mikropodatkov) o osebah in gospodinjstvih, ki bi jih racionalizirali in dopolnili z dodatnim in manj pogostim zbiranjem mikropodatkov,

—	zagotavljanjem statistike o izobraževanju in usposabljanju, vključno z racionalizacijo in posodobitvijo raziskave o izobraževanju odraslih,

—	zagotavljanjem statistike prihodkovnih neenakosti, ki nudijo primerljiv nacionalni vodilni kazalnik, ter podatki o neenakostih pri dostopu do osnovnega blaga in storitev,

—	metodološkim delom pri pridobivanju statistike o telesni aktivnosti in kulturi,

—	zagotavljanjem statistike o varnosti pred kaznivimi dejanji, zdravju, kot je dogovorjeno v okvirni Uredbi (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (1) in invalidnosti,

—	izvajanjem ukrepov delovnega programa o vključevanju statistike o migracijah,

—	zagotavljanjem kazalnikov o kakovosti življenja za merjenje napredka družb, in

—	začetkom priprav na naslednji popis prebivalstva (predvidoma leta 2021).

3.3   Geoprostorska, okoljska, kmetijska in druga sektorska statistika

Kombinacija statistike s prostorsko referenciranimi podatki in geoprostorsko analizo bo prinesla nove priložnosti, ki jih bo ESS dodatno preučil. Nekaterim vprašanjem, kot sta zaupnost in statistična veljavnost ocen majhnih območij, bo treba nameniti posebno pozornost.

V prihodnosti bo zelo pomembna energetska statistika in statistika transporta za podporo strategiji Evropa 2020 in politiki o podnebnih spremembah.

Kmetijska politika bo tudi v obdobju 2013–2017 med pomembnimi politikami Unije. Na statistično delo bo močno vplival rezultat preučitve skupne kmetijske politike po letu 2013. Poudarek bo na okoljskih vidikih, vidikih v zvezi z biotsko raznovrstnostjo/ekosistemom, gospodarskih vidikih, vidikih v zvezi z zdravjem ljudi, varnostjo in socialnih vidikih.

Cilj 3.3.1

Podpirati oblikovanje politike na podlagi dokazov z bolj prilagodljivo in večjo uporabo prostorskih informacij skupaj s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi statističnimi informacijami.

Cilj se bo uresničeval:

—	z nadaljnjim razvojem, vzdrževanjem in delovanjem infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), ustanovljene z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), zlasti geoportala Unije,

—	na podlagi sodelovanja s programi Unije za raziskovanja o rabi zemljišč in zaznavanju na daljavo bodo na voljo raznovrstne geografske informacije, in

—	s povezovanjem statističnih podatkov, kjer je to ustrezno, s čimer se bo ustvarila prilagodljiva infrastruktura z več viri za zagotavljanje ciljno usmerjene prostorsko-časovne analize.

Cilj 3.3.2

Zagotoviti kakovostno okoljsko statistiko za podporo oblikovanju politik Unije.

Cilj se bo uresničeval:

—

s sklopom ključnih okoljskih statistik o virih, na primer o odpadkih in recikliranju, vodi, nahajališčih surovin, ekosistemskih storitvah in biotski raznovrstnosti na nacionalni in po možnosti regionalni ravni, ter s sklopom ključnih statistik v zvezi s podnebnimi spremembami za podporo ukrepom in politikam blaženja posledic in prilagajanja na vseh ustreznih ravneh, od lokalne ravni do ravni Unije.

Cilj 3.3.3

Zagotoviti energetsko statistiko in statistiko transporta za podporo politik Unije.

Cilj se bo uresničeval s pripravo in izkazovanjem statistike o:

—	obnovljivih virih energije,

—	energijskih prihrankih/energetski učinkovitosti, in

—	varnosti transporta, mobilnosti potnikov, merjenju cestnega prometa in kombiniranem prevozu tovora.

Cilj 3.3.4

Zagotoviti statistiko kmetijstva, ribištva in gozdarstva za razvoj in spremljanje skupne kmetijske in skupne ribiške politike, ob upoštevanju ključnih evropskih strateških ciljev v zvezi s trajnostjo in razvojem podeželja, z izvajanjem rednih dejavnosti v zvezi z razvojem, pripravo in izkazovanjem statistike.

Cilj se bo uresničeval:

—	s preučitvijo in poenostavitvijo zbiranja kmetijskih podatkov v skladu s pregledom skupne kmetijske politike po letu 2013,

—	s preoblikovanjem postopka zbiranja kmetijskih podatkov, zlasti s ciljem izboljšati kakovost in pravočasnost zagotovljenih podatkov,

—	s temeljitim pregledom sistema upravljanja podatkov o rabi/pokrovnosti tal in z izdelavo in izvajanjem novega sistema na podlagi tega,

—	z izvajanjem sistema zbiranja podatkov za usklajene kmetijsko-okoljske kazalnike, po možnosti na podlagi obstoječih podatkov,

—	z zagotavljanjem ustreznih razčlenitev po regijah, in

—	z izvajanjem in razširjanjem niza ključnih gozdarskih podatkov iz enotnega okoljsko-gospodarskega računovodenja za gozdarstvo (IEEAF), kot so gozdne površine, obseg in vrednost neposekanega lesa ter ekonomski računi za gozdarstvo in sečnjo.

II.   METODE PRIPRAVE EVROPSKE STATISTIKE

ESS se spopada s številnimi izzivi, kot so: naraščajoče povpraševanje po visokokakovostni statistiki, vse večja potreba po kompleksni večrazsežnostni statistiki, pojav novih akterjev na trgu informacij, omejitve virov, potreba po dodatnem zmanjšanju bremena za dajalce statističnih podatkov in vse večja raznovrstnost komunikacijskih orodij. To pomeni, da je treba metode priprave in izkazovanja uradne evropske statistike postopno prilagoditi.

1.   Vodenje kakovosti ESS

Cilj 1.1

V ESS uvesti sistem za vodenje kakovosti, ki temelji na Kodeksu ravnanja.

Povečati izmenjavo dobrih praks pri izvajanju Kodeksa ravnanja in zagotoviti, da je poročanje o kakovosti osredotočeno na različne potrebe uporabnikov.

Cilj se bo uresničeval:

—	z uvedbo novih mehanizmov spremljanja in drugega kroga medsebojnih pregledov za presojo skladnosti s Kodeksom ravnanja,

—	z uskladitvijo okvirov za zagotavljanje kakovosti med ESS in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB),

—	z zadovoljevanjem potreb uporabnikov po poročanju o kakovosti, in

—	s standardizacijo poročil o kakovosti na različnih področjih statistike na ravni Unije.

2.   Določanje prednostnih nalog in poenostavitev

ESS se sooča z velikim izzivom: kako zagotoviti visokokakovostno evropsko statistiko za zadovoljitev potreb po statistiki ob precej zmanjšanih proračunih držav članic ter politiki ničelne rasti človeških virov v Komisiji in državah članicah, zaradi česar se bodo v nekaterih organih realno zmanjšali kadrovski viri. Glede na te omejitve virov na evropski in nacionalni ravni je pomembno izboljšati ukrepe za določanje prednostnih nalog in poenostavitev, kar zahteva zavezanost vseh partnerjev ESS. Mehanizem določanja prednostnih nalog se vpeljuje kot sestavni del priprave letnih delovnih programov in se bo izvajal v celotnem trajanju programa. To med drugim vključuje letni pregled sedanjih statističnih zahtev, pri katerem so izhodiščna točka pobude Komisije za zmanjšanje teh zahtev ob upoštevanju interesov uporabnikov, pripravljavcev in dajalcev podatkov. Ta proces bi bilo treba voditi v tesnem sodelovanju z uporabniki in pripravljavci evropskih statističnih podatkov.

Cilj 2.1

Izvesti mehanizem določanja prednostnih nalog za ESS, da se poenostavijo zahteve glede poročanja in se prilagodi novim potrebam po statistiki ob upoštevanju omejitev pripravljavcev, bremena poročanja in potreb uporabnikov.

Cilj se bo uresničeval:

—	z opredeljevanjem prednostnih nalog in temu ustreznemu dodeljevanju virov,

—	z opredeljevanjem prednostnih nalog ESS kot del letnega delovnega programa iz člena 9,

—	z upoštevanjem rezultatov posvetovanj z uporabniki in pripravljavci v letnem delovnem programu, in

—	z obveščanjem uporabnikov o statističnih področjih, ki bodo poenostavljena, in zbiranju podatkov, ki bo zmanjšano/opuščeno.

3.   Večnamenska statistika in povečanje učinkovitosti pri pripravi

Cilj 3.1

Ob upoštevanju stroškov ESS, povezanih z izvajanjem, postopno uvesti poslovno arhitekturo ESS, ki bo omogočala bolj povezano pripravo evropske statistike, uskladiti in standardizirati metode in metapodatke priprave, okrepiti horizontalno (med statističnimi področji) in vertikalno (med partnerji ESS) povezovanje procesov priprave statistike v ESS ob upoštevanju načela subsidiarnosti, uporabiti in povezati več virov podatkov in pripravljati večnamensko statistiko. Posebna pozornost bo namenjena vprašanjem zaupnosti, ki se bodo pojavila z povečano uporabo, ponovno uporabo in izmenjavo mikropodatkov in upravnih evidenc.

Cilj se bo uresničeval:

—	z obsežnejšo uporabo ustreznih upravnih podatkov na vseh statističnih področjih,

—	z opredeljevanjem in uporabo novih virov podatkov za evropsko statistiko,

—	z večjim vključevanjem Komisije (Eurostat) in nacionalnih statističnih organov v zasnovo upravnih evidenc,

—	z obsežnejšo uporabo tehnik statističnega usklajevanja in povezovanja podatkov za povečanje ponudbe evropske statistike,

—	z uporabo evropskega pristopa k statistiki za hiter odziv politike v posebnih in ustrezno utemeljenih primerih,

—	z večjim povezovanjem procesov priprave evropske statistike z usklajenimi ukrepi ESS,

—	z nadaljnjim usklajevanjem statističnih konceptov med statističnimi področji,

—	z razvojem in uvedbo prilagodljive referenčne infrastrukture IT in tehničnih standardov za izboljšanje interoperabilnosti, izmenjavo podatkov in metapodatkov ter skupno oblikovanje podatkov,

—	z uporabo standardnih orodij IT v vseh statističnih poslovnih procesih,

—	z oblikovanjem metodoloških standardov za večjo uporabo in razpoložljivost harmoniziranih metodologij (vključno z mešanimi pristopi k zbiranju podatkov) in harmoniziranih metapodatkov,

—	z okrepitvijo vloge statističnih poslovnih registrov kot mest, kjer se hranijo statistične enote za vso poslovno statistiko, ki se uporabljajo kot vir za nacionalne račune, in

—	z izboljšanjem zagotavljanja metapodatkov, torej informacij o tem, kako so bili podatki pridobljeni, kakšne kakovosti so in kako je mogoče zagotoviti, da bodo ti podatki za uporabnike bolj razumljivi.

Cilj 3.2

Zagotoviti dobro delovanje in skladnost ESS z učinkovitim sodelovanjem in komunikacijo.

Cilj se bo uresničeval:

—	z učinkovito podporo partnerstvu v ESS,

—	z opredelitvijo in izvajanjem postopkov za delitev bremena in dela v ESS, in

—	z dodatnim razvojem in zagotovitvijo delovanja omrežij sodelovanja.

4.   Izkazovanje in komunikacija

Cilj 4.1

Poskrbeti, da bo ESS prvi vir podatkov o evropski statistiki za vse uporabnike ter zlasti za javne in zasebne nosilce odločanja, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih storitev na področju statističnih informacij na podlagi načel brezplačnega in preprostega dostopa do evropske statistike.

Okrepiti in razširiti dialog med uporabniki in pripravljavci statistike, da se zadovoljijo potrebe uporabnikov po visokokakovostni statistiki. Zgodnje vključevanje uporabnikov v spremembe je ključno za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ESS.

Povečati in racionalizirati obseg izdelkov za izkazovanje z uporabo novih tehnologij, da se zadovoljijo potrebe uporabnikov.

V ESS vzpostaviti stroškovno učinkovito, povezano in varno infrastrukturo za dostop do zaupnih podatkov uradne statistike za znanstvene namene.

Cilj se bo uresničeval:

—	s priznavanjem ESS kot prve oporne točke za uporabnike evropske statistike,

—	z vzpostavitvijo povezane varne infrastrukture za dostop do mikropodatkov Unije,

—	z uvedbo sistema za odgovarjanje na prošnje uporabnikov za takojšnji dostop in svetovanje glede razlage statističnih informacij,

—	s prilagoditvijo proizvodov za izkazovanje potrebam uporabnikov, ki uporabljajo nove tehnologije,

—	z večjim številom statističnih rezultatov o medsektorskih vprašanjih,

—	z obsežnejšo uporabo novih tehnologij za komunikacijo in izkazovanje (npr. takih, ki temeljijo na obliki za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX)),

—	z večjo ponudbo nizov mikropodatkov za namene statističnih raziskav v skladu z zakonodajo Unije in držav članic o zaupnosti podatkov,

—	z oblikovanjem nizov podatkov, ki bi olajšali uporabo statističnih podatkov za izobraževalna in raziskovalne namene.

5.   Usposabljanje, inovacije in raziskave

Cilj 5.1

Zadovoljiti potrebe po učenju in izpopolnjevanju v ESS na podlagi kombinacije usposabljanja ter možnosti za učenje in izpopolnjevanje.

Izboljšati sodelovanje med člani ESS za prenos znanj ter izmenjavo in uporabo najboljših praks in skupnih inovativnih pristopov pri pripravi statistike.

Organizirati dejavnosti, udeležbo in prispevke raziskovalnih skupnosti pri izboljševanju verig priprave statistike in kakovosti uradnih statističnih informacij.

Cilj se bo uresničeval:

—	z oblikovanjem podiplomske stopnje izobrazbe (npr. magisterija iz uradne statistike),

—	s ponudbo programov usposabljanja, osredotočenih na potrebe uporabnikov in drugih državljanov,

—	z večjo uporabo rezultatov raziskovalnih projektov pri pripravi in izkazovanju statistike,

—	s priznavanjem ESS kot oporne točke za statistične raziskovalne skupnosti,

—	z obsežnim vključevanjem raziskovalnih skupnosti v raziskovalne dejavnosti v zvezi z uradno statistiko, in

—	z uvedbo ustreznih instrumentov za izmenjavo praks in uporabo skupnih rešitev v ESS.

III.   PARTNERSTVO

1.   Partnerstvo v ESS in širše

V duhu partnerstva so nacionalni statistični organi in Komisija (Eurostat) odgovorni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

Cilj 1.1

Uvesti trdnejši okvir upravljanja ESS.

Cilj bo uresničen z izvedbo pregleda Uredbe (ES) št. 223/2009 in Sklepa Komisije 2012/504/EU z dne 17. septembra 2012 o Eurostatu (3).

Cilj 1.2

Okrepiti usklajevalno vlogo Komisije (Eurostata) kot statističnega urada Evropske unije.

Cilj se bo uresničeval:

—	z vključevanjem Komisije (Eurostata) v vse pobude Komisije, ki se nanašajo na statistične vidike, v zgodnji fazi, in

—	z rednimi dialogi z zainteresiranimi stranmi na najvišji vodstveni ravni.

Cilj 1.3

Okrepiti sodelovanje z ESCB ter evropskimi in mednarodnimi organizacijami, ki pripravljajo podatke za statistične ali upravne namene, s skupnimi projekti in usklajenim razvojem. Ob tem tudi zagotoviti skladnost standardov Unije in mednarodnih standardov.

Cilj se bo uresničeval:

—	z izvajanjem skupnega okvira kakovosti za ESS in ESCB,

—	z vse večjo vključenostjo Komisije (Eurostat) v mednarodne svetovalne skupine,

—	z določitvijo in izvajanjem novih načinov sodelovanja, da bi zagotovili dobro usklajenost razvoja na področju statistike med mednarodnimi organizacijami in učinkovito porazdelitev dela, in

—	z izvajanjem novega Sistema Združenih narodov za nacionalne račune, ESR, Sistema Združenih narodov za okoljsko-ekonomske račune, Evropskih okoljsko-ekonomskih računov in priročnikov za plačilno bilanco.

Cilj 1.4

Spodbuditi in izvajati dejavnosti statističnega svetovanja in statistične pomoči v državah zunaj Unije v skladu s prednostnimi nalogami zunanje politike Unije s posebnim poudarkom na širitvi in evropski sosedski politiki.

Cilj se bo uresničeval:

—	z uveljavljanjem vodilne vloge ESS na mednarodnem prizorišču,

—	s pripravo kakovostnih podatkov za namene zunanje politike Unije,

—	s podporo službam Komisije pri izvajanju razvojne politike in politike mednarodnega sodelovanja, pri njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami ter pri vprašanjih skupnega statističnega interesa z regijami tretjih držav ali s tretjimi državami,

—	z izkazovanjem ustreznih statističnih podatkov v podporo procesu širitve in pogajanjem o njej,

—	s čim manjšim številom zahtev novih držav članic za odstopanja, ki privedejo do nerazpoložljivosti podatkov,

—	s podpisom sporazumov in memorandumov o soglasju s tretjimi državami,

—	z zasnovo in izvajanjem programov tehničnega sodelovanja,

—	s tehnično pomočjo, osredotočeno na usklajevanje in zagotavljanje podatkov, in

—	z izboljšanjem dejavnosti sodelovanja in usklajevanja med člani ESS.

---

(1)  UL L 354, 31.12.2008, str. 70.

(2)  UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

(3)  UL L 251, 18.9.2012, str. 49.