26.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/1

(1)

Današnje naložbe v človeški kapital mladih Evropejcev bodo prinesle dolgoročne koristi in prispevale k trajnostni in vključujoči gospodarski rasti. Unija bo lahko v celoti izkoristila prednosti aktivne, inovativne in usposobljene delovne sile, pri čemer se bo izognila zelo visokim stroškom, ki nastanejo, če mladi niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (trenutno ti stroški znašajo 1,2 % BDP).

(2)

Mlade je kriza še posebej močno prizadela. Ranljivi so iz več razlogov: so v prehodnem življenjskem obdobju, nimajo delovnih izkušenj, njihova izobrazba ali usposobljenost včasih ne zadostuje, pogosto imajo zagotovljeno le omejeno socialno varnost, imajo omejen dostop do finančnih sredstev, njihovi delovni pogoji pa so negotovi. Slabo plačilo in negotova zaposlitev pogosteje prizadevata mlade ženske, za mlade starše, zlasti mlade matere, pa niso zagotovljeni ustrezni ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Poleg tega so nekateri mladi še zlasti prikrajšani ali izpostavljeni tveganju diskriminacije. Zato so potrebni ustrezni podporni ukrepi, hkrati pa se priznava posamezna odgovornost mladih, da najdejo pot v gospodarsko dejavnost.

(3)

V Uniji je 7,5 milijona mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, kar je 12,9 % mladih Evropejcev (med 15. in 24. letom). Mnogi od njih imajo največ nižjo sekundarno izobrazbo ter so kmalu prenehali z izobraževanjem in usposabljanjem. Poleg tega prihajajo iz migrantskih ali prikrajšanih okolij. Pojem „mladi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje,“ zajema različne podskupine mladih z različnimi potrebami.

(4)

Od brezposelnih oseb pod 25. letom starosti v Uniji jih je 30,1 % brezposelnih več kot 12 mesecev. Poleg tega vedno več mladih ne išče aktivno zaposlitve, zaradi česar lahko ostanejo brez strukturne podpore, namenjene vračanju na trg dela. Raziskave kažejo, da ima lahko brezposelnost mladih trajne posledice, kot so povečano tveganje za brezposelnost v prihodnosti, nižja raven prihodnjega zaslužka, izguba človeškega kapitala, medgeneracijski prenos revščine ali manjša motivacija za ustvarjanje družine, kar prispeva k negativnim demografskim gibanjem.

(5)

Izraz „jamstvo za mlade“ se nanaša na situacijo, v kateri mladi prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo z izobraževanjem. Ponudba nadaljnjega izobraževanja bi lahko vključevala tudi kakovostne programe usposabljanja, ki bi se zaključili s priznano poklicno kvalifikacijo.

(6)

Jamstvo za mlade bi prispevalo k trem ciljem strategije Evropa 2020, in sicer, da bi moralo biti 75 % oseb med 20. in 64. letom zaposlenih, da bi morale biti stopnje osipa v šolah pod 10 % in da bi bilo treba vsaj 20 milijonov ljudi rešiti iz revščine in socialne izključenosti.

(7)

Smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki jih je sprejel Svet v svojem Skleu 2010/707/EU (1) z dne 21. oktobra, zlasti smernici 7 in 8, pozivajo države članice, naj spodbujajo vključevanje mladih na trg dela in zlasti tistim, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, skupaj s socialnimi partnerji pomagajo poiskati prvo zaposlitev in nabrati delovne izkušnje ali priložnosti za nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje, vključno z vajeništvi, ter se hitro odzovejo, ko mladi postanejo brezposelni.

(8)

Že leta 2005 se je Svet ob sprejetju smernic za politike zaposlovanja držav članic s Sklepom 2005/600/ES (2) z dne 12. julija 2005, dogovoril, da „bi bilo treba vsaki brezposelni osebi omogočiti nov začetek, in sicer za mlade v roku 6 mesecev po nastopu brezposelnosti“. Z Odločbo 2008/618/ES z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3) je Svet je to obdobje skrajšal na „največ štiri mesece“ za mlade osipnike.

(9)

V resoluciji z dne 6. julija 2010 o „spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom“ (4), je Evropski parlament pozval Komisijo in Svet, da predstavijo evropsko jamstvo za mlade, „tako da bi vsi mladi v Uniji imeli pravico, da v največ štirih mesecih potem, ko postanejo brezposelni, prejmejo ponudbo za zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in usposabljanja“.

(10)

V svojem sporočilu „Mladi in mobilnost“ z dne 15. septembra 2010 je Komisija države članice spodbudila, naj uvedejo jamstva za mlade, vendar so se do zdaj izvajala v zelo omejenem obsegu. To priporočilo bi moralo ponovno poudariti, da si morajo države članice prizadevati za dosego navedenega cilja in pomagati pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju takih programov jamstva za mlade.

(11)

Svet je v svojih sklepih z dne 17.junija 2011 o spodbujanju zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 pozval države članice k hitremu ukrepanju z zagotavljanjem ukrepov na področju nadaljnjega izobraževanja, (pre)usposabljanja in aktiviranja mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, pri čemer so zajeti tudi osipniki. S tem bi dosegle cilj, da se navedene osebe v najkrajšem možnem obdobju vrnejo v izobraževanje, usposabljanje ali na trg dela ter da se zmanjša tveganje revščine in socialne izključenosti. Svet je priznal, da ima lahko segmentacija trgov dela negativne učinke na mladino, in pozval države članice, naj se s to segmentacijo spopadejo.

(12)

Priporočilo Sveta z dne 28.junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa (5) se osredotoča na razvoj z dejstvi podprtih, celovitih in medsektorskih politik, ki zajemajo ukrepe za ponovno vključevanje ljudi, ki so opustili izobraževanje, in krepitev povezave med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter sektorjem zaposlovanja. Pri pripravi proračuna za leto 2012 je Evropski parlament podprl navedeni pristop in Komisijo pozval, naj začne izvajati pripravljalni ukrep za podporo vzpostavitvi jamstva za mlade v državah članicah.

(13)

V svežnju za zaposlovanje „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“, ki ga je Komisija predlagala v svojem sporočilu z dne 18. aprila 2012, v katerem je pozvala k aktivni mobilizaciji držav članic, socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani pri odzivanju na trenutne izzive Unije na področju zaposlovanja, zlasti brezposelnosti mladih. Komisija je poudarila velik potencial zelenega gospodarstva, zdravstva in socialnega varstva ter sektorjev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za ustvarjanje delovnih mest in v ta namen izdala tri spremne akcijske načrte za nadaljnje ukrepanje. Po tem je Komisija v svojem sporočilu z dne 10. oktobra 2012 o močnejši evropski industriji za rast in oživitev gospodarstva izpostavila tudi šest obetavnih prednostnih področij za industrijske inovacije, ki prispevajo k prehodu na nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo. V svežnju za zaposlovanje je Komisija poudarila tudi, da imajo pomembno vlogo, tudi za mlade, spodbujanje podjetniškega mišljenja, večja razpoložljivost podpornih storitev in mikrofinanc za ustanovitev podjetja ter sheme za pretvorbo nadomestil za brezposelnost v subvencije za ustanovitev podjetja. Poleg tega je v svežnju za zaposlovanje predlagana uporaba subvencij za plače za spodbujanje neto novega zaposlovanja in usmerjeno znižanje davčne obremenitve (zlasti prispevkov delodajalcev za socialno varnost) za povečanje zaposlovanja ter spodbujanje uravnoteženih reform nad področju zakonodaje o varstvu zaposlitve, da bi se mladim zagotovil dostop do kakovostnih zaposlitev.

(14)

Evropski parlament je dne 24. maja 2012 v svoji resoluciji o pobudi za priložnosti za mlade pozval države članice k hitremu in konkretnemu ukrepanju na nacionalni ravni, da se zagotovi, da se mladim v štirih mesecih potem, ko prenehajo z izobraževanjem, zagotovi dostojna zaposlitev, izobraževanje ali (pre)usposabljanje. Evropski parlament je poudaril, da mora jamstvo za mlade učinkovito izboljšati položaj mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ter postopoma premagati težave z brezposelnostjo mladih v Uniji.

(15)

Evropski svet je 29. junija 2012 v svojih sklepi pozval države članice k močnejšim prizadevanjem za izboljšanje zaposlovanja mladih z „namenom, da mladi v nekaj mesecih po tem, ko zapustijo šolo, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.“ Poleg tega je sklenil, da navedeni ukrepi lahko dobijo podporo Evropskega socialnega sklada (ESS) in da bi morale države članice izkoristiti možnost financiranja subvencij za začasno zaposlovanje iz tega sklada.

(16)

V sporočilu Komisije z 20. novembra 2012 z naslovom „Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate je opisan prispevek Unije k temu prizadevanju na področju izobraževanja. Opredeljena so glavna vprašanja, povezana z reformo in učinkovitostjo sistemov izobraževanja in usposabljanja; uskladitev ponujenih spretnosti trenutnim in prihodnjim potrebam trga dela, spodbujanje odprtih in prožnih načinov učenja in povečanje skupnih prizadevanj vseh zainteresiranimi strani, tudi na področju financiranja.

(17)

Svet je v svojem priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o priznavanju priložnostnega in neformalnega učenja (6) priporočil, da bi imele države članice najpozneje do leta 2018 vzpostavljen režim za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi in kot se jim zdi primerno.

(18)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. novembra 2012 o letnem pregledu rasti za leto 2013) poudarila, da bi morale države članice zagotoviti prehajanje mladih od izobraževanja k zaposlitvi ter vzpostaviti in izvajati programe jamstva za mlade, s katerimi bi zagotovile, da vsi mladi pod 25. letom v štirih mesecih po tem, ko prenehajo z izobraževanjem ali postanejo brezposelni, prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

(19)

Evropski svet je 8. februarja 2013 v svojih sklepih o večletnem finančnem okviru sklenil ustanoviti pobudo za zaposlovanje mladih v višini 6 milijard EUR za obdobje 2014–2020, da bi se podprli ukrepi iz svežnja o zaposlovanju mladih, ki ga je Komisija predlagala dne 5. decembra 2012, in zlasti za podporo jamstva za mlade.

(20)

Jamstvo za mlade bi se moralo izvajati s programom podpornih ukrepov in bi moralo biti prilagojeno nacionalnim, regionalnim in lokalnim razmeram. Ti ukrepi bi morali temeljiti na šestih sklopih: krepitev partnerskih pristopov, zgodnje posredovanje in aktiviranje, podporni ukrepi za pomoč pri vključevanju na trg dela, uporaba skladov Unije, ocenjevanje in stalno izboljševanje programa ter hitro izvajanje programa. Njihov cilj je preprečevanje osipa, spodbujanje zaposljivosti in odpravljanje praktičnih ovir za zaposlovanje. Podpirati jih je mogoče s skladi Unije in jih je treba stalno spremljati in izboljševati.

(21)

Učinkovito usklajevanje in partnerstva na različnih področjih politike (zaposlovanje, izobraževanje, mladi, socialne zadeve itd.) so bistvenega pomena za povečanje kakovostnih možnosti za zaposlitev, vajeništvo in pripravništvo.

(22)

Programi jamstva za mlade bi morali upoštevati raznovrstnost držav članic in njihova različna izhodišča glede stopnje brezposelnosti mladih, institucionalne ureditve in zmogljivosti različnih akterjev na trgu dela. Upoštevati bi morali tudi razlike v javnih proračunih in finančnih omejitvah glede dodeljevanja. V letnem pregledu rasti za leto 2013 Komisija ugotavlja, da bi bilo treba, če je to mogoče, okrepiti in dati prednost naložbam v izobraževanje, ob tem pa zagotoviti učinkovitost in uspešnost porabe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi vzdrževanju ali krepitvi obsega in učinkovitosti zavodov za zaposlovanje ter aktivnih politik trga dela, kot so usposabljanje za brezposelne in programi jamstva za mlade. Vzpostavitev takih programov je pomembna na dolgi rok, vendar je za preprečevanje dramatičnih učinkov gospodarske krize na trg dela potreben tudi kratkoročen odziv –

1.

Zagotovijo, da vsi mladi, mlajši od 25. let, v obdobju štirih mesecev po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

Pri načrtovanju takega programa jamstva za mlade bi morale države članice upoštevati splošne vidike, npr. dejstvo, da mladi niso homogena skupina s podobnimi socialnimi razmerami, ter načela vzajemne obveznosti in potrebo po odpravljanju tveganja ciklov neaktivnosti.

Izhodišče za izročitev jamstva za mlade mladi osebi bi morala biti prijava na zavodu za zaposlovanje, za tiste mlade, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, in niso prijavljeni na nobenem zavodu za zaposlovanje, pa bi morale države članice opredeliti ustrezno izhodišče za izročitev jamstva za mlade v istem štirimesečnem obdobju.

Programi jamstva za mlade bi morali temeljiti na naslednjih smernicah, v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razmerami, ter upoštevati spol in raznolikosti mladih, ki so jim programi namenjeni:

2.

Opredelijo ustrezne javne organe, zadolžene za vzpostavitev in upravljanje programov jamstva za mlade ter usklajevanje partnerstev na vseh ravneh in v vseh sektorjih. Kjer zaradi ustavnih razlogov ni mogoče, da bi država članica opredelila samo en javni organ, se opredelijo zadevni javni organi, s tem da je njihovo število čim manjše, opredeli pa se ena sama kontaktna točka, ki bo komunicirala s Komisijo o izvajanju jamstva za mlade.

3.

S krepitvijo sodelovanja med zavodi za zaposlovanje, ponudniki poklicnega usmerjanja, ustanovami za izobraževanje in usposabljanje in službami za pomoč mladim ter z učinkovito uporabo vseh ustreznih informacijskih kanalov zagotovijo, da imajo mladi popoln dostop do vseh podatkov o razpoložljivih storitvah in podpori.

4.

Okrepijo partnerstva med delodajalci in zadevnimi akterji na trgu dela (zavodi za zaposlovanje, različne upravne ravni, sindikati in zavodi za mlade) za spodbujanje zaposlovanja, vajeništva in pripravništva za mlade.

5.

Vzpostavijo partnerstva med javnimi zavodi in zasebnimi agencijami za zaposlovanje, ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, službami za poklicno usmerjanje in drugimi specializiranimi zavodi za mlade (nevladne organizacije, mladinski centri in združenja), ki bodo pomagala olajšati prehod od brezposelnosti, neaktivnosti ali izobraževanja k zaposlitvi.

6.

Zagotovijo dejavno sodelovanje socialnih partnerjev na vseh ravneh pri oblikovanju in izvajanju politik, namenjenih mladim in spodbujajo sinergije med pobudami za vzpostavitev programov vajeništva in pripravništva.

7.

Zagotovijo posvetovanje z mladimi in/ali mladinskimi organizacijami ter njihovo udeležbo pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju jamstva za mlade, da bi se storitve bolj prilagodile potrebam upravičencev in da bi se jim omogočila vloga v razširjanju ozaveščanja.

8.

Razvijejo učinkovite strategije obveščanja, vključno s kampanjami za obveščanje in ozaveščanje, da se mlade spodbudi k prijavi na zavode za zaposlovanje, pri tem pa se osredotočijo na ranljive mlade, ki se soočajo z več ovirami (npr. socialno izključenostjo, revščino ali diskriminacijo), in mlade, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ter upoštevajo njihova različna okolja (zlasti revščino, invalidnost, nizko stopnjo izobrazbe ali pripadnost etnični manjši/migrantski skupini).

9.

Za boljšo podporo mladim in izboljšanje morebitne premajhne ozaveščenosti o obstoječih ponudbah razmislijo o vzpostavitvi skupnih „informacijskih točk“, tj. organizacij, ki bi zagotavljale usklajevanje med zadevnimi ustanovami in organizacijami, zlasti z javnim organom, pristojnim za upravljanje programa jamstva za mlade, da se zagotovi izmenjava informacij o mladih, ki prenehajo z izobraževanjem, zlasti tistih, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo dobili zaposlitve oziroma nadaljevali z izobraževanjem ali usposabljanjem.

10.

Zavodom za zaposlovanje in drugim partnerjem za pomoč mladim omogočijo, da čim prej zagotovijo individualno usmerjanje in načrtovanje ukrepov, vključno s prilagojenimi individualnimi programi podpore, ki temeljijo na načelu vzajemne obveznosti, ter stalno nadaljnje spremljanje, da bi se preprečil osip in zagotovilo pot proti izobraževanju in usposabljanju ali zaposlitvi.

11.

Osipnikom in nizkousposobljenim mladim ponudijo programe za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja ali prekvalificiranje, ki bodo zagotovili učno okolje, ki bo ustrezalo njihovim potrebam in jim omogočilo pridobitev manjkajočih kvalifikacij.

12.

Zagotovijo, da ukrepi v okviru programa jamstva za mlade, namenjeni izboljšanju spretnosti in kompetenc, pomagajo odpraviti obstoječo neskladnost med ponudbo in povpraševanjem po spretnostih ter zadovoljiti potrebo po delovni sili.

13.

Zagotovijo, da bodo prizadevanja za izboljšanje spretnosti in kompetenc vključevala znanja s področja IKT in digitalne spretnosti, izboljšajo status strokovnega znanja in kompetenc tako, da zagotovijo, da so učni programi in certifikacije na področju IKT skladni s standardi in mednarodno primerljivi.

14.

Spodbujajo šole, vključno s centri za poklicno usposabljanje, in zavode za zaposlovanje, da mladim stalno zagotavljajo usmerjanje na področju podjetništva in samozaposlitve, tudi s tečaji podjetništva.

15.

Izvajajo Priporočilo z dne 20. decembra 2012 o priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja.

16.

Kjer je ustrezno, zmanjšajo stroške dela, ki ne sodijo v plačo, da se izboljšajo obeti glede zaposlovanja mladih.

17.

V skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči uporabijo ciljno usmerjene in dobro zasnovane subvencije za plače in zaposlovanje ter s tem spodbujajo delodajalce, da mladim ponudijo nove priložnosti, npr. z vajeništvom, pripravništvom ali delovno prakso, zlasti za tiste, ki so najtežje zaposljivi.

18.

Spodbujajo mobilnost delovne sile z ozaveščanjem mladih o ponudbah za zaposlitev, pripravništva in vajeništva ter podpori na različnih področjih v različnih regijah in državah, na primer s službami in programi, ki mlade spodbujajo k mobilnosti in delu znotraj Unije; zagotovijo, da je mladim, ki najdejo zaposlitev na drugem območju ali v drugi državi članici, na voljo ustrezna podpora pri prilagajanju na novo okolje.

19.

Zagotovijo večjo razpoložljivost podpornih storitev za ustanovitev podjetij ter povečajo ozaveščenost o možnostih in perspektivah v zvezi s samozaposlitvijo, tudi s tesnejšim sodelovanjem med zavodi za zaposlovanje ter ponudniki podpornih storitev za podjetja in (mikro)financiranja.

20.

Okrepijo mehanizme za ponovno aktiviranje mladih, ki opustijo programe aktiviranja in nimajo več dostopa do koristi iz teh programov.

21.

V naslednjem obdobju 2014–2020 čim bolje uporabijo finančne instrumente kohezijske politike za podpiranje vzpostavljanja programov jamstva za mlade, kjer je to ustrezno za nacionalne okoliščine. V ta namen zagotovijo, da se prednost in ustrezna sredstva namenijo podpiranju vzpostavljanja in izvajanja ukrepov v zvezi z vzpostavljanjem programov jamstva za mlade, vključno z možnostmi financiranja usmerjenih subvencij za začasno zaposlovanje iz Evropskega socialnega sklada. Poleg tega, kolikor je mogoče, izrabijo razpoložljiva sredstva iz programskega obdobja 2007–2013.

22.

V pogodbi o partnerstvu v okviru priprav na obdobje 2014–2020 potrebno pozornost namenijo posebnim ciljem, povezanim z izvajanjem programov jamstva za mlade, kjer je to ustrezno za nacionalne okoliščine, in v operacijskih programih opišejo ukrepe, ki jih bodo podpirale v okviru ustreznih prednostnih naložb Evropskega socialnega sklada, zlasti tiste na področju trajnostne vključitve na trg dela mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ter podporne ukrepe za mlade podjetnike in socialna podjetja skupaj z njihovim prispevkom k posebnim ciljem.

23.

Kjer je upravičeno, za izvajanje jamstva za mlade v celoti in optimalno izkoristiti pobudo za zaposlovanje mladih.

24.

Spremljajo in ocenijo vse ukrepe iz programov jamstva za mlade, da bi oblikovali več z dejstvi podprtih politik in posredovanj na podlagi tega, kaj se je kje in zakaj obneslo, ter tako zagotovijo učinkovito uporabo virov in dobro donosnost naložb; stalno nadzirajo višino dodeljenih sredstev za vzpostavitev in izvajanje jamstva za mlade, zlasti v okviru operativnih programov kohezijske politike.

25.

Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni spodbujajo dejavnosti vzajemnega učenja vseh strani, vključenih v odpravljanje brezposelnosti mladih, da se izboljša oblikovanje in izvedba prihodnjih programov jamstva za mlade. Kjer je ustrezno, v celoti uporabijo rezultate projektov, podprtih v okviru pripravljalnega ukrepa za programe jamstva za mlade.

26.

Okrepijo zmogljivosti vseh zainteresiranih strani, tudi zadevnih zavodov za zaposlovanje, vključenih v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje programov jamstva za mlade, da se odpravijo vse notranje in zunanje ovire, povezane s politiko in načinom razvijanja navedenih programov.

27.

Čim prej izvedejo programe jamstva za mlade. Za tiste države članice, ki imajo najhujše proračunske težave in visoke stopnje mladih „NEET“ ali brezposelne mladine, bi se lahko preučila možnost postopnega izvajanja.

28.

Zagotovijo, da se programi jamstva za mlade ustrezno vključijo v prihodnje programe, ki jih sofinancira EU, po možnosti od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Pri izvajanju programov jamstva za mlade lahko države članice izkoristijo pobudo za zaposlovanje mladih.

1.

Spodbuja države članice, da kar najbolje izkoristijo Evropski socialni sklad, in sicer v skladu z ustreznimi prednostnimi naložbami Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2014–2020 ter pobudo za zaposlovanje mladih, kjer je to ustrezno, v podporo vzpostavitvi in izvajanju programov jamstva za mlade kot instrumenta politike za odpravljanje in preprečevanje brezposelnosti mladih in socialne izključenosti.

2.

Podpira načrtovanje dejavnosti v okviru skladov skupnega strateškega okvira Unije (Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo), vključno z vzajemnim učenjem, dejavnostmi mreženja in tehnično pomočjo.

3.

V celoti izkoristi možnosti novega program za socialne spremembe in inovacije, da bo zbrala primere dobre prakse izvajanja programov jamstva za mlade na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

4.

Uporabi program „vzajemno učenje“ evropske strategije zaposlovanja, da bo države članice spodbudila k izmenjavi izkušenj in dobrih praks.

5.

Še naprej spremlja in v okviru letnega delovnega programa evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje redno poroča o napredku v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem in rezultati programov jamstva za mlade. Zagotovi, da je o tem obveščen Odbor za zaposlovanje.

6.

Spremlja izvajanje jamstva za mlade na podlagi tega priporočila prek večstranskega nadzora, ki ga zagotavlja Odbor za zaposlovanje, v okviru evropskega semestra, ter analizira učinek sprejetih politik in posameznim državam članicam po potrebi izdaja priporočila na podlagi smernic za politike držav članic na področju zaposlovanja.

7.

Podpira dejavnosti ozaveščanja o vzpostavitvi jamstva za mlade v državah članicah ter pri tem uporabi evropski mladinski portal in zlasti sodeluje v informacijskih kampanjah tega portala.