EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012R0541

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 541/2012 z dne 21. junija 2012 o zaključku vmesnega pregleda protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom furfuraldehida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi navedenih ukrepov

OJ L 165, 26.6.2012, p. 4–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2012/541/oj

26.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/4


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 541/2012

z dne 21. junija 2012

o zaključku vmesnega pregleda protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom furfuraldehida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi navedenih ukrepov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 9 ter 11(3), (5) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Leta 1995 je Svet z Uredbo (ES) št. 95/95 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v obliki posebne dajatve na uvoz furfuraldehida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) („prvotni protidampinški ukrepi“). Posebna stopnja dajatve znaša 352 EUR na tono.

(2)

Na podlagi vmesnega pregleda, ki se je začel maja 1997 na zahtevo kitajskega izvoznika, so bili ukrepi z Uredbo Sveta (ES) št. 2722/1999 (3) ohranjeni za nadaljnja štiri leta.

(3)

Svet je aprila 2005 po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 639/2005 (4) podaljšal ukrepe za nadaljnjih pet let.

(4)

Svet je maja 2011 po nadaljnjem pregledu zaradi izteka ukrepa z Izvedbeno uredbo (EU) št. 453/2011 (5) podaljšal ukrepe za nadaljnjih pet let. Raven posebne stopnje dajatve je bila enaka kot pri prvotnih protidampinških ukrepih, tj. 352 EUR na tono.

2.   Začetek vmesnega pregleda

(5)

V uvodni izjavi 84 Izvedbene uredbe (EU) št. 453/2011 je navedeno, da je Svet štel za primerno, da se oceni, ali je stopnja dajatve še ustrezna, glede na to, da je bila ta posebna dajatev določena na podlagi ugotovitev iz prvotne preiskave leta 1995 in nikoli ni bila revidirana. Komisija zato meni, da bi bilo primerno začeti vmesni pregled po uradni dolžnosti v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(6)

Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom, in ko je ugotovila, da je imela na razpolago dovolj dokazov prima facie za začetek vmesnega pregleda po uradni dolžnosti, 5. julija 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6), („obvestilo o začetku“) napovedala vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

3.   Preiskava

3.1.   Obdobje preiskave

(7)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

3.2.   Strani, ki jih zadeva ta preiskava

(8)

Komisija je o začetku vmesnega pregleda uradno obvestila industrijo Unije, proizvajalce izvoznike v zadevni državi, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in pristojne organe zadevne države.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

3.3.   Vzorčenje za proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske

(10)

Zaradi zelo velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preuči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz LRK pozvani, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Ker se za sodelovanje ni javil noben proizvajalec izvoznik, vzorčenje ni bilo potrebno.

3.4.   Izpolnjeni vprašalniki in preveritve

(11)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva. V rokih, objavljenih v obvestilu o začetku, se ni javila nobena druga stran.

(12)

Komisija od obeh proizvajalcev Unije, kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali drugih uvoznikov oziroma uporabnikov ni prejela izpolnjenih vprašalnikov. Vprašalnik je izpolnil en proizvajalec iz primerljive države Argentine.

(13)

Zaradi nesodelovanja strani preveritveni obiski niso bili izvedeni.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(14)

Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak kot v prvotni preiskavi in poznejših pregledih, tj. furfuraldehid s poreklom iz LRK, trenutno uvrščen pod oznako KN 2932 12 00 („zadevni izdelek“). Furfuraldehid je znan tudi kot 2-furaldehid ali furfural.

(15)

Furfuraldehid je svetlorumena tekočina z značilnim ostrim vonjem, ki se pridobiva s predelavo različnih vrst kmetijskih odpadkov. Furfuraldehid ima dva glavna načina uporabe: kot izbirno topilo pri rafiniranju nafte za proizvodnjo mazalnih olj in kot surovina za predelavo v furfuril alkohol, ki se uporablja za izdelavo sintetične smole za livarske modele.

2.   Podobni izdelek

(16)

Tako kot v prejšnjih preiskavah je veljalo, da imajo furfuraldehid, proizveden v LRK in izvažan v EU, furfuraldehid, proizveden in prodajan na domačem trgu primerljive države Argentine, ter furfuraldehid, ki ga v EU proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

1.   Splošno

(17)

V preiskavi ni sodeloval ali predložil informacij noben kitajski proizvajalec izvoznik. Zato so spodnje ugotovitve o dampingu temeljile zgolj na razpoložljivih dejstvih, zlasti podatkih Eurostata, uradni izvozni statistiki LRK in informacijah družbe iz primerljive države Argentine.

2.   Primerljiva država

(18)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) ali cene iz primerljive države v druge države, vključno z Unijo, kadar to ni mogoče, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

(19)

Kot v prvotni preiskavi je bila v obvestilu o začetku kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe predlagana Argentina. Po objavi obvestila o začetku ni prispela nobena pripomba v zvezi s predlagano primerljivo državo.

(20)

Pri preiskavi je z izpolnitvijo vprašalnika sodeloval en proizvajalec furfuraldehida v Argentini. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da obstaja v Argentini konkurenčni trg za furfuraldehid, pri čemer približno 90 % trga oskrbujejo lokalni proizvajalci, drugo pa se uvaža iz tretjih držav. Obseg proizvodnje v Argentini predstavlja več kot 70 % obsega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v EU za aktivno oplemenitenje. Argentinski trg se je tako štel za dovolj reprezentativnega za določitev normalne vrednosti za LRK.

(21)

Tako kot v prejšnjih preiskavah je bilo ugotovljeno, da Argentina predstavlja primerno primerljivo državo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

3.   Damping uvoza v OPP

3.1.   Normalna vrednost

(22)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi, tj. na podlagi cen, ki so jih plačevale ali jih plačujejo nepovezane stranke na domačem trgu Argentine, saj je bilo ugotovljeno, da je do teh prodaj prišlo v običajnem poteku trgovine.

(23)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtano povprečje domačih prodajnih cen za nepovezane stranke s strani sodelujočega proizvajalca v Argentini.

(24)

Najprej je bilo ugotovljeno, ali je bila celotna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali je znašala vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v EU. Domača prodaja sodelujočega proizvajalca v Argentini se je v OPP štela za dovolj reprezentativno.

(25)

Komisija je nato preučila, ali se domača prodaja podobnega izdelka lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na argentinskem trgu, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OPP. Ker je bila celotna prodaja podobnega izdelka v OPP dobičkonosna, je normalna vrednost temeljila na tehtanem povprečju celotne domače prodaje.

3.2.   Izvozna cena

(26)

Ker pri preiskavi ni sodeloval noben kitajski izvoznik v EU, so bile izvozne cene določene na podlagi razpoložljivih dejstev. Ugotovljeno je bilo, da so najprimernejša osnova podatki Eurostata v zvezi z uvozom zadevnega izdelka v EU. Čeprav je ta uvoz večinoma potekal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (kitajski furfuraldehid je bil nadalje predelan v furfuril alkohol za izvoz), ni bilo razlogov za domnevo, da ni ustrezna osnova za določitev izvoznih cen.

3.3.   Primerjava

(27)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se v obliki prilagoditve ustrezno upoštevale nekatere razlike pri prevozu, stroških kredita in zavarovanju, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

3.4.   Stopnja dampinga

(28)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na osnovi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtanim povprečjem izvoznih cen pri enaki stopnji trgovine. Ta primerjava je pokazala stopnjo dampinga v višini 5,6 %.

4.   Trajna narava spremenjenih okoliščin

(29)

Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila preučena verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Ker pri tej preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK, spodnje sklepne ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(30)

V zvezi s tem so bili analizirani naslednji elementi: domače povpraševanje in domača potrošnja na Kitajskem ter razvoj kitajskega izvoza v EU v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (PAO).

(31)

Po razpoložljivih informacijah se domača potrošnja furfuraldehida v LRK od leta 2007 povečuje hitreje (s povprečno napovedano letno rastjo za obdobje 2007–2012 v višini približno 9 %) od kitajske proizvodne zmogljivosti za zadevni proizvod (približno + 6 %). Povečanje domače potrošnje furfurala na Kitajskem je večinoma posledica naraščajočega povpraševanja po glavnem izdelku na koncu proizvodne verige furfuraldehida, tj. furfuril alkoholu. Kitajska proizvodnja furfuril alkohola od leta 1999 izrazito narašča, zato postajata vse pomembnejša proizvodnja izdelkov visoke vrednosti iz furfurala in povečanje povpraševanja livarske industrije po furanski smoli.

(32)

Poleg tega narašča domače povpraševanje po koruznih storžih, glavni surovini, ki jo uporabljajo kitajski proizvajalci furfuraldehida. Z naraščanjem svetovnega prebivalstva, še zlasti v LRK in Indiji, in spremembo prehrane na osnovi žita v prehrano na osnovi beljakovin se bo po napovedih svetovno povpraševanje po koruzi pospešeno povečevalo. LRK je druga največja potrošnica koruze na svetu. Poleg povečane industrijske potrošnje koruze se kitajsko povpraševanje po pridelavi krme in živinoreji za proizvodnjo hrane letno poveča za 3 % do 6 %. Medtem ko potrošnja koruze v LRK v zadnjih letih hitro narašča, pridelava koruze zaostaja za povpraševanjem. V obdobju 2011–2015 je predvideno petkratno povečanje izvoza koruze iz ZDA v LRK. Poleg tega je treba upoštevati, da se kitajski proizvajalci furfurala soočajo z vse večjo konkurenco, ki jo predstavljajo proizvajalci ksiloze in ksilitola, ki uporabljajo enake surovine (koruzne storže).

(33)

Pri kitajskem izvozu v EU v OPP je treba upoštevati, da se skoraj ves furfuraldehid iz zadevne države uvozi izključno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (PAO). To je praksa, ki se je uveljavila leta 2000, pri čemer se približno 75 % letnih količin furfuraldehida na Kitajskem izvozi v Unijo z namenom nadaljnje predelave v furfuril alkohol za izvoz v tretje države, ne da bi bile predmet protidampinške dajatve. Od leta 2001 se je prosti uvoz iz zadevne države skoraj povsem zaustavil.

(34)

Zdi se, da so dolgoročne spremembe pri domačem povpraševanju po furfuralu v LRK, neugodno razmerje med ponudbo in povpraševanjem na kitajskem trgu koruze ter struktura kitajskega uvoza v EU, kot je pojasnjeno v prejšnji uvodni izjavi, pripeljale do spremembe v stopnji dampinga pri kitajskih proizvajalcih izvoznikih. Primerjava cen kitajskega izvoza v EU z normalno vrednostjo zadevnega proizvoda (ustrezno prilagojeno) kaže na povečano stopnjo dampinga v OPP v primerjavi s prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa.

(35)

Zgornja analiza kaže, da so spremembe pri domačem povpraševanju ter potrošnji koruznih storžev in furfuraldehida na Kitajskem ter posledične spremembe v cenah trajne narave. Tako lahko zaključimo, da se kitajski izvoz v Unijo ob razveljavitvi protidampinških ukrepov ne bi bistveno povečal.

D.   INDUSTRIJA UNIJE

(36)

Industrijo unije sestavljata dve družbi: Lenzing AG (Avstrija) in Tanin Sevnica kemična industrija d. d. (Slovenija), ki sta v OPP skupaj predstavljali 100 % proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Na podlagi tega oba proizvajalca Unije predstavljata industrijo Unije v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. Nobena od družb ni izpolnila vprašalnikov, ki so jima bili poslani, ali v celoti sodelovala pri preiskavi.

(37)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja industrije Unije so bili podatki za preiskavo položaja trga Unije in škode, povzročene industriji Unije zaradi dampinškega uvoza iz LRK, izvzeti iz razpoložljivih dejstev skupaj s podatki, ki so bili ekstrapolirani iz informacij, zbranih v najnovejšem pregledu zaradi izteka ukrepa, ki je zajel obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. marcem 2010. Če ni določeno drugače, veljajo vsi viri podatkov v spodnjih tabelah za obdobje 2007–2009. Španski proizvajalec Nutrafur, ki je leta 1994 vložil prvotno pritožbo pod imenom Furfural Espanol S.A., je s proizvodnjo prenehal oktobra 2008. Podatki o proizvodnji družbe Nutrafur iz leta 2008 so bili vključeni v potrošnjo na trgu Unije. Zaradi zaupnosti so podatki o uspešnosti industrije Unije navedeni samo v indeksirani obliki.

E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

1.   Potrošnja na trgu Unije

(38)

Potrošnja furfuraldehida v Uniji v letih 2008 in 2009 je bila ugotovljena na podlagi preverjenega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije (vključno s prodajo družbe Nutrafur do oktobra 2008, ko je ta še vedno proizvajala furfuraldehid), uvoza v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (PAO) iz LRK ter uvoza iz drugih tretjih držav v prosti promet, in sicer na podlagi podatkov uvoznika International Furan Chemicals BF („IFC“), ki so bili preverjeni med zadnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, ter podatki Eurostata. Ker Eurostat zaradi zaupnosti ne razkriva vseh informacij, so bili podatki Eurostata uporabljeni samo za uvoz iz drugih tretjih držav z izjemo LRK in Dominikanske republike, ker je IFC edini uvoznik furfuraldehida iz teh virov.

(39)

Zaradi nesodelovanja industrije Unije in edinega uvoznika ter zaupnosti velike količine podatkov, ki jih običajno daje na voljo Eurostat, so bila razpoložljiva dejstva uporabljena za leto 2010 in OPP. Ker ni bilo jasnih navedb o nasprotnem, ni bilo razloga za sklepanje o kakršnem koli opaznem premiku v potrošnji Unije od leta 2009, zato se je štelo, da je ta ostala na isti ravni tudi v letu 2010 in v OPP.

(40)

Na podlagi tega se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije zmanjšala za 17 %, in sicer s 45 738 ton v letu 2008 na 38 000 ton v OPP.

Tabela 1 –   Potrošnja Unije

Leto

2008

2009

2010

OPP

V tonah

45 738

38 175

38 000

38 000

Indeks (2008 = 100)

100

83

83

83

Letno gibanje

 

–17

0

0

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki industrije Unije in IFC, Eurostat

2.   Uvoz iz LRK

2.1.   Obseg, tržni delež in cene

(41)

Po kitajski izvozni statistiki je bil kitajski izvoz izveden v OPP v okviru PAO. Obseg kitajskega uvoza v okviru PAO se je zvišal z 10 002 ton v letu 2008 na 13 975 ton v OPP, tj. za 40 %. V obravnavanem obdobju se je kitajski tržni delež v okviru PAO zvišal z 22 % na 37 %, tj. za 15 odstotnih točk.

(42)

Kitajska cena v okviru PAO se je zvišala za 47 %, in sicer s 1 014 EUR/tono v letu 2008 na 1 488 EUR v OPP. Ugotovljeno je bilo, da so v OPP cene kitajskega izvoza strmo narasle, in sicer na več kot 1 700 EUR/tono.

Tabela 2 –   Uvoz iz LRK

Leto

2008

2009

2010

OPP

V tonah

10 002

5 159

8 375

13 975

Indeks (2008 = 100)

100

52

84

140

Letno gibanje

 

–48

32

56

Tržni delež

22 %

14 %

22 %

37 %

Cena, v EUR/tono

1 014

690

1 362

1 488

Indeks (2008 = 100)

100

68

134

147

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki IFC, kitajska izvozna statistika

3.   Obseg uvoza in uvozne cene iz drugih tretjih držav

(43)

Treba bi bilo opozoriti, da tako kot v prvotni preiskavi celotni uvoz iz Dominikanske republike predstavlja pošiljke matične družbe njeni evropski podružnici za proizvodnjo furfuril alkohola. Tako so cene, ki se uporabljajo pri teh transakcijah, transferne cene med dvema povezanima družbama in ne morejo odražati dejanskih tržnih cen. Zaradi nesodelovanja zadevnega uvoznika in zaupnosti podatkov pri Eurostatu se domneva, da je ostal v letu 2010 in v OPP uvoz iz Dominikanske republike skupaj s cenami nespremenjen.

Tabela 3 –   Uvoz v Unijo iz Dominikanske republike

Leto

2008

2009

2010

OPP

V tonah

27 662

24 996

25 000

25 000

Indeks (2008 = 100)

100

90

90

90

Letno gibanje

 

–10

0

0

Tržni delež

60 %

65 %

66 %

66 %

Cena, v EUR/tono

982

582

582

582

Indeks (2008 = 100)

100

59

59

59

(44)

Po podatkih Eurostata se je obseg uvoza furfuraldehida v Unijo iz drugih držav razen LRK skupaj s povprečnimi cenami spreminjal na naslednji način:

Tabela 4 –   Uvoz v Unijo iz drugih tretjih držav

Leto

2008

2009

2010

OPP

V tonah

1 583

1 226

138

162

Indeks (2008 = 100)

100

77

9

10

Letno gibanje

 

–23

–68

1

Tržni delež

3 %

3 %

1 %

1 %

Cena, v EUR/tono

997

632

1 473

1 685

Indeks (2008 = 100)

100

63

148

169

4.   Obseg izvoza in izvozne cene iz EU v druge tretje države

(45)

Podatki so bili v obravnavanem obdobju na razpolago le za leti 2008 in 2009. Zanesljivi statistični podatki za oceno razvoja podatkovnega niza v 2010 in v OPP niso bili na voljo. Zaradi nesodelovanja industrije Unije so bili uporabljeni razpoložljivi podatki, poleg tega pa se je domnevalo, da se bo izvoz iz EU nadaljeval v enakem obsegu kot leta 2009, z zvišanjem cen, usklajenim s trgom Unije.

Tabela 5 –   Obseg izvoza in izvozne cene industrije Unije v druge tretje države

Leto

2008

2009

2010

OPP

Količina – indeks (2008 = 100)

100

155

155

155

Letno gibanje

 

55

0

0

Cene – indeks (2008 = 100)

100

77

134

147

Letno gibanje

 

–23

57

13

5.   Gospodarske razmere industrije Unije

(46)

Gospodarske razmere v industriji Unije, tj. v družbah Lenzing in Tanin, so analizirane spodaj, pri čemer so uporabljeni podatki, zbrani med pregledom zaradi izteka ukrepa, in razpoložljiva dejstva za sedanje obdobje preiskave v zvezi s pregledom (OPP).

5.1.   Proizvodnja

(47)

Celotna proizvodnja podobnega izdelka industrije Unije se je do leta 2009 povečala za 5 %. Zaradi pomanjkanja drugih podatkov se je domnevalo, da je bila proizvodnja stabilna tudi v letu 2010 in v OPP.

Tabela 6 –   Proizvodnja Unije

Leto

2008

2009

2010

OPP

Indeks (2008 = 100)

100

105

105

105

Letno gibanje

 

5

0

0

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.2.   Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(48)

Celotna proizvodna zmogljivost industrije Unije je v letih 2008 in 2009 ostala nespremenjena. Zaradi nesodelovanja industrije Unije se je domnevalo, da sta zmogljivost in izkoriščenost v letu 2010 in v OPP ostali nespremenjeni.

Tabela 7 –   Zmogljivost Unije

Leto

2008

2009

2010

OPP

Indeks (2008 = 100)

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti

92 %

96 %

96 %

96 %

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.3.   Raven zalog

(49)

Zaradi nesodelovanja industrije Unije se je domnevalo, da je ostala raven zalog enaka kot konec leta 2009.

Tabela 8 –   Zaloge

Leto

2008

2009

2010

OPP

Indeks (2008 = 100)

100

56

56

56

Letno gibanje

 

–44

0

0

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.4.   Obseg prodaje in tržni delež

(50)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je med letoma 2008 in 2009 povečal za 12 %. Zaradi pomanjkanja podatkov o industriji Unije se je predvidevalo, da se obseg prodaje v letu 2010 in v OPP ni povečal.

Tabela 9 –   Obseg prodaje in tržni delež Unije

Leto

2008

2009

2010

OPP

Indeks (2008 = 100)

100

112

112

112

Obseg tržnega deleža

10-20 %

14-24 %

14-24 %

14-24 %

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.5.   Povprečne prodajne cene

(51)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene industrije Unije na trgu Unije bistveno zvišale, in sicer za 36 %. To je povzročilo večje zvišanje cen v letu 2010 in v OPP.

Tabela 10 –   Povprečna prodajna cena v EU

Leto

2008

2009

2010

OPP

Indeks (2008 = 100)

100

89

108

136

Letno gibanje

 

–11

19

28

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije in dejstva, dana na razpolago Komisiji

5.6.   Povprečni proizvodni stroški

(52)

Ker industrija Unije ni predložila podatkov o proizvodnih stroških za leto 2010 in OPP, so se zaradi upoštevanja inflacije v zadevnem obdobju podatki iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa zvišali za 6 %.

Tabela 11 –   Povprečni proizvodni stroški

Leto

2008

2009

2010

OPP

Indeks (2008 = 100)

100

100

102

106

Letno gibanje

 

0

2

4

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.7.   Dobičkonosnost in denarni tok

(53)

Zaradi zvišanja cen na trgu Unije in pomanjkanja dokazov o zvišanju proizvodnih stroškov, ki bi presegali inflacijo, prikazuje izračun dobička industrije Unije na podlagi zgoraj navedenih podatkov o ceni in stroških bistveno zvišanje v obravnavanem obdobju. Zaradi pomanjkanja drugih podatkov velja, da je denarni tok sledil podobnemu trendu kot dobičkonosnost.

Tabela 12 –   Dobičkonosnost in denarni tok

Leto

2008

2009

2010

OPP

Dobičkonosnost – indeks (2008 = 100)

100

96

153

297

Letno gibanje

 

–4

57

144

Denarni tok – indeks (2008 = 100)

100

34

69

69

Letno gibanje

 

–66

35

0

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.8.   Naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(54)

Zaradi pomanjkanja podatkov o industriji Unije ter zvišanja cen v letu 2010 in v OPP se domneva, da se je donosnost naložb vrnila na raven iz leta 2007. Poleg tega se domneva, da je donosnost naložb sledila enakemu osnovnemu trendu kot dobičkonosnost, prikazana v tabeli 12.

Tabela 13 –   Naložbe in donosnost naložb

Leto

2008

2009

2010

OPP

Indeks naložb (2008 = 100)

100

3

163

163

Letno gibanje

 

–97

160

0

Indeks donosnosti naložb (2008 = 100)

100

–4

100

200

Letno gibanje

 

– 104

104

100

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.9.   Zaposlenost in produktivnost

(55)

Zaradi pomanjkanja informacij o industriji Unije za leto 2010 in OPP se predvideva, da sta ostala zaposlenost in produktivnost v obravnavanem obdobju nespremenjena.

Tabela 14 –   Zaposlenost in produktivnost

Leto

2008

2009

2010

OPP

Zaposlenost – indeks

100

100

100

100

Produktivnost (v tonah/zaposlenega) – indeks

100

100

100

100

Stroški dela – indeks

100

100

100

100

Vir:

preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije

5.10.   Višina stopnje dampinga

(56)

Kljub nesodelovanju kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Eurostat analiziral obseg in vrednost uvoza skupaj z oceno tržnega deleža. Bistveno zvišanje cen v letih 2010 in 2011 je od obdobja preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa močno znižalo stopnjo dampinga iz LRK.

5.11.   Okrevanje od učinkov dampinškega uvoza

(57)

Kot kaže pozitivni razvoj večine navedenih kazalcev, se je finančni položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju povsem izboljšal od škodljivih učinkov bistvenega dampinškega uvoza s poreklom iz LRK, ki so bili ugotovljeni v prejšnjih preiskavah.

6.   Sklepne ugotovitve o gospodarskih razmerah v industriji Unije

(58)

Ukrepi proti LRK so imeli pozitiven učinek na gospodarske razmere v industriji Unije, saj je večina kazalcev pokazala pozitiven razvoj: proizvodnja, obseg prodaje in vrednost prodaje so se med letom 2008 in OPP povečali. Vseeno pa zdaj zaradi bistvenega zvišanja cen na trgu Unije industrija Unije dosega veliko večji dobiček od ciljnega dobička, ki je bil v prvotni preiskavi za zagotovitev njenega razvoja določen v višini 5 %.

(59)

Zaradi bistvenega zvišanja cen na trgu Unije med OPP ter pomanjkanja dokazov o vzporednem povečanju stroškov se sklene, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5).

7.   Sklepne ugotovitve o trajni naravi teh spremenjenih razmer

(60)

Ugotavljalo se je, ali zvišanje cen na trgu Unije pomeni trajno spremembo razmer v primerjavi z ugotovitvami prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa. Razpoložljivi podatki kažejo, da so si cene na trgu EU močno opomogle, se vrnile na raven iz leta 2008 in presegle te vrednosti, medtem ko so se v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa cene nižale. Poleg tega ni bilo v nasprotju s podatki iz pregleda zaradi izteka ukrepa nobenih dokazov o nelojalnem nižanju cen. Iz pregleda zaradi izteka ukrepa je razviden trend nižanja dobičkonosnosti, vendar podatki ob koncu zadevne preiskave kažejo, da se je dobičkonosnost močno izboljšala, dosegla raven iz leta 2008 in jo nato presegla.

(61)

Preverilo se je, ali bi bila sprememba cen od konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa lahko posledica še posebej slabe žetve v LRK, kjer se furfuraldehid proizvaja iz kmetijskih odpadkov. Vseeno pa se cena od žetve konec leta 2010 ni znižala, zato se to ni upoštevalo. Videti je, da so cene uvoženega blaga s poreklom iz LRK narasle zaradi dolgoročne rasti domačega povpraševanja po furfuraldehidu in naraščajočih stroškov surovin v zadevni državi. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov tega ni bilo mogoče preveriti, vendar Komisija ni prejela nobenih dokazov, da temu ni bilo tako.

(62)

Na podlagi zgoraj navedenih dokazov, ki so bili dostopni Komisiji, ter pomanjkanja informacij o tem, da je bila zadevna rast cen začasna, se sklene, da je ta sprememba trajne narave.

F.   ZAKLJUČEK PROTIDAMPINŠKEGA POSTOPKA IN RAZVELJAVITEV VELJAVNIH PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

(63)

Glede na navedeno se sklene, da bi bilo treba sedanji protidampinški pregled zaključiti in razveljaviti veljavne protidampinške ukrepe.

(64)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti razveljavitev obstoječih ukrepov. Odobren jim je bil tudi rok za predložitev stališč v zvezi s tem razkritjem. Prejete niso bile nobene pripombe.

(65)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba zaključiti sedanji protidampinški pregled in protidampinške ukrepe, ki so bili z Izvedbeno uredbo (EU) št. 453/2011 uvedeni na uvoz furfuraldehida s poreklom iz LRK, ter razveljaviti obstoječo dajatev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vmesni pregled protidampinških dajatev na uvoz 2-furaldehida (znanega tudi kot furfuraldehid ali furfural), ki trenutno spada pod oznako KN 2932 12 00, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske se zaključi.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) št. 453/2011 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 21. junija 2012

Za Svet

Predsednica

M. FREDERIKSEN


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 15, 21.1.1995, str. 11.

(3)  UL L 328, 22.12.1999, str. 1.

(4)  UL L 107, 28.4.2005, str. 1.

(5)  UL L 123, 12.5.2011, str. 1.

(6)  UL C 196, 5.7.2011, str. 9.


Top